Skoraj nič energijske stavbe (nZEB) Andro Goblon, univ. dipl. inž. grad. ENERGETSKO VARČNA GRADNJA IN PRENOVA OBJEKTOV, DGIT Novo mesto Otočec, 15.3.2013
Vsebina 1. Kaj so skoraj niÄ? energijske stavbe? 2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje 3. Usposabljanje izvajalcev
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Zahteve EPBD
Med najpomembnejšimi zahtevami prenovljene Direktive o energetski učinkovitosti stavb (31/2010/EU) (EPBD Prenovitev) je prehod na skoraj nič energijsko gradnjo novih stavb (nZEB).
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Skoraj nič energijske stavbe Prenovljena direktiva EPBD uvaja termin skoraj nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo - zlasti v nestanovanjskih stavbah) potrebujejo tako malo energije, da lahko potrebe po energiji v pretežni meri pokrijemo z obnovljivimi viri (OVE), upoštevaje tudi obnovljivo energijo proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.
1. Kaj so skoraj niÄ? energijske stavbe?
1. Kaj so skoraj niÄ? energijske stavbe?
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Kriteriji za skoraj nič energijske stavbe Države članice morajo v svojih nacionalnih zakonodajah opredeliti kriterije za skoraj nič energijske stavbe in nato te kriterije postopoma uvesti v prakso, najprej v javnem sektorju, do leta 2020 pa mora postati skoraj nič energijska gradnja obveza za vse investicije.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Kriteriji za skoraj nič energijske stavbe Podrobna opredelitev skoraj nič energijske gradnje je prepuščena posamezni državi, pri čemer je seveda treba slediti v direktivi navedeni usmeritvi.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Cilji podnebno
energijske politike EU 20-20-20 do 2020: • 20% zmanjšanje emisij CO2, • 20% povečanje energijske učinkovitosti • in 20% delež obnovljivih virov v energijski bilanci
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Aktivnosti za dosego ciljev Da bi dosegli zastavljene je potrebno: • povečati obseg energijske prenove obstoječih stavb, • nove stavbe graditi kot skoraj nič energijske ter • zavezati javni sektor k preboju na področju URE in OVE v stavbah.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Nacionalni načrt za povečanje števila gradnje skoraj nič energijskih hiš Direktiva predvideva, da bodo potrebne spodbude za povečanje števila stavb, ki ne le izpolnjujejo nacionalne minimalne zahteve za novogradnje, temveč so bolj energijsko učinkovite in tako znižujejo rabo energije in emisije CO2. V ta namen so države članice zavezane pripraviti nacionalni načrt za povečanje števila gradnje skoraj nič energijskih stavb in o napredku redno poročati EC (po 2012 na vsake tri leta).
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Dinamika doseganja ciljev Dinamika doseganja ciljev se lahko po posameznih skupinah stavb tudi razlikuje, kar predvidoma pomeni, da bodo javne stavbe igrale vodilno vlogo ne le pri novogradnjah temveč tudi pri prenovah v skoraj nič energijskem standardu. Vendar pa je končni cilj za vse nove in javne stavbe enoten: do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti je treba tudi vmesni cilj do 2015) do 2018 je treba zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske, predstavljati pa morajo tudi zgled ostalim.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Primarna energija kot merilo za energijsko učinkovitost stavbe Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po novem predstavlja izključno celotna raba energije (ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje, klimatizacijo in pripravo tople vode, vgrajena razsvetljava naj se upošteva predvsem pri ne-stanovanjskih stavbah) in sicer na ravni primarne energije ter s tem povezanih emisij CO2.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Stroškovno optimalne minimalne zahteve Direktiva narekuje, da je pri postavitvi minimalnih zahtev za nove stavbe in pri priporočenih ukrepih za prenovo starejših stavb treba upoštevati stroškovno učinkovitost ukrepa v celotnem življenjskem krogu (Life Cycle Costing - LCC) in poiskati dolgoročno optimalne ravni minimalnih zahtev za stavbo in njene elemente. Pri tem je treba upoštevati finančni vidik, ki ponazarja stališče končnega uporabnika, kot tudi ekonomski vidik, ki vključuje eksterne stroške (strošek izpustov CO2).
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Namen tega določila je preprečiti morebitne izgubljene priložnosti za energijsko učinkovito gradnji ali prenovo, seveda pa države lahko postavijo tudi strožje zahteve, ki so energijsko bolj učinkovite, kot bi to sledilo iz upoštevanja stroškovno optimalnih zahtev. Do leta 2020 (2018 za javne stavbe) so države dolžne minimalne zahteve uskladiti z zahtevami za skoraj nič energijsko gradnjo.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Naloge Sedaj je v slovenski zakonodaji potrebno dvoje: • Oblikovati definicijo za skoraj nič energijsko stavbo.
• Analizirati stroškovno učinkovitost aktualnih minimalnih zahtev za novogradnje in večje prenove.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Izkušnje EU z definicijo skoraj nič energijske stavbe BPIE evropski inštitut za stavbe je konec leta 2011 zaključil študijo o skoraj nič energijskih stavbah. Ugotovitve so pokazale, da je v direktivi zastavljen cilj mogoče doseči z obstoječimi tehnologijami, če v energijski bilanci upoštevamo kompenzacijo za OVE proizvedeno na stavbi in zeleno elektriko. Po omenjeni študiji naj bi skoraj nič energijske stavbe dosegale minimalni predpisani delež OVE v toploti, ki jo sistemi dovajajo stavbi (brez pomožne elektrike).
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Definicija obeh tokov, katerih razmerje preverjamo, je ključna. V omenjeni študiji k OVE prištevajo energijo proizvedeno na stavbi s SSE, elektriko iz PV sistemov, obnovljivi del pri toplotnih črpalkah in obnovljivi del kupljene energije. Nadalje evropska študija upošteva tudi, da je elektrika za delovanje toplotne črpalke lahko proizvedena iz večjega ali manjšega deleža obnovljivih virov, ter da se na stavbi proizvedena elektrika iz PV lahko oddaja v omrežje. Mejni primeri: energijsko pozitivne stavbe.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Minimalni predpisani delež OVE za skoraj nič energijske stavbe Minimalni predpisani delež OVE za skoraj nič energijske stavbe naj bi po omenjeni definicij znašal med 50% in (ciljno) 90%. Primeren delež OVE še najbolj pogojuje stroga omejitev za emisije CO2, po kateri naj kazalnik, vezan na dovedeno energijo aktivnih sistemov, ne bi presegal 3 kg CO2/m2a. Ciljna vrednost izhaja iz dejstva, da si v prizadevanju za nizko ogljično družbo, v stavbah do leta 2050 obetamo za 90% manjše emisije kot leta 1990.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Kljub temu, da je v direktivi EPBD kot glavni indikator navedena primarna energija za delovanje stavbe (predvsem zaradi pretirane rabe fosilnih goriv) je sedaj več poudarka na podnebno energijski politiki, ki z ogljičnim kazalnikom zasleduje z zmanjševanje klimatskih sprememb.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Omenjene zahteve za skoraj nič energije stavbe postavljajo v ospredje sisteme s toplotno črpalko, saj bomo v perspektivi porabljeno električno energijo zagotavljali z vedno bolj »zeleno« elektriko ali pa s kompenzacijo z elektriko proizvedeno na stavbi. Močan potencial predstavljajo tudi sistemi daljinskega ogrevanja z rastočim deležem OVE.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Sodobne učinkovite toplotne črpalke in druge komponente so tehnološko že blizu dosegljivega optimuma. Z vidika stroškovne učinkovitosti EU pričakuje napredek pri geotermalnih toplotnih črpalkah, sezonskih toplotnih hranilnikih, večjem deležu OVE pri daljinskih sistemih ogrevanja in hlajenja, cenovno sprejemljivejših fotovoltaičnih sistemih, ki lahko odigrajo pomembno vlogi pri skoraj nič energijski gradnji, še bolj pa pri večjih prenovah obstoječih stavb, na območjih, ki niso pokrita z mrežo (okoljsko prijaznega) daljinskega ogrevanja.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Predpogoj za skoraj nič energijske stavbe • dobra toplotna zaščita in • čim manjše potrebe po toploti za ogrevanje in hlajenje stavbe, kar je izziv tehnološkemu napredku.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Perspektiva zaostrovanja minimalnih zahtev Izkušnje iz uporabe minimalnih zahtev PURES kažejo, da so slovenske minimalne zahteve v primerjavi z EU-27 že precej stroge, nedvomno pa presegajo stroškovno optimalno raven in so že blizu zahtev za skoraj nič energijsko gradnjo.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Pozornost je treba posvetiti izkoriščanju obnovljivih virov in povezati načrtovanje skoraj nič energijskih stavb s trajnostno energetiko na lokalni ravni. Sam koncept gradbene zakonodaje, ki zasleduje energijske kazalnike stavbe kot gradbenega objekta, bo v treba nadgraditi s kazalniki, ki obravnavajo stavbo tudi kot objekt v sklopu razpršene proizvodnje energije iz OVE in s tem povezanimi dodatnimi minimalnimi zahtevami vključno z omejitvami na področju emisij CO2.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Močneje bo torej treba povezati energijsko učinkovitost stavb z občinskimi prostorskimi akti, lokalnimi energetskimi koncepti ter načrti za trajnostno oskrbo občine z energijo. Le tako bodo stavbe lahko izkazovale in izpolnjevale v direktivi EPBD zastavljene cilje glede skoraj nič energijske gradnje.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Prostorsko načrtovanje in prenovljena EPBD Pomembno novost predstavlja tudi zahteva, naj bosta lokalna in regionalna uprava vključeni v prenos EPBD, predvsem zaradi usklajenosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju in zakonodaje o energetski učinkovitosti stavb, kar bi lahko olajšalo izkoriščanje obnovljivih virov.
1. Kaj so skoraj nič energijske stavbe?
Vir: Skoraj nič energijske stavbe za leto 2020 Dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ,dipl.inž.grad., Gradbeni inštitut ZRMK Gradbenik 3/12, stran 34, 35
2. Integrirano energijsko načrtovanje Integrated Energy Design (IED) Glavno načelo integriranega energetskega načrtovanja stavb (IED) je osredotočanje na pasivne energetske strategije, nizkoenergijske ukrepe in ukrepe za doseganje bivalnega ugodja v stavbi.
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Kaj je integrirano energijsko načrtovanje? Namen koncepta IED je omogočanje sodelovanja med člani projektnega tima od samega začetka. (arhitekti, inženirji, izvajalci).
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
Konvencionalni naÄ?in projektiranja? Arhitekt se z investitorjem dogovori o obliki stavbe, njeni orientaciji in obiÄ?ajno na tej osnovi tudi o zunanji podobi. V naslednjem koraku sta k sodelovanju povabljena projektanta elektro in strojnih instalacij, da zagotovita ustrezne sisteme za zadovoljivo bivalno ugodje
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Kaj je torej narobe s konvencionalnim načinom projektiranja? • Proces je v večini primerov linearen. • Možnosti za optimizacijo med samim procesom so v takšnem primeru omejene. • Optimizacija v kasnejših fazah projektiranja je ali težavna ali celo nemogoča.
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Posledice konvencionalnega načina projektiranja: • Omejene možnosti izrabe potencialnih solarnih dobitkov, kar vodi k večji potrebi po dovedeni energiji. • Povečana potreba po hlajenju v času, ko je stavba izpostavljena povečanemu sončnemu sevanju • Možnost neupoštevanja potenciala izrabe dnevne osvetlitve (neustrezno locirana ali dimenzionirana zasteklitev, neustrezna izbira zasteklitve, neizraba možnosti za vodenje dnevne svetlobe v notranjost stavbe…)
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Ideja IED torej izhaja iz dejstva, da imajo odločitve v začetni fazi največji vpliv v primerjavi z gradbenimi stroški.
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Integrirano energijsko načrtovanje – kaj to je? IED je nov pristop k projektiranju stavb z nizko potrebo po dovedeni energiji in kakovostnim bivalnim ugodjem. IED je proces, ki že od začetnih faz projektiranja upošteva drugačen pristop: o zahteva visoko raven splošnih znanj (poznavanje energijske problematike stavb v širšem smislu) o zahteva komunikacijo med člani projektnega tima (kar vodi do visoke stopnje integracije in sinergije med sistemi) in o vključuje moderna orodja za simulacijo, kjer je to možno.
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko načrtovanje
IED omogoča projektni skupini, da se najprej osredotoči na pasivne ukrepe za doseganje energijske učinkovitosti stavbe (dnevna svetloba, zasteklitev, naravno prezračevanje, senčenje, toplotna masa itd), in šele v naslednjem koraku na mehanske in električne naprave, hlajenje itd..
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
IED opredeljuje prave zasnove in cilje od samega zaÄ?etka
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Gonilniki razvoja na področju projektiranja in gradnje stavb • • • • • • • •
Sprememba paradigme – trajnostni razvoj Podnebne spremembe Urbanizacija Staranje prebivalstva Omejenost naravnih virov Zahteve trga Regulatorne zahteve …
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Trajnostne stavbe/trajnostna gradnja • • • • •
• • •
Minimalna poraba neobnovljivih virov (vključno s tlemi, vodo, materiali in fosilnimi gorivi) Minimalne emisije v atmosfero (globalno segrevanje, acidifikacija) Minimalna količina odpadnih voda in trdnih odpadkov Minimalni negativni vplivi na (bližnje) ekosisteme Maksimalna kakovost notranjega okolja (kakovost zraka, toplotno ugodje, svetlobno ugodje, zvočno ugodje) Arhitekturna kakovost Adaptabilnost, fleksibilnost Obratovalni stroški, stroški v celotni življenjski dobi
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Glavne aktivnosti procesa IED 1. Izbira in sestava multi-disciplinarnega projektnega tima od prvega dne, ki je kompetenten v zvezi z energijsko/okoljskimi zahtevami projektiranja in motiviran za sodelovanje ter odprt za ideje. 2. Analiza robnih pogojev projektne naloge, naročnikovih potreb in zahtev in formulacija specifičnih ciljev projekta. 3. Priprava programa za zagotavljanje kakovosti in načrta za kontrolo kakovosti.
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Glavne aktivnosti procesa IED 4. Organizacija in izvedba zagonske delavnice projekta (Ali vsi člani projektnega tima enako razumejo projektne naloge) 5. Omogočanje neposrednega sodelovanja med arhitektom, inženirji in ustreznimi eksperti, na primer v skupni projektni pisarni, ali s pomočjo serije skupnih delavnic v konceptni fazi projektiranja 6. Posodabljanje Načrta za zagotavljanje kakovosti med projektiranjem
2. Integrirano energijsko načrtovanje
Glavne aktivnosti procesa IED 7. Sklepanje pogodb, ki vzpodbujajo IED in gradnjo (z izvajalci) 8. Motiviranje in izobraževanje gradbenih delavcev 9. Priprava navodila za obratovanje in vzdrževanje stavbe.
2. Integrirano energijsko naÄ?rtovanje
Vir: Program INTEND http://www.intendesign.com/
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Izzivi gradbenega sektorja
• • • •
V začetku 21. stoletja se evropska družba sooča z velikim številom izzivov: demografske spremembe, klimatske spremembe, Globalizacija, jasno zavedanje o omejenosti naravnih virov, kot sta voda in nafta…
Vsi ti izzivi vplivajo na razvoja gradbeništva kot gospodarske panoge
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Preoblikovanje gradbenega sektorja • Za gradbeni sektor to predstavlja preobrat, hkrati pa prinaša priložnost za preoblikovanja tehnološko vodene industrije v industrijo, ki jo usmerjajo potrebe in pričakovanja investitorjev in uporabnikov. • Novi razvojni cilj je trajnost grajenega okolja. To pomeni trajnejše konstrukcije, ki ne vplivajo na okolje in ki porabijo minimalne vire. Novo merilo uspeha je zmožnost zadovoljiti uporabnikove potrebe.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Vpliv gradbenega sektorja
Kot največji evropski sektorski delodajalec gradbeni sektor proizvaja skoraj 20% BDP in 50% fiksnih kapitalskih sredstev (vključujoč izvajalce, arhitekte, proizvajalce materialov, upravljalce infrastrukture in naprav) .
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Ključni izzivi gradbenega sektorja Zaradi zmanjševanja natalitete in staranja evropske populacije bo pomanjkanje kompetentne delovne sile vedno bolj očitno. Ustvarjanje zanimivih delovnih mest in izboljšanje produktivnosti bodo tako ključni izzivi sektorja v bližnji prihodnosti.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Pritiski - priložnosti
Stalni in hitri razvoj tehnologije predstavlja dodatni pritisk na gradbeni sektor. Pritiske mora videti kot priložnost za preoblikovanje sektorja v na znanju temelječo industrijo.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Spremembe v okolju in podjetjih
Vir: http://164.8.132.54/Management_tehnologij/peto.html
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Odzivnost na spremembe Če želi gradbeni sektor obdržati prednost pred mednarodno konkurenco mora zadnje napredke v tehnologiji hitro vključiti v tehnologije in procese graditve.
Vir: http://164.8.132.54/Management_tehnologij/tretje.html
Podobno raziskavo lahko naredimo za vsako industrijsko panogo ali sektor, ki deluje v določenem okolju. Rezultati nam pokažejo razvitost in absorbcijsko sposobnost za osvajanje novih tehnologij določene gospodarske dejavnosti, ki deluje v nekem specifičnem geografskem okolju.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Kje se nahajamo? Inovatorji: običajno so bolj izobraženi in pripravljeni prevzeti tveganje
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Kje se nahajamo? Zgodnji osvajalci: dobro izobraženi, običajno mlajši ljudje, z voditeljskimi sposobnostmi
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Kje se nahajamo? Zgodnja večina: bolj konservativni kot “zgodnji osvajalci”, vendar odprti za nove ideje in predloge, aktivni in vplivni v okolju
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Kje se nahajamo? Pozna večina: običajno starejši in manj izobraženi, precej konservativni in manj družbeno aktivni
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Kje se nahajamo? Zamudniki: običajno starejši, zelo konservativni, delujejo v majhnih podjetjih in so relativno slabo izobraženi
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Imamo vizijo?
Vir: http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/knjigarna_gzs/glas_gospodarstva/arhiv/letnik_2000/377 7
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Sposobnost prilagajanja
Sposobnost hitrega prilagajanja in razvoja je imperativ za preživetje in konkurenčno sposobnost podjetja. Uporaba novih pristopov, tehnologij, procesov, storitev pomeni konkurenčno prednost, ki pa je časovno omejena, saj imajo produkti, procesi in storitve svoj življenjski cikel.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Pogoj za skoraj nič energijsko gradnjo Projekt za energijsko učinkovito stavbo je šele prvi korak. Pričakovane koristi so realizirane samo v primeru, če je stavba v skladu z načrtom tudi zgrajena.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Kakovost del
V praksi je kakovost del zelo različna in odvisna od mnogih dejavnikov, na primer: od kakovosti načrtov in specifikacij, od znanj in kompetenc izvajalcev del, od učinkoviti sistema kontrole pri pogodbeniku, od učinkoviti nadzora in podobno.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Zagotavljanje kakovosti • Izvajalec mora razumeti koncept, ki je osnova načrtu, prav tako pa se mora zavedati potrebe po posebnih specifikacijah in podrobnostih. • Nadzor dela na gradbišču mora biti reden in mora zagotavljati, da so vsi detajli, ki so relevantni za zagotavljanje energijske učinkovitosti, ustrezno izdelani. • To pa zahteva ustrezno usposabljanje vseh sodelujočih v procesu graditve, od inženirjev do gradbiščnih delavcev.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
Pomen vseživljenjskega učenja • Evropa se zaveda, da je s preusmeritvijo na skoraj nič energijsko gradnjo potrebno bistveno več poudarka posvetiti vseživljenjskemu učenju izvajalskega kadra, ki bo na gradbišču izvajal sodobne novogradnje in obsežne energijske prenove obstoječih stavb. • Kontinuirano izobraževanje in usposabljanje obrtnikov, gradbiščnih delavcev, monterjev in inštalaterjev in njihovih delovodij je ključno za to, da se bodo načrtovane energijsko učinkovite tehnologije in sistemi za izrabo obnovljivih virov energije iz načrtov prenesle tudi v prakso.
3. Usposabljanje izvajalcev – projekt BUILD UP Skills Slovenija
program BUILD UP Skills Evropska komisija je v okviru programa Inteligentna energija Evropa pripravila iniciativo BUILD UP Skills (2011-2013), v okviru katere nacionalni konzorciji za zdaj 21 držav članic EU na podlagi sodelovanja s ključnimi deležniki (ministrstva, izobraževalne inštitucije, strokovnjaki za URE in OVE v stavbah, energetski svetovalci, energetske in razvojne agencije, gradbena industrija, dobavitelji opreme, socialni partnerji, stanovska združenja in zbornice, finančne institucije, nepremičninski oz. stanovanjski skladi ipd.) pripravljajo pregled potreb na področju dodatnega izobraževanja in usposabljanja izvajalskega kadra.
Povzetek projekta BUILD UP Skills BUILD UP Skills Slovenia 2011-2013 , 18 mesecev, EC financer •
Pripraviti nacionalni okvir in časovni načrt za intenzivno nadgradnjo obstoječih veščin obrtnikov in drugih izvajalcev del na gradbiščih ter inštalaterjev in monterjev sistemov, ki delajo na napredni energijski prenovi obstoječe stavbe ali na skoraj nič energijski novogradnji.
Partnerji projekta • ZRMK – Gradbeni inštitut ZRMK (koordinator dr. Marjana Šijanec Zavrl) • SGG – Slovenski gradbeni grozd • OZS – Obrtno podjetniška zbornica Slovenije • IZS – Inženirska zbornica Slovenije • SCNM – Šolski center Novo mesto • CPI – Center RS za poklicno izobraževanje Pogodba N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI Trajanje projekta: 18 mesecev (od 8. novembra. 2011 – do 7. maja 2013)
Izhodišča BUILD UP Skills Slovenija BUILD UP Skills Slovenia •
EU in nacionalni cilji podnebno energijske politike do 2020 predvidevajo velik prispevek stavb pri uresničevanju zadanih ciljev URE/OVE. Do 2020.
•
Visoko energijsko učinkovita prenova obstoječih stavb in skoraj nič energijske novogradnje zahtevajo intenzivno nadgradnjo obstoječih veščin izvajalskega kadra, obrtnikov, gradbiščnih delavcev, inštalaterjev, monterjev opreme, ki jo bomo uresničili s pomočjo vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja; pa tudi z nadgradnjo kvalifikacijskih shem za začetno izobraževanje.
20-20-20 do 2020 cilji v Sloveniji: • OVE: 25% delež, • CO2 zmanjšanje: za ne-ETS sektor CO2 cilji v»Effort Sharing Decision«, 2013-2020, (t.j. dovoljen porast emisij CO2 v 2020 v primerjavi z 2005 za Slovenijo je +4%), • Nacionalni cilji zapisani v osnutku NEP 2030: EE boljša od 50% za nove in prenovljene stavbe v nZEB standardu in prenove javnih stavb NZEB standarda do 2015 (2018 za stanovanjske) and 100% do 2018 (do 2020 stanovanjske). Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)
Cilji in koraki BUILD UP Skills Slovenia Primarni cilj projekta Skills4SB.Si je definicija nacionalnega okvira za nadgradnjo obstoječih veščin, z: • Ustanovitvijo nacionalne kvalifikacijske platforme • Analizo trenutnega stanja za oceno in ovrednotenje potreb po kvalificiranih delavcih v gradbenem sektorju v Sloveniji do 2020 • Časovnim načrtom za odpravo ovir in ugotavljanjem pomanjkljivo zastopanih področij veščin • Sprejetjem časovnega načrta • Diseminacijo ugotovitev: nacionalna in EU izmenjava izkušenj Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)
Pričakovani rezultati • “Pregled stanja " • Opis trenutnega stanja za izhodišče razprav o potrebah in priložnostih ter o prioritetah glede kvalificiranosti izvajalcev • Kateri poklici so zajeti? Tehnologije, sistemi? • Gradbinci, inštalaterji monterji ogrevanje, razsvetljava, OVE, TČ – –
– –
each of the main conventional building trades / crafts / skills (concrete workers, steel workers, bricklayer, carpenter, plumber, electrician, roofer, plasterer, glazier, etc), each of the specialists who select / size / check / inspect the installations (gas boiler, oil boiler, solid fuel burner, under floor heating system, radiators, air handling units and filters, cooling /air conditioning plant, PV, solar thermal, geothermal, heat pump, etc), each of the main features of an energy efficient building (groundwork, walls, roof, windows, doors, chimneys, heating /cooling systems, air handling, lighting, other services, etc), each of the main RES systems (small-scale biomass boilers and stoves, solar photovoltaic and solar thermal systems, shallow geothermal systems and heat pumps).
Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)
Pričakovani rezultati • “Ustanovitev nacionalne kvalifikacijske platforme" • povezovalnega in posvetovalnega telesa, ki vključuje najširši krog ključnih deležnikov s področja graditve in izobraževanja / usposabljanja. •
• •
pritegniti vse ključne akterje, ki jih usposabljanje izvajalskega kadra za nizkoenergijske stavbe zadeva, institucije in strokovnjake specializirane na posamezna področja URE in OVE opredelili kritične točke za uspešno implementacijo tehnologij in pomanjkljivosti na strani izvajalskega kadra pri vgradnji teh novih tehnologij v stavbe, ter predlagali potrebna ključna znanja obrtnikov, delovodij, mojstrov, monterjev, izvajalcev, inštalaterjev naprav za izrabo OVE na tem področju Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)
Člani kvalifikacijske platforme • “Izražena podpora” Samo izvajanje projekta je s pismi o nameri podprlo že preko 30 deležnikov: • • • • • • • • •
specializirane strokovne inštitucije s področja energijsko učinkovite gradnje (IJS) ter izobraževanja (Andragoški center RS), univerza (UL FGG, FA, FS, BF, FZ ), stanovska združenja (GIZ PFSTI) ter zbornice (ZAPS, IZS, GZS-ZLPI, ZGS), dobavitelji tehnologij, gradbenih materialov in opreme, izvajalci Eko sklad, lokalne energetske agencije, energetsko svetovalna mreža ENSVET, stanovanjski skladi (SSRS, JSS MOL), sindikati (ZSSS), Zavod za zaposlovanje in drugi, ki predstavljajo jedro nacionalne kvalifikacijske platforme.
Pričakovani rezultati • “Nacionalni časovni načrt" • Za kvalifikacijske potrebe in pomanjkljivosti v stavbnem sektorju (i.e. določitev številčnih potreb po usposabljanjih za delavce na posameznem področju);
• Ovrednotenje potreb po izvajalcih takih usposabljanj; • Ugotavljanje prioritetnih ukrepov • Akcijski načrt in spremljanje procesa
Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)
Pričakovani rezultati • “Potrditev časovnega načrta” • pomembni akterji v javni in zasebni sferi, inštitucije s področja izobraževanje in usposabljanja in deležniki s področja graditve stavb, socialni partnerji potrdijo predlagani časovni načrt izobraževanja in usposabljanja izvajalskega kadra in zagotovijo svoje nadaljnje vključevanje v teku izvajanja.
Contract N°: IEE/11/BWI/519/SI2.604361, IEE Skills4SB.SI project duration: 18 months (from Nov. 8, 2011 – to May 7, 2013)
Vaše mnenje šteje! Ključne informacije o potrebah po izobraževanju in usposabljanju ter o ovirah, s katerimi se srečujete Boljša usposobljenost izvajalca za nZEB bo v bodoče bolj in bolj pomembna Zelena javna naročila Tuji trgi …
Platforma Build Up Skills
Platforma Build Up Skills
Ĺ CNM
Spletne strani: www.buildupskills.eu; www.buildupskills.si http://platforma.buildupskills.si/
Hvala za vaťo pozornost andro.goblon@sgg.si Slovenski gradbeni grozd – GIZ