LES V MESTU TIMBER IN THE CITY
Exhibition curated by: Kustosa: Prof. Dr. Cristian Suau (Španija) in Irena Ostojić (Slovenija)
LES V MESTU
Kaj? Raba lesa v mestih pri gradnji in urejanju: objektov odprtih prostorov infrastrukture Razstava Les v mestu raziskuje, kakšne so možnosti rabe lesa v mestih. Ali je les primeren za rabo v zgoščenih in raznolikih urbanih območjih? Na razstavi so predstavljene različne rešitve, kako je mogoče graditi mesta s tem obnovljivim naravnim materialom.
Zakaj? Les je v Sloveniji: temeljni strateški naravni vir, ki pokriva 58 % državnega ozemlja najobsežnejši odpadek, ki ga je treba po letošnji naravni nesreči, žledu, iz slovenskih 3 gozdov odstraniti v količini 9 milijonov m strateški vir, ki je vedno bolj neizkoriščen – slovenska lesnopredelovalna industrija se je od devetdesetih let zmanjšala za dve tretjini Več kot polovica države je pokrita z gozdovi, kar Slovenijo po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko. Razstava išče odgovore, kako ta očitni in neizkoriščeni nacionalni gospodarski potencial usmerjati v inovativno, visokokakovostno izoblikovanje urbanih območij.
LES V MESTU
Kateri? Projekti, ki prikazujejo rabo lesa: od majhnih do velikih meril od začasnih do trajnih rešitev od preprostih do tehnološko zahtevnih zasnov Razstava Les v mestu raziskuje različne načine uporabe lesa v urbanih okoljih, od najpreprostejših, najmanjših in začasnih do velikih, tehnološko naprednih in trajnih izvedb.
Kako? Usmerjati trajnostni razvoj mest s: prostorsko-okoljskimi ukrepi družbenogospodarskimi ukrepi Razstava Les v mestu raziskuje trajnostne vidike rabe lesa, ki se odražajo v uravnoteženem zagotavljanju visoke kakovosti življenja in zmanjšanju bremen za naravne vire. Za trajnostni razvoj je treba racionalizirati rabo zemljišč, vode, surovin in predvsem energije, pa tudi zmanjšati količino vseh vrst odpadkov in onesnaženja. Les se odlikuje v vseh naštetih vidikih: je gradbeni material, pri katerem se v vseh fazah (iz)rabe porabi najmanj naravnih virov, in je eden najučinkovitejših gradbenih materialov pri recikliranju. Ob tem je pomembno, da je les lokalni vir, ki ne povzroča dolgih transportnih poti, in vir, s katerim je aktivirano lokalno gospodarstvo, ki povečuje blaginjo celotne družbe, in ne le posameznikov.
OBJEKTI
1
Ekumenska umetniška kapela sv. Henrika Kapela kot narobe obrnjena ladja
Kapela je postavljena na lokacijo kot tradicionalna sakralna stavba z videzom narobe obrnjene ladje. Osnovno vodilo pri oblikovanju objekta je bila igra kontrastov senc in svetlobe ter raznolikih lastnosti bakra in lesa.
Arhitektura: Matti Sanaksenaho; Sanaksenaho Architects Proj. skupina: Pirjo Sanaksenaho, Sari Lehtonen, Enrico Garbin, Teemu Kurkela, Juha Jääskeläinen, Maria Isotupa, Jaana Hellinen, Jari Mänttäri, Kain Tapper Fotografije: Jussi Tiainen Lokacija: Turku, Finska Izvedba: 2005 Površina: 300 m2
OBJEKTI
2
Dvorani za lokostrelstvo in boks Prostorski leseni mreži Dvorani za lokostrelstvo in boksarski klub sta zgrajeni z lokalno pridobljenim in recikliranim lesom ter z uporabo preprostih tehnologij, ki izhajajo iz tradicionalnih japonskih lesenih konstrukcij. Pri obeh stavbah je tloris zasnovan okoli velikega osrednjega prostora brez podpor (7,2 x 10,8 m), kjer polna struktura lesa v zgornjem delu volumna poudarja izrazito praznino prostora v spodnjem delu.
Arhitektura: Katsuya Fukushima, Hiroko Tominaga; FT Architects Fotografije: Shigeo Ogawa Lokacija: Tokio, Japonska Izvedba: 2013 Površina: 106 m2 + 93 m2
OBJEKTI
3
Mediatheque Nagubana lesena terasa Mediateka v mestu Proville ponuja raznolike notranje in zunanje prostore za druženje in izvajanje kulturnih dogodkov. Streha je obložena z lesom in zasnovana kot poljavni odprti prostor, s katerega se odpirajo panoramski pogledi na središče mesta in okolico. Arhitektura: Olivier Camus in Lydéric Veauvy; Tank Architectes Sodelavec: Mathieu Berteloot Fotografije: Julien Lanoo Lokacija: Proville, Francija Izvedba: 2008 Površina: 610 m2 + 90 m2 (terasa)
OBJEKTI
4
Mladinski hotel Punkl Izrezana lesena kocka
Mladinski hotel na Ravnah na Koroškem je nizkoenergijski objekt in je v celoti zgrajen iz lesa. Lesena kocka je z izrezi in razmestitvijo polnih in praznih volumnov zasnovana tako, da pripelje dnevno svetlobo v notranji prostor z vseh strani neba in notranje prostore v kar največji meri poveže z zunanjimi prostori v neposredni bližini hostla. Arhitektura: doc. Maruša Zorec, Uroš Rustja, Martina Tepina, Mitja Novak Fotografije: Miran Kambič Lokacija: Ravne na Koroškem, Slovenija Izvedba: 2011 Površina: 519 m2
OBJEKTI
5
Savings Bank Bela zgibana lesena streha
Savings Bank je mestna znamenitost v kraju Middelfart, ki jo opredeljuje dramatična lesena strešina. Narejena je iz 83 strešnih oken v obliki prizem, ki v notranjost prepuščajo veliko dnevne svetlobe in odpirajo poglede na morsko obalo. Betonska konstrukcija stavbe deluje kot hranilnik toplote z nizkoenergijsko tehnologijo za ogrevanje in hlajenje, ki omogoča za 30–50 % manjšo porabo energije. Arhitektura: 3XN Krajinska arhitektura: Schønherr Fotografije: Adam Mørk Lokacija: Middelfart, Danska Izvedba: 2010 Površina: 5.000 m2
OBJEKTI
6
LifeCycle Tower – LCT ONe Hibridna lesena stolpnica Lifecycle Tower – LCT ONE je v številnih vidikih pionirski projekt: je prva osemnadstropna montažna hibridna lesena stavba v Avstriji, zasnovana v pasivnem energijskem standardu in predvidena za prodajo na mednarodnem trgu. Arhitektura: Hermann Kaufmann ZT GmbH Vodja projekta: Christoph Dünser Sodelavci: Benjamin Baumgartl, Guillaume E. Weiss, Stefan Hiebeler, Michael Laubender Fotografije: Norman Müller Lokacija: Dornbirn, Vorarlberg, Avstrija Izvedba: 2012 Površina: 2.319 m2
OBJEKTI
7
The 4th Gymnasium Prilagodljivi modularni volumni Četrta gimnazija v Amsterdamu je zgrajena v nekdanjem industrijskem pristanišču za pretovor lesa in je zasnovana okoli osrednjega atrija. Odlikuje jo inovativen montažni sistem, ki omogoča, da se že postavljeni objekt prilagodi novim zahtevam uporabnikov ali v celoti premesti na novo lokacijo. Arhitektura: Studioninedots; Albert Herder, Arie van der Neut, Stijn de Jongh Proj. skupina: Albert Herder, Pascal Bemelmans, Nils van Ipenburg, Jan-Pieter Penders Fotografije: John Lewis Marshall Lokacija: Amsterdam, Nizozemska Izvedba: 2008 Površina: 4.160 m2
OBJEKTI
8
Vrtec Kekec Navpično leseno igrišče
Otroci se v vrtcu Kekec s svojim objektom igrajo, ga prilagajajo svojim potrebam in mu preoblikujejo videz. Osrednji motiv lesene montažne stavbe je prilagodljiva večnamenska fasadna opna, ki deluje kot igriv navpični zaslon in nadomešča otroška igrala, ki jih primanjkuje na igrišču vrtca. Arhitektura: Arhitektura Jure Kotnik Proj. skupina: Andrej Kotnik, Jure Kotnik Fotografije: Miran Kambič Lokacija: Ljubljana, Slovenija Izvedba: 2010 Površina: 123 m2
OBJEKTI
9
Rural mat Soseska v okolici Zagreba Zasnova izhaja iz predmestnega merila okoliške pozidave in preoblikuje predpisano tipologijo dvojčka v gosto in nizko pozidavo, ki jo je mogoče modularno razširiti. Les so uporabili pri zunanjih oblogah zgornjih etaž in kot tlak na strešnih terasah. Arhitektura: Njiric+ arhitekti; Hrvoje Njirić, Helena Sterpin Sodelavci: David Kabalin, Vedran Škopac, Davor Bušnja, Igor Ekštajn, Ljiljana Gasi, Tena Žic Fotografije: Domagoj Blažević Lokacija: Zagreb, Hrvaška Izvedba: 2008 Površina: 3500 m2
Odprti prostori
10
Flederhaus Premični navpični trg
»Flederhaus« je odprt javni prostor, oaza sprostitve in simbol navpične urbanosti. Montažna modularna jeklena struktura z leseno oblogo je razstavljiva in jo je mogoče premestiti na novo lokacijo. Arhitektura: Heri&Salli Fotografije: Mischa Erben Lokacija: Dunaj, Avstrija Izvedba: 2011 Površina: 270 m2
Odprti prostori
11
Savski hrib! – Super hrib! Oživitev soseske Projekt Savski hrib! Super hrib! je projekt prenove javnih prostorov v povojni modernistični soseski Savsko naselje v Ljubljani. Načrtuje se s projektnimi delavnicami z lokalnimi prebivalci, izvaja pa s prostovoljnim delom stanovalcev in z rabo lokalnih virov. Arhitektura: ProstoRož Sodelavci: OŠ Savsko naselje (učenci 7. razreda), Rok Trkaj, Miran Pešič - Pešo, 1107 klan Fotografije: Matjaž Tančič, razen fotografije podiranja dreves (ProstoRož) Lokacija: Ljubljana, Slovenija Izvedba: 2014 Površina: 7.000 m2
Odprti prostori
12
Trylletromler Lesena tkanina v parku Trylletromler uvaja nov prostorski koncept vrtnega paviljona in ga reinterpretira z elementom ograje, najosnovnejšim sestavnim delom vrta. V nasprotju s strogimi evklidskimi načeli okoliškega krajinskega oblikovanja temelji na prostorskih izhodiščih prehajanja med »znotraj« in »zunaj«, strukture labirinta in optične iluzije gibanja, ki jo ustvarjajo navpični elementi ograje. Arhitektura: FABRIC; Eric Frijters, Olv Klijn, Greta Mozzachiodi, Guillermo Lavernia, Charlotte Simpson, Ida Fløche Moller Sodelavci: Danish Architects Association and DAA Copenhagen department, MOELVEN Denmark A/S, Copenhagen Technical College Fotografije: Walter Herfst Lokacija: Kopenhagen, Danska Izvedba: 2013 Površina: 6.000 m2
Odprti prostori
13
Letno gledališče Rakvere Začasna lesena scena Arhitekturni motiv letnega gledališča je oblikovanje udobnega in intimnega odprtega prostora, ki ustvarja neposredno povezavo med občinstvom in igralci. Scenska postavitev iz lahkih lesenih zaslonov uokvirja okoliško pokrajino tako, da postanejo park, drevesa in ribnik sestavni del odrske postavitve. Arhitektura: Kadarik Tüür Arhitektid Proj. skupina: Ott Kadarik, Mihkel Tüür, Uku-Kristjan Küttis Fotografije: Ott Kadarik Lokacija: Rakvere, Estonija Izvedba: 2011 Površina: 400 m2
Odprti prostori
14
Razgledni stolp Reusel Večnamenske lesene kocke
Stolp je visok 25 metrov, omogoča panoramsko razgledovanje po okolici nad krošnjami dreves ter ponuja športne vsebine, kot sta prosto plezanje in spuščanje po vrveh. Sestavljen je iz šestih lesenih kock, ki so obešene na jekleno konstrukcijo. Arhitektura: Ateliereen Architecten Sodelavca: Bram Hurkens in Maud Nieraeth-van Banning Fotografije: Ateliereen Architecten Lokacija: Reusel – Eindhoven, Nizozemska Izvedba: 2009 Površina: 36 m2
Odprti prostori
15
Gozdni paviljon v Hualienu Valovita lesena mreža
Gozdni paviljon je namenjen druženju obiskovalcev parka in izvajanju prireditev na prostem. Enajst bambusovih obokov izrašča iz tal, obkroža osrednji del s prostori za posedanje in odrom za nastopajoče, ponuja zaščito pred soncem ter ustvarja občutek udobja in varnosti. Arhitektura: nARCHITECTS Sodelavci: Oscar Ferreira da Costa, Jabier Fernández Sánchez, Josu Eguileor Astigarraga Fotografije: Iwan Baan in nARCHITECTS Lokacija: Hualien, Tajvan Izvedba: 2011 Površina: 300 m2
Infrastruktura
16
Parkirišče v Soissonsu Prepustna lesena membrana
Večnadstropna parkirna hiša je zgrajena s klasično armiranobetonsko konstrukcijo in ovita v nagubano, prosojno leseno opno. Posamezne etaže in izhodi so označeni s fotografskimi motivi, ki uporabnikom omogočajo lažjo orientacijo v objektu. Arhitektura: Jacques Ferrier; Jacques Ferrier Architectures Vodja projekta: Stéphane Vigoureux Sodelavci: Emmanuel Coudert, Corentin Lespagnol, David Juhel, Harold Chaveneau Fotografije: Luc Boegly Lokacija: Soissons, Francija Izvedba: 2010 Površina: 13 200 m2
Infrastruktura
17
Restavracija El Camión Plošča iz bambusa in trsja Oblika stavbe izhaja iz konteksta parkirišča ob avtocesti, kjer prevladujejo dolga in velika tovorna vozila, obenem pa ponuja introvertiran in udoben ambient, kjer se lahko obiskovalci v miru odpočijejo. Nosilna konstrukcija je zgrajena iz bambusa, stavbni ovoj iz trstike. Arhitektura: Llonazamora (Michelle Llona, Rafael Zamora) + Fernando Mosquera Svetovalec: Mauricio Gonzalez Fotografije: Michelle Llona Lokacija: Lima, Peru Izvedba: 2009 Površina: 100 m2
Infrastruktura
18
Most na Loki Lesena bližnjica čez Krko
Most za pešce in kolesarje povezuje središče Novega mesta in športnorekreacijsko središče Portoval ter sprehajalne poti ob reki Krki. Oblikovan je kot poravnana lesena greda, ki se opira na lahkotne armiranobetonske vilice in s konstrukcijo spominja na stare lesene mostove na Krki. Arhitektura: prof. Janez Koželj, Jože Jaki Fotografije: Miran Kambič in Janez Koželj Nosilec projekta: CITY STUDIO, d. o. o. Lokacija: Novo mesto, Slovenija Izvedba: 2003 Površina: 350 m2
TIMBER IN THE CITY _ LJUBLJANA OCTOBER 2014 FUNDAMENTALS
What?
Why?
Which?
Timber in urban context: -‐ buildings -‐ open spaces -‐ infrastructure Exhibition Timber in the City explores how timber can be used in complex systems of built spaces, open spaces and infrastructural utilities, in urban systems distant from natural hinterland. Is timber appropriate material to use in dense and diverse urban cultural contexts or is it material of nature and rural environments? The exhibition focuses on urban areas and programmes, exploring possibilities to build cities with the renewable natural resource. Timber in Slovenia: -‐ key strategic natural resource that covers 58% of Slovene land -‐ key waste material by 9 million m3 to be removed from the Slovene woods after natural disaster frost in February 2014 -‐ Slovene timber processing industry has reduced for 67% since 1990s Wood is a key strategic natural resource in Slovenia, more then half of the country is covered with woods, which makes Slovenia the third most forested country in Europe after Finland and Sweden. Wood has become a major waste material in Slovenia, due to 9 million m3 of wood that has to be cut down in Slovenian forests after this winter’s frost. The exhibition searches for answers on how to turn the natural disaster into national economic push and upgrade it with innovative, high quality design in the urban areas. Project selection matrix: -‐ energy: low to high (process) -‐ time: short to long (durability) -‐ space: small to big (scale) Exhibition Timber in the City explores different ways of using timber in urban areas, from the simplest, smallest and temporary, to the large, technologically advanced and long lasting implementations.
How?
Make cities sustainable by: -‐ spatial-‐environmental attributes -‐ social attributes -‐ economic attributes Exhibition Timber in the City explores sustainability aspects of timber use in urban contexts, in finding balance between enhancing good quality of life and diminishing burdens onto natural resources. Environmental aspect emphasizes minimising ecological footprint, i.e. reducing use of natural resources in terms of land, water, materials and above all energy as well as reducing pollution and amount of waste. Timber is a construction material with lowest embodied energy and is one of the most reusable ones. Energy use is important in a whole life cycle where sustainable means: -‐ local: use of locally available techniques and materials, -‐ clean: exclude the use of toxic substances or hazardous at all stages, -‐ durable: encourage cradle to cradle and lifecycle thinking -‐ flexible and tailored: encourage modularity and adaptability. Sustainability in terms of social and economic aspects encourages: -‐ fair-‐trade: create economically and socially affordable products and services -‐ participation: regenerate social capital by maximising involvement of local communities in decision making and realisation process -‐ empowerment: regenerate economic capital of the local population with their own activities and local resources.
Criteria
Curators
Design aspects -‐ qualitative criteria: -‐ spatial quality: mass vs. void, flexibility and context -‐ structural quality: innovation vs. tradition -‐ sensorial quality: ambient, senses and environs (tactile, light, atmospheric) -‐ social quality: variety -‐ hybridity, diversity, adaptability, permeability and interactivity Technical aspects -‐ quantitative criteria: -‐ embodied energy in materials: reduce energy use -‐ embodied energy in supply-‐production chain: reduce energy use -‐ building density: balance between protection of land sealing and providing sufficient areas of good quality open spaces -‐ recycling and reuse of timber: reduce use of natural resource and amount of landfill waste
Prof.Dr. Cristian Suau Prof. Dr. Cristian Suau is senior lecturer at the University of Strathclyde, Department of Architecture in Glasgow (UK) and GPO coordinator. He has tutored in Welsh School of Architecture (UK), Architectural Association (UK), Chalmers University (Sweden), University of Stuttgart (Germany), University of Ljubljana (Slovenia), University of Zagreb (Croatia), CTU Prague (Czech Republic), ETSAB Barcelona (Spain) and the University of Tianjin (China). His research covers the fields of experimental architecture, theory of architecture, ecological urbanism and urban renewal. He is member of various scientific networks such as DOCOMOMO, EAHN, AHRA, PLEA and AA. Prof. Dr. Suau was senior architect and project leader in the Office for Metropolitan Architecture (Rotterdam, Netherlands) and has obtained several international housing and urban design awards (EUROPAN Norway, 2006; urban design award Bicentenario Chile, 2012). He leads an international collaborative Eco-‐design platform called ECOFABRICA: www.ecofab.org. Irena Ostojić Irena Ostojić (Slovenia) is architect and urban designer with 15 years of professional experience. She regularly participates in national and international urban workshops and competitions, in 2011 she received a nomination at the World Architecture Festival WAF in Barcelona. At the doctoral studies in Faculty of Architecture in Ljubljana she has been developing a system for measurable, sustainable and low carbon city under the mentorship of Prof. Tadej Glažar, Prof.Dr. Lučka Kajfež Bogataj and Prof. Lars Bylund.