Bohinjske novice, januar 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 6. JANUAR 2017 ŠTEVILKA 1

8. mednarodna likovna kolonija Kristal

3

8

9

16

17

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

POGLED V PRETEKLOST

ŠPORT

TNP ne soglaša s predlogi ­sprememb ­zakona ­parkovnih občin

Vogel podira rekorde

Spominska slovesnost na Goreljku

Pretovka in ­ tokalov mlin Š

Živahno v ­nordijskem ­centru na Poljah

FOTO: Brut Carniollus

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci!

Dejstvo, da se leta borim kot »don Kihot« z državnimi mlini me je pripeljalo do pre­ pričanja, da organi države Slovenije že leta sistemsko uničujejo naš kraj in da jim je v interesu, da Bohinj postane divjina (zapisa­ no v Zakonu o TNP). V to me prepričujejo mukotrpne diskusije z državnimi uradniki in pristojnimi ministri v odhajajočemu letu.

Navedel bom dejstva za katerimi stojim in v katera sem prepričan.

Prvo dejstvo je, da se zadeva z bohinjskimi hoteli medijsko vleče kot »jara« kača, država, ki bi lahko rešila problem, pa se izmika. Moj obisk pri gospodu ministru Počivalšku je bil neuspešen, saj je gospod minister takoj pove­ dal, da država nima denarja in naj problem reši občina (kako ni vedel povedati). Je pa taisti minister velikodušno zagotovil 70 mili­ jonov evrov za blejske hotele in jih odkupil od slabe banke. Dvoličnost. Ob tem vemo, da je hotele leta 2002 država prodala z iz­ ključnim namenom, da se sami porušijo in da se vzpostavi divjina, kar predvideva tudi Zakon o TNP. Prav ta zakon je še en sistemski akt, ki bo Bohinj »uničil«. Vsa prizadevanja, da se to spremeni s strani občine, so jalova, saj ministrica išče poti kako se izogniti spre­ membi in še naprej zaostrujejo življenjske razmere domačinom. Tudi državni lokacijski načrt že šest let ni sprejet in se smučišče Vo­ gel ne more umetno zasneževati (namerno), prav tako ni nobenih sredstev, ki jih določa zakon za parkovne občine. Da se sedež par­ ka ne bo preselil v Bohinj je pa tako ali tako znano (gospoda se ne more voziti iz Bleda v Bohinj).

Zanimivo je, da država izvaja Zakon o glavnemu mestu RS in letno prispeva lepe denarce Mestni občini Ljubljana. Kot da smo v dveh državah. Ali pa smo Bohinjke in

5. izredna seja ­Občinskega sveta 7. 12. 2016 Katarina Košnik

Člani in članice občinskega sveta občine Bohinj so se pred drugo obravnavo odloka o proračunu za prihodnje leto na izredni seji sestale predvsem z namenom, da po­ drobneje razpravljajo in se odločijo glede morebitne prodaje ozemlja bivšega grad­ benega podjetja Bohinj za potrebe Bohinj

Rok za oddajo prispevkov v januarju

Bohinjci drugorazredni državljani, saj sem prepričan da nas namerno »uničujejo« z na­ menom, da »očistijo« Bohinj in ga »prodajo« kapitalskim interesentom, ki si očitno želi­ jo na propadajočih hotelih zgraditi lastne rezidence. V to me prepričuje tudi agonija proti novemu smučišču na grobu Koble (mi­ mogrede bi lahko gospodje iz Koble ŽTG letos zasnežili vsaj Kozji hrbet, namesto da razprodajajo kar je še ostalo in s tem očitno dobro živijo). Očitno je gospod Čokl predmet »metanja polen« s strani medijev, pa žal tudi s strani nekaterih domačinov, ki jih očitno skrbi od kje denar za novo smučišče ne pa sama izgradnja. Letošnja zima je zopet poka­ zala, da brez umetnega zasneževanja Vogla in novega smučišča zimskega turizma ne moremo primerjati z letnim. Ob tem je treba poudariti tudi, da je Bohinj bil in bo ostal tudi zimski center.

Glede na navedeno mi kot županu ostane le, da ponovno skličem problemsko konfe­ renco in nanjo povabim vse pristojne organe v državi, da nam končno povedo kaj bodo v prihodnosti storili z našim Bohinjem. Prav tako pričakujem konkretne rešitve, saj je Bohinj bil in bo turistična destinacija, ki je lani zabeležila skoraj 500 000 nočitev, kar je več kot katerikol kraj v Sloveniji, ki mu država posveča bistveno več pozornosti. Pre­ pričan sem, da bi s pomočjo države Bohinj lahko bil ena vodilnih destinacij v Sloveniji in zato bomo delovali v tej smeri.

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Eko park hotela, za iskanje možnosti za širitev Lipa Pohištvo in odločitve glede na­ kupa parkirišča Pod Voglom.

Občinski svet soglašal s p ­ rodajo ozemlja bivšega Gradbenega ­podjetja Bohinj, za Lip Bohinj še niso našli rešitve

Občinska uprava Občine Bohinj je v načr­ tu ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2017 predlagala menjavo zemljišč ob beto­ narni za zemljišča ob upravni stavbi Grad­ benega podjetja Bohinj in ob vodnem parku.

Zemljišča ob betonarni so v lasti Gradbe­

nega podjetja Bohinj v likvidaciji, medtem ko so zemljišča ob upravni stavbi Gradbe­ nega podjetja Bohinj in ob vodnem parku vsa v lasti Občine Bohinj, izjema je zemljišče s parc.št. 319/2 k.o. Bohinjska Bistrica, ki je v lasti fizične osebe. Po podani obrazložitvi in razpravi je občinski svet sprejel štiri sklepe s katerimi je soglašal da občina v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim pre­ moženjem občine proda parcele na nekda­ njem Gradbenem podjetju. Glede nakupa zemljišč, kjer stoji betonarna so naložili občin­ ski upravi občine Bohinj, da pred morebitno odločitvijo o ponudbi za nakup preveri obre­ menjenost zemljišč. Za potrebe Lipa Pohištvo po prostoru je občinski svet naložil občinski upravi, naj priprave možne prostorske rešitve za Lip Pohištvo. Po kratki predstavitvi načrtov gradnje kongresnega centra Eko park hotela Bohinj so soglašali tudi z nakupom zemljišč za potrebe novega kongresnega centra v skladu z zakonom.

Nakup parkirišča Pod Voglom

Lastnik zemljišč, na katerih leži parkirišče Pod Voglom, je Intereuropa. Intereuropa je v avgustu 2016 ponovno pričela s postopki za prodajo zemljišč. Občina Bohinj je na poziv Intereurope sprva podala ponudbo za nakup zemljišč, s katero je ponudila 12,52 EUR bruto na kvadratni meter zemljišča. Sledila so poga­ janja, ki so se končala z, za občino nesprejem­ ljivo ponudbo Intereurope. Zaradi strateške pomembnosti območja so se svetnice in svet­ niki po razpravi vseeno strinjali, da je nakup parkirišča pomembna investicija za Bohinj.

S sprejetim sklepom so soglašali z nakupom parkirišča in pogajanje za ceno prepustili po­ gajalcu občinske uprave. ・

17. redna seja ­občinskega ­sveta občine Bohinj 22. 12. 2016 Katarina Košnik

Z zadnjo sejo v letu 2016 je občinski svet z drugo obravnavo sprejel Odlok o proračunu občine Bohinj za leto 2017. Občina Bohinj bo v prihodnjem letu razpolagala z nekaj več kot 8 milijonov in 700 tisoč evri, ki jih bo ob zakonsko obveznimi stroški, ki porabijo glavnino proračuna, v veliki meri porabila za infrastrukturne investicije. V nadaljevanju glavne teme seje tudi podrobneje, posnetek seje pa si je preko spleta (ATM TV ali You­ tube) še vedno mogoče tudi v celoti ogledati.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 20. januarja, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com.

PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo.

Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. februarja 2017.

3 Občinski svet sprejel Odlok o p ­ roračunu Občine Bohinj za leto 2017

Občina Bohinj si je s proračunom za prihodnje leto zadala številne infrastrukturne projekte, med katerimi med drugim projekt obnove Triglavske ceste, prestavitev ceste na R-ju s parkiriščem, ureditev parkirišča pod Voglom, sekundarna kanalizacija v Češnjici in nada­ ljevanje kanalizacije, razsvetljave in vodovoda na Brodu, priprava projektne dokumentacije do gradbenega dovoljenja za povezovalni kanalizacijski kanal po Zgornji bohinjski dolini, ureditev parkirišča v Bohinjski Bistrici, ureditev vaškega jedra v Stari Fužini, moder­ nizacija kolesarske poti s povezavo Zgornje doline na Brod, dogradnja pristanišča Pod Skalco, izgradnja pločnika na Kamnjah in na Poljah, izgradnja pločnika na Jelovški cesti, urejanje mlake na Nemškem Rov­ tu ... Skratka, investicije so razporejene po vaseh v celotnem Bohinju.

Nekaj več kot 9 milijonov in 400 tisoč evrov odhodkov pa bodo občini med drugim omogočala sredstva, ki so jih prihranili v minulem letu. Do drugega branja je občinska uprava upoštevala skoraj vse pred­ loge iz prve obravnave, kljub temu so sprejeli še nekaj amandmajev.

Z amandmaji so tako v celoti prenesli sredstva za otroško igrišče v Jereki za potrebe selitve Deželne banke v Srednji vasi, za pospešitev dograd­nje kolesarske steze še od Senožet proti Češnjici in za obleke Otepavcev. Tudi letos pa so s preostankom denarja za igrišče v Jereki in dodatkom iz rezerve povišali sredstva za razpis sušenja krme. Iz sredstev urejanja nove spletne strani pa so del sredstev prerazporedili še v širitev ceste na nemški Rovt.

Cene storitev občine Bohinj v letu 2017 ostajajo ­nespremenjene

Svetnice in svetniki so najprej odločali o vrednosti točke za odme­ ro nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017, ki se v primerjavi z letom 2016 ni zvišala. Prav tako so soglašali z ohranitvijo vrednosti točke občinske takse v Občini Bohinj za leto 2017 z višino v leto 2016.

Sprejeli so tudi sklep o določitvi cen za leto 2017, ki prav tako staja na ravni predhodnega leta. Podrobnejši cenik je objavljen v gradivu za sejo na spletni strani občine Bohinj.

Poročilo Nadzornega odbora Občine Bohinj za leto 2016

Nadzorni odbor, ki ga sestavljajo: vodja nadzora Simona Kelc Haf­ nar, Gojmir Fister, Drago Vončina, Tanja Erlah in Simona Koren je občinskemu svetu poročalo o opravljenih nadzorih v letu 2016. Nad­ zorni odbor Občine Bohinj je v letu 2016 obravnaval: zaključni račun Občine Bohinj za leto 2015, zaključni račun OŠ dr. Janeza Mencinger­ ja Bohinjska Bistrica za leto 2015, poslovno poročilo javnega zavoda Turizem Bohinj za leto 2015 in seznanitev s proračunom za l. 2017 - 1. obravnava.

Pri izrednih nadzorih pa so se lotili predvsem pregledovanja poslovanja porabe proračunskih sredstev, ob tem pa so ugotovili, da sicer ni bilo storjenih nobenih hujših malomarnosti, bilo pa je ugo­ tovljenih več manjših kršitev ter pomanjkljivosti pri delovanju notra­ njih kontrol oz. pri transparentnosti porabe sredstev, predvsem pa so bila ugotovljena manjša neskladja med zavedenimi sredstvi na stra­ ni občine ter na strani klubov. NO je tako podal svoje ugotovitve in pobude županu in občinskemu svetu občine, ki sta dolžna po 43. členu statuta občine Bohinj obravnavati dokončna poročila NO in ustrezno temu tudi ukrepati. ・

TNP večinoma ­negativno ­odgovoril na predloge ­parkovnih občin Katarina Košnik

Občine, ki imajo ozemlje na območju Triglavskega narodnega parka, tudi občina Bohinj, so v dogovoru z ministrstvom pripravile predloge

ak t ualno za spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku. Na vse pred­ loge je svoje mnenje podal tudi zavod Triglavski narodni park. Njihovo mnenje bi lahko povzeli z naslednjimi besedami: Predlog ni sprejemljiv.

V zavodu TNP so v odgovoru med drugim zapisali: »Veljavni ZTNP-1 pomeni »družbeni dogovor« med varstvenimi zahtevami in zahtevami parkovnih lokalnih skupnosti ter pričakovanji lokalnih prebivalcev po dopuščenem vzdržnostnem razvoju v narodnem parku. Za razliko od predhodnega zakona je tako poleg varstva narave dan bistveno več­ ji poudarek tudi vzdržnostnemu razvoju, ki domačemu prebivalstvu omogoča gospodarske dejavnosti.

Iz posredovanih pobud treh parkovnih občin za spremembe ZTNP1 je mogoče prepoznati načelno nestrinjanje s predpisanimi omejit­ vam zaradi ohranjanja narave v narodnem parku. Največ predlogov za spremembe ZTNP-1 se navezuje na spremembe zunanjih meja in meja varstvenih območij ter spremembe varstvenih režimov, posredno tudi na uveljavljanje lastninske pravice oziroma zagotavljanje nado­ mestil zaradi predpisanih omejitev rabe. Predlogi sprememb pomenijo zniževanje standardov varstva narave na celotnem območju narodne­ ga parka, kar ogroža tudi doseganje zastavljenih ciljev v zvezi z ohra­ njanjem ugodnega stanja nekaterih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se jih varuje v okviru evropskega ekološke­ ga omrežja območij Natura 2000. S predlogi sprememb ZTNP-1, ki se nanašajo na spremembo zunanjih in notranjih meja narodnega parka, se znižuje skladnost z zahtevami za ohranjanje statusa narodnega par­ ka po mednarodni kategorizaciji IUCN.« Občina Bohinj je med številnimi predlogi, ki so jih podali občanek in občani na zborih krajanov med drugim predlagala tudi izvzem nase­ lij Stara Fužina, Studor, Ribčev laz, Podjelje, Koprivnik, Gorjuše ter smučišča Vogel iz parka. Razlogi za izvzem naselij tičijo v razmero­ ma veliki poseljenosti teh območij ter interesu tako prebivalcev kot tudi občine, da se ta poseljenost ohrani. Številne obstoječe omejitve, ki izhajajo iz ZTNP-1, katerega prednostni cilj je ohranjanje narave, pred­ stavljajo nesprejemljivo oviro za nadaljnji razvoj človeka. Razlog za iz­ vzem območja smučišča Vogel pa je predvsem nesprejetje državnega prostorskega načrta, ki ga predvideva zakon.

Odovor TNP pa, da predlog ni sprejemljiv: »Vsa našteta naselja so z veljavnim ZTNP-1 razvrščena v tretje varstveno območje z milejšim varstvenim režimom, prav tako pa so za ta območja opredeljene us­ meritve za trajnostni razvoj. Tako ZTNP-1 kot NU TNP omogočata in tudi spodbujata aktivnosti za ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj.

Razvojne usmeritve se nanašajo na kmetijstvo, trajnostni turizem, pod­ jetništvo z zaposlovanjem, dostopnost javnih služb, ureditev prometne, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture in prostorske infra­ strukture. Tudi z letos sprejetim OPN Občine Bohinj, ki je usklajen z ZTNP-1, je omogočen nadaljnji razvoj poselitve (npr. z namensko rabo prostora opredeljene nove površine za gradnjo). ・

Ureditev krožnega prometa na Goreljku Jože Sodja, podžupan Občine Bohinj

Po več letih dogovarjanj in pritožb smo se na Občini Bohinj od­ ločili, da se na cesti na Goreljku (od spomenika - pri smučišču pod Jelko, mimo Milčeta do spodnjega križišča in nazaj po spodnji poti mimo kapele do spomenika) poskusno uvede enosmerni promet. Ta naj bi veljal samo v zimskem času od decembra do marca. Znake smo postavili danes. Za to spremembo smo se odločili zaradi preve­ like gneče na tej cesti (parkirana vozila na obeh straneh) in premalo parkirnih mest. Glede parkirnih mest poteka projekt - Umirjanje pro­ meta na Pokljuki, ki ga bodo izvajali TNP in občine. Če se pokaže, da je ta poteza v redu, bomo poskusili pridobiti dovoljenja za asfaltira­ nje spodnje ceste mimo kapele. Vse udeležence v prometu na tej cesti

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 1. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Med najbolj skrbnimi lastniki gozdov tudi Bohinjka Po ZGS povzela Katarina Košnik

Zgornje križišče – pri spomeniku Spodnje križišče - proti-Pokrovcu in Koprivniku

bi prosil za spoštovanje prometne signalizacije. Prosim tudi, da se ne parkira na obeh straneh ceste in da se ne pušča avtomobilov ob cesti preko noči. Zaradi parkiranih vozil je zelo moteno pluženje.

Prosim, da te poteze ne smatrate za slabo­namerno, ampak kot pos­ kus umiritve prometa na tem področju.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav. ・

Deželna banka ostaja v Bohinju Katarina Košnik

Po pogajanjih župana občine Bohinj z Deželno banko so po tem, ko je Deželna banka Slovenije že napovedala zaprtje poslovalnice v Sred­ nji vasi v Bohinju, vendarle našli rešitev in poslovalnica ostaja v Bohin­ ju. Po sprejetem proračunu občine Bohinj za leto 2017 bodo namenili denar za preureditev prostorov pri v stavbi pošte v Srednji vasi, kamor se bo preselila poslovalnica Deželne banke, ki bo tako še naprej na voljo bohinjskim uporabnikom njihovih storitev. Poslovalnica bo za­ sedla tudi prostore svetovalca za kmetijstvo, ki mu bodo v dogovoru z občino poiskali nadomestno lokacijo.

ZAHVALA!

Tina Kobal Škulj, Svetovalka za prebivalstvo, Deželna banka Slovenije Dragi moji Bohinjci in spoštovani gospod župan!

Pustili ste me brez besed ... Presenečena nad vašim odzivom, vašim trudom, vašim zavzemanjem, da ohranimo Deželno banko v Bohinju.

Res ste me »sezuli« in dokazali, da ko ljudje stopijo/stopimo skupaj, lahko premikamo gore! Uporabili ste vse svoje kontakte in orodja, s katerimi ste dosegli, da ostajamo tudi naprej z vami, v Srednji vasi!

Podarili ste mi in vsem nam najlepše darilo za še uspešnejše leto 2017!

HVALA vsem in vsakemu posebej! Vam pošiljam en veeeliiik objem in ob priložnosti povabim na kavico! Zlati ste!

Seveda pa gre velika zahvala tudi vam, spoštovani župan, Franc Kra­ mar, saj ste stopili na stran ljudi, na stran vseh Bohinjcev, ki imajo pri nas odprte račune, in dokazali, da imate čut za sočloveka, kar je dan­ danes velika redkost! Res ste dokazali, da se lahko ljudje na vas obrne­ jo s svojimi problemi in da poskušate pomagati po najboljših močeh!

Ponosna sem na vas in HVALA vam še enkrat!

Vsem vam in vsakemu želim vse dobro v letu 2017! Da bi še naprej dokazovali, da je v slogi moč!!!

HVALA! ・

Ohranitev in razvoj slovenskih gozdov sta v veliki meri odvisna od last­ nikov gozdov in od njihovega skrb­nega gospodarjenja z gozdom. To velja še posebej v razmerah pogostih naravnih ujm, ki so jim v zadnjih letih izpostav­ ljeni slovenski gozdovi. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vsako leto izbere 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov v Sloveniji, po enega iz vsake območne enote ZGS in jim podeli priznanja. Letošnji izbor najbolj skrbnih last­ nikov gozdov v Sloveniji je bil že osemnajsti po vrsti, saj prire­ ditev poteka od leta 1999 dalje. Podelitev priznanj letošnjim na­ grajencem je bila v sredo, 23. 11. 2016 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, med nagrajenkami pa je bila tudi Urško Odar iz Lepence pri Bohinjski Bistrici. »Namen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitve priznanj je promocija dobrega gospodarjenja v zasebnih gozdovih in tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospo­ darjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sa­ nacijo posledic naravnih ujm v gozdovih. Gozdov v zasebni lasti je v Sloveniji kar tri četrtine, več kot 460.000 Slovencev je lastnikov goz­ da, povprečna zasebna gozdna posest pa je zelo razdrobljena, kar zelo otežuje dobro in učinkovito delo z gozdom.

Prejemniki priznanj so tesno življenjsko povezani z gozdom, zago­ tavljajo strokovno izvedbo del v gozdu, spoštujejo večnamensko vlogo gozdov, si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno var­ nostno opremo pri delu in se nenehno dodatno usposabljajo.« so ob podelitvi zapisali na zavodu za gozdove Slovenije.

Slovenski gozdovi so v zadnjih letih v primežu naravnih ujm, od katastrofalnega žledoloma v letu 2014 do velike razmnožitve škod­ ljivcev - podlubnikov v letih 2015 in 2016, ki je ne pomnimo v zgodovini slovenskega gozda. Po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo v letošnjem letu odkritih že 2 milijona m3 s podlub­ niki napadenih dreves smreke s čemer se približujemo lanski količini poškodovanih dreves, ki je znašala 2,1 milijona m3 in jo bomo letos do konca leta verjetno presegli. Poškodbe zaradi podlubnikov so največje na območjih, ki jih je predhodno prizadel že žled in sicer na ljubljan­ skem, postojnskem, blejskem in kočevskem območju.

Napad podlubnikov bo po izkušnjah Zavoda za gozdove Slovenije trajal v večjem obsegu še 2 do 3 leta, njegove negativne posledice pa so odvisne predvsem od pravočasnega in skrbnega ukrepanja last­ nikov gozdov. ZGS nenehno spodbuja aktivno gospodarjenje lastnikov gozdov z gozdovi in odgovoren odnos do gozdne lastnine, saj lahko le tako zagotavljamo vse dobrobiti gozda, tako za lastnika kot za celotno družbo. Inovativne poti za mobilizacijo lastnikov gozdov iščemo tudi preko evropskih projektov kot je SIMWOOD, saj je problem neaktivnih lastnikov gozdov prisoten v velikem delu Evrope.

Gozd pomeni eno od ključnih razvojnih priložnosti Slovenije, skrb­ no delo lastnikov gozdov pa je pri uresničitvi teh priložnosti odločilen dejavnik.

Med nagrajenkami je bila letos tudi Urška Odar iz Lepenc. Vestno in zavzeto opravlja dela na kmetiji in v gozdu, pri tem ji izdatno pomaga­ ta mož in sin. Skrbi za dve planini, 11 let je bila predsednica Društva kmečkih žena v Bohinju. Kot je povedala ob podelitvi imajo v skrbi okoli 9 hektarjev gozda, nekaj proti Jelovici, nekaj proti Pokljuki. Zdaj se največ ukvarjajo z lubadarjem na Pokljuški strani, pred dvemi leti so pospravljali po žledolomu. »Se trudimo, da čim več pospravimo, tukaj največ dela sin. problemi so tudi z odkupom. Prodamo vse na Lip Bled, kjer so kar pošteni s cenami, vendar ob lubadarju tudi vsega ne morejo odkupiti. Me pa kar srce boli, ko gledam polne vlake in tovornjake lepega lesa, ki gre v tujino, ker sami nimamo žag, nimamo predelave, da bi sami naredili polizdelke. Tako moramo potem vse uvažati. Je pa zdaj kar veliko dela po lubadarju, da vzdržujemo gozdni red. To je kar

5 vsakodnevno delo. Bomo pa potem poskušali pogozditi, če se bo dalo.

Priznanje mi pa veliko pomeni. To pomeni da so gozdarji videli naše prizadevanje. Mislim pa, da so ostali tudi veliko postorili. Je pa težko.

Po lubadarju je veliko dela in če si starejši, brez mehanizacije tudi ne moreš sam, lahko samo čakaš, da bo nekdo lahko prišel in pomagal, dela je pa veliko,« je po podelitvi povedala za radio Triglav. ・

Prodaja na domu in pravice ­potrošnikov Evropski potrošniški center Slovenija

Evropskih potrošniški center Slovenija (EPC) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologi­ jo, v okviru katerega deluje EPC, sta pri svojem delu pogosto seznanjena s slabimi izkušnjami potrošnikov, povezanimi z neposrednim trženjem in prodajo bla­ ga in storitev, ki poteka izven poslovnih prostorov podjetja. Takšne oblike trženja in prodaje se največkrat izvajajo na domu potrošnika (t. i. prodaja »od vrat do vrat«), lahko pa tudi v okviru organiziranih turističnih izletov ali drugih navidezno ugodnih ponudb (npr. vabila na brezplačne večerje ali nudenje drugih brezplačnih storitev izven poslovnih prostorov).

Da bi bili potrošniki bolj previdni in ozaveščeni na tem področju, je v nadaljevanju opisan značilen primer prodaje, ki po podatkih EPC in ministrstva poteka izven poslovnih prostorov podjetja, za tem so pred­ stavljene pravice potrošnikov v konkretni situaciji: Zastopnik podjetja, ki prodaja ležišča in pregrinjala, je v svoji pred­ stavitvi na domu potrošnika povedal, da njihovi izdelki delujejo kot zaščita pred kozmičnim sevanjem in »geopatogenimi« conami, da okoli človeka zgradijo močno energetsko polje, kar preprečuje nastanek raz­ ličnih obolenj. Zastopnik je navedel vrsto bolezenskih stanj, na katera izdelki ugodno vplivajo, nato pa potrošniku predlagal nakup ležišča ter pregrinjala. Cena ležišča je bila 720 evrov, pregrinjala pa 760 evrov.

Potrošnik v nobenem primeru ni obvezan, da izdelek kupi. Če se vseeno odloči za nakup, vendar si v 14 dneh po nakupu premisli, lah­ ko izdelek vrne zastopniku, brez da bi moral za to navesti razlog. Če prodajalec po poteku 14 dni od vračila izdelka ne vrne kupnine, lahko potrošnik poda prijavo na Tržni inšpektorat RS, ki lahko podjetje ka­ znuje z globo.

Potrošnik se je za nakup odločil zaradi prepričanja, da bodo izdel­ ki pozitivno vplivali na njegovo zdravje, vendar pa ti ne sodijo med medicinske pripomočke, zato zastopnik ne bi smel obljubljati učinkov na zdravje, če le-ti niso dokazani. Tovrstno trženje sodi med nepoštene poslovne prakse, ki so z zakonom prepovedane in jih potrošnik lahko prijavi Tržnemu inšpektoratu RS. Zastopniki, ki prodajajo blago na domu, znajo biti zelo vztrajni. Pri tem naj opozorimo, da gre v primeru, ko potrošnik zastopnika prosi, da naj zapusti njegov dom, vendar ta prošnje ne upošteva, za agresivno poslovno prakso, ki je z zakonom prepovedana in se kaznuje z globo!

Celotno besedilo informacije je objavljeno na: www.epc.si

ak t ualno , t urizem in gospodar s t vo del. Pozneje bodo dela od­ šla na razstavno potova­ nje tudi v nekatere druge galerije po Sloveniji. »Jesenska barvna paleta je prava prispodoba za raz­ košje likovnih poetik, s ka­ terimi nas bodo nagovorili udeleženci kolonije »Kristal«, avtorji različnih nacionalnih in generacijskih pripadnosti ter izraznih, slogovnih in teh­ ničnih usmeritev,« je v ime­ nu organizatorjev na spletni strani kolonije zapisala Ana­ marija Stibilj Šajn, umetnost­ na zgodovinarka in likovna kritičarka.

Letošnjo skupino udele­ Andreja Arbiter žencev so sestavljali: ANDREJA ARBITER, IGOR BANFI, ANJA BAŠ, ALOJZ BERLEC, ANA CAJNKO, ZDRAVKO DOLINŠEK, STANKA GOLOB, BRUT CARNIOLLUS, MILENA GREGORČIČ, MIRO KAČAR, JANEZ KOVAČIČ, JURIJ KRAV­ COV, NIKOLAJ MAŠUKOV, BUBA PÓSA, EDE PÓSA, STOJAN ŠPEGEL, DUŠAN STERLE, JANEZ ŠTROS, VELJKO TOMAN, MIRJANA ZIRDUM. Kako različna so videnja, doživljanja in interpretiranja priča razsta­ va, ki si jo lahko ogledate v hotelu Kristal.

Buba Poso

EVROPSKI POTROŠNIŠKI CENTER SLOVENIJA Kotnikova 5 1000 Ljubljana tel.: 01 400 3729 e-pošta: epc.mgrt@gov.si www.epc.si ・

8. mednarodna likovna kolonija Kristal Katarina Košnik

V hotelu Kristal v Ribčevem Lazu je družina Dobravec od 23. Do 28. oktobra gostila 8. Mednarodno likovno kolonijo »Kristal«, ki so jo zaključili z decembrsko uradno razstavo in izdajo kataloga s predstavitvijo avtorjev in s strokovnim ovrednotenjem njihovih

Magdalena, Brut Carniollus

ak tualno , t urizem in gospodar s t vo

Gregor Pratneker ・

Šport hotel Pokljuka prenovljen Katarina Košnik

Ravno pravi čas, tik pred začetkom tekem svetovnega pokala v biatlo­nu na Pokljuki je vrata odprl prenovljeni Šport hotel. Novi lastnik je v obnovo hotela, ki je takoj po odprtju že sprejel prve goste, vložil skoraj milijon evrov ter mu dal novo zunanjo in notranjo podobo. V času tekem v biatlonu so v prenovljenem hotelu e zabeležili devetdeset odstotno zasedenost.

Novi lastnik Šport hotela na Pokljuki je poskrbel za energetsko sanacijo in celovito obnovo tako zunanjosti kot notranjosti objekta.

Med drugim so namreč izvedli celovito energetsko sanacijo z ure­ ditvijo pročelja in postavitvijo toplotne črpalke. Na novo so uredili vse balkone, saj naj bi bili stari problematični z vidika statike. Zunanjo teraso so prestavili na južno stran objekta s pogledom na smučišče, v pritličju pa so uredili velik osrednji prostor, namenjen skupnemu druženju. »Hotel je bil potreben temeljite obnove, čeprav so ga tudi s pomočjo evropskih sredstev prenavljali pred komaj sedmimi leti. Obnova je bila takrat vredna 1,3 milijona evrov, zdaj pa so v obnovo vložili še blizu milijon evrov,« je za Slovensko tiskovno agencijo povedal Jože Kojc, direktor podjetja Astraea Investicije Ena, ki je hotel pred enim letom kupilo na javni dražbi. Goste so pričakale popolnoma prenovljene sobe, saj so zamenjali talne obloge in opremo, na voljo pa so tudi posebne »višinske sobe« s simulacijo razmer na veliki višini, ki so namenjene pripravam vzdržljivostnih športnikov. Sicer pa v goste vabijo vse od mladih družin, upokojencev do športnikov. Pokljuško okolje namreč, po mnenju Kojca ponuja obilo možnosti za aktivno preživljanje proste­ ga časa skozi celo leto. Za goste pa bodo vabljivi tudi razni programi, kot bo n primer tečaj teka na mučeh s Petro Majdič. Hotel bo še naprej vodil dosedanji najemnik David Resnik, na začetku pa naj bi v njem našlo delo od deset do dvanajst ljudi. ・

Ski bus in kartica Ski Bohinj Katarina Košnik

V letošnji zimi so na Turizmu Bohinj skupaj s partnerji pripravi­ li dve novosti, ki bosta zagotovo doprinesli k boljši izkušnji zim­

6 skih aktivnosti tako gostom Bohinja kot tudi domačinom. Razši­ rili so ponudbo Ski busa, ki bo na razširjeni trasi na voljo tudi domačinom, gostom pa bo po zgledu poletne Kartice mobilnosti gost Bohinja na voljo zimska kartica Ski Bohinj.

Spomnimo, kaj je ob novi ponudbi v intervjuju za Bohinjske novi­ ce povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Letošnja novost je med drugim Skibus, ki bo enkrat dnevno vozil na Rudno polje in Soriško planino, trikrat dnevno pa na Vogel. Na voljo pa bo brezplačno tudi vsem domačinom. To je eden od ukrepov za spodbujanje trajnost­ ne mobilnosti. Ta avtobus bo, kot vsa leta, namenjen tudi vsem gostom, ki bodo prenočevali pri partnerjih Turizma Bohinj. Torej nadaljujemo z dogovorom o poslovnem sodelovanju, ga nadgrajujemo in gradimo to mrežo z jasno razdelitvijo, kjer partnerji Turizma Bohinj pridobijo neke pravice, ugodnosti in tudi dolžnosti, ki jih tisti, ki se za partnerstvo ne odločijo, nimajo. Mislim, da je to prava pot. Na ta način združujemo prepotrebna finančna sredstva v destinaciji. Vzpostavljamo odgovor­ nost Turizma Bohinj do partnerjev in obratno ter skupaj dogovorno skušamo interdisciplinarno tudi z drugimi panogami v destinaciji raz­ vijati Turizem.

Vzpostavljamo tudi neko zimsko kartico, zametek zimske kartice Gost Bohinj. To kartico bomo potem v prihodnji zimi še nadgradili. Že v poletnem času bomo tehnično nadgradili kartico Gost Bohinja, ki jo bo vsak partner lahko gostu s posebnim programom že sam doma natisnil in s tem verjamem bomo omogočili veliko lažje sodelovanje s partnerji Turizma Bohinj. Obenem bomo nadgradili tudi zimsko karti­ co, ki jo vzpostavljamo v tej zimi.« Ski bus bo začel z vožnjami ob prvih ugodnih snežnih razmerah, vozni red bo na voljo na spletni strani Bohinj.si. ・

Slovenija se je uvrstila v finale izbora National Geographic World Legacy Awards Katarina Košnik

Slovenska turistična organizacija (STO) je v avgustu na razpis za nagrado World Legacy Awards, ki jo podeljuje National Geo­ graphic, prijavila Slovenijo. Prijava je bila uspešna in National Geographic je Slovenijo 1. decembra, razglasil kot finalistko.

Slovenija se tako skupaj s še dvema državama, to je Združenimi državami Amerike in Kenijo, poteguje za zmago. Za Slovenijo so se odločili tudi na podlagi ogleda Bohinja.

Zmagovalci nagrad World Legacy Awards bodo razglašeni marca 2017 na največji mednarodni turistični borzi ITB Berlin, katere »Convention & Culture Partner« je Slovenija. National Geographic podeljuje nagrade World Legacy Awards v petih različnih kategorijah: Earth Changers, Sense of Place, Conserving the Natural World, Enga­ ging Communities in Destination Leadership.

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je ob uvrstitvi naše dežele med tri finalistke tega prestižnega priznanja izpostavila: »Slovenija je trajnostni razvoj v turizmu opredelila kot edino pravo pot za nadaljnji razvoj naše dežele, naša zaveza trajnostnemu razvo­ ju pa se odraža v vseh razvojnih in promocijskih aktivnostih STO. Z razvojem in uspešno implementacijo zelene sheme slovenskega turiz­ ma - SLOVENIA GREEN smo okrepili trženjsko moč slovenskega tu­ rizma in pospešili razvoj okolju prijaznega turizma, kar krepi ugled in tržno pozicijo Slovenije kot zelene, butične, trajnostno naravnane turistične destinacije. Naša prizadevanja v tujini niso ostala neopažena in uvrstitev Slovenije med finalistke priznanja Destination Leadership uglednega in mednarodno priznanega medija National Geographic to dodano potrjuje.« Slovenija se za priznanje uglednega medija National Geographic poteguje v kategoriji Destination Leadership, kjer ocenjevanje temelji na trajnostnih praksah, okolju prijaznih pobudah ter zaščiti naravnega okolja in kulturne dediščine. Slovenija se je med tri finalistke uvrstila po uspešni prijavi in uspešno prestanem procesu ocenjevanja, ki je vključeval tudi 4-dnevno ocenjevanje v Sloveniji. En dan je ocenjevalka preživela v Bohinju. ・

7

t urizem in gospodar s t vo

70 let Turističnega društva Bohinj Katarina Košnik

Foto: arhiv TD Foto: arhiv TD

V letu 2016 je Turistično društvo Bohinj praznovalo 70 let delovanja pod tem imenom. 24. 11. 1946 ob 2. uri je bila namreč v Ribčevem Lazu 58 ustanovna skupščina podružnice za Bohinj Turističnega druš­ tva Slovenija, ki so se je udeležili predstavniki krajev iz celega Bohinja.

Društvo pa je delovalo že veliko prej, po arhivskih zapisih od 1896 leta, le pod drugačnimi imeni. Vseskozi je bila naloga društva pospeševanje razvoja in tujskega prometa v kraju (Bohinjski zbornik, Začetki turizma v Bohinju, 1987, Anka Novak).

Utrinki iz preteklosti delovanja društva 1. desetletje: Nov začetek po drugi svetovni vojni (1946-1956) Po pustošenju 2. svetovne vojne so ponovno začeli aktivno oživlja­ ti turizem v Bohinju. Turistično društvo Slovenija (TDS), podružnica Bohinj, je takrat aktivno začelo novačiti člane, seznanjati ljudi in oblasti z namenom društva, z udarniškimi akcijami so čistili zapuščino pus­ tošenja vojne, uredili informacijsko službo in prodajo razglednic. Začeli so tudi z urejanjem kraja, kot so javna razsvetljava, klopi in urejanje poti k slapu Savici. Že v naslednjem letu so odprli informacijski kiosk pri takratnem hotelu Sv. Janez.

Turistično društvo je tudi pripomoglo k obnovi hotelov in gostišč, čeravno oblasti takrat prošenj in vlog iz Bohinja niso ravno upošte­vale.

Sodelovali so pri obnovi električnih naprav, vodovoda, posredovali pri dodelitvi zobozdravnika v Bohinjski Bistrici, skratka sodelovali so pri pomembnih zadevah za Bohinj, ne nujno za potrebe turizma. To je tudi desetletje, ko je bila leta 1950 po razpustu Turističnega društ­ va Slovenije ustanovljena Turistična zveza Slovenije, s tem pa je pod­ ružnica Bohinj postala samostojno turistično društvo. Leta 1954 je bil organi­ziran prvi povojni kravji bal. Društvo pa je v sodelovanju z 61 oddajalci ponujalo 241 ležišč v zasebnih sobah.

Zgodba Turističnega društva se je začela z veliko volje in majhni­ mi koraki, ki so pripomogli k razvoju tako turizma kot tudi izboljšanju kvalitete življenja v Bohinju.

2. desetletje (1957-1966) Z razvojem turizma v Bohinju, za kar je v veliki meri zaslužno delo aktivnih članov društva, se povečujejo tudi zahteve gostov in naloge, ki jih društvo opravlja. To je čas, ko društvo opusti dejavnosti, ki niso neposredno povezane s turizmom (komunalna dejavnost, brivnica, gostišče) in se bolj posveti propagandni dejavnosti, prirejanju prire­ ditev in drugih zgolj turističnih dejavnosti.

Med delovne naloge društva med drugim spada: posredovanje pri­ vatnih sob, oddajanje prostorov za kampiranje, prijavna služba za pri­ vatne sobe, kampinge in počitniške domove ter informacijska služba.

Društvo s svojim aktivnim članstvom spremlja in sodeluje pri skoraj vseh projektih na področju turizma v Bohinju. Leta 1960 so prvič na novo organizirali kresno noč, društvo pa v sodelovanju s 138 oddajalci ponuja že 980 ležišč.

3. desetletje (1967-1976) Društvo se je v tem desetletju razširilo preko meja in okvirov ama­ terskega društva in je v Bohinju predstavljalo pomembno turistično gospodarsko društveno organizacijo. Ukvarjali so se s propagandno dejavnostjo, vzdrževanjem parkov, skrbjo za razsvetljavo ter za splošno olepševanje in urejanje kraja, opremljali so kraj z informacijskimi tabla­ mi, vodili informacijsko službo, od leta 1970 pa vršili tudi recepcijsko službo za vse s pogodbo vezane člane kooperante. Delovni kolektiv je štel že 5 stalno zaposlenih in več dodatno zaposlenih v času sezone.

V zimskem času so organizirali FIS-A tekme v smučarskih tekih v mednarodnem merilu, ki so predstavljali tudi največjo takratno ju­ goslovansko prireditev te vrste.

Leta 1970 so odprli novo poslovalnico na Ribčevem Lazu 48. Stalno se je posodabljala pot so slapa Savice. Društvo je v tem in naslednjem obdobju prevzelo pobudo in garantiralo za vračilo najetih kreditov, ki so jih najemali sobodajalci za obnovo tujskih sob in s tem dvignili ka­ kovost svojih kapacitet.

4. desetletje (1977-1986) Društvo je postopno širilo svoje dejavnosti. Članstvo je štelo že pre­ ko 500 ljudi, v društvu pa je bilo že 5 redno in preko sezone še 12 do 14 dodatno zaposlenih ljudi. Vedno bolj so tudi opozarjali na manko v turizmu Bohinja. Eden večjih problemov je bil, da poleg naravnih danosti Bohinj premalo ponuja turistu in da je v splošnem premalo infrastrukturno turistično razvit. V okviru izboljšanja pogojev to de­ setletje zaznamujejo premiki v razvoju turistične ponudbe: asfaltiranje cest, obnove poti, urejanje smučišč in izboljšanje gostinske ponudbe.

Aktivno začnejo delovati tudi na pridobivanju novih članov predvsem iz vrst mladih. V zimskem času uspešno prirejajo zimske prireditve na ledu, ki jih društvo prireja v sodelovanju s športnimi društvi.

5. desetletje (1987-1996) Vsako leto je bolj očitno, da Bohinj v primerjavi z nekaterimi turis­ tičnimi kraji in glede na naravne danosti močno zaostaja. Društvo kljub temu deluje in se razvija. Eden od dogodkov posebej zaznamuje to de­ setletje, to je odprtje kampa Danica v letu 1989, ki pomeni pomembno pridobitev društva in bohinjske turistične ponudbe sploh. V istem letu je tudi otvoritev Mladinskega turističnega biroja.

6. desetletje: (1997-2007) Društvo je še vedno dejavno in predstavlja enega ključnih akterjev pri razvoju turizma v Bohinju. Šteje 397 članov, njihove glavne naloge pa so: posredovanje turističnih informacij, storitev in namestitev, or­ ganizacija prireditev, prodaja spominkov in upravljanje kampa Danica, slapa Savice in cerkve sv. Janeza. Leta 2004 je Turistični biro dobil povsem novo zunanjo in notranjo podobo. Končali so obnovo pisarn in prostorov recepcije ter prodajalne spominkov. Leta 2007 pa z re­ organizacijo društva začnejo tudi z novim načinom dela, predvsem so okrepili področje trženja in prireditev.

7. desetletje: Turistično društvo Bohinj danes (2007-) Vsako leto od ustanovitve društva na občnih zborih člani ugotav­ ljajo, da je v Bohinju še veliko neizkoriščenih možnosti in zato veliko prostora za razvoj. Društvo vsako leto namenja sredstva v razvoj in ob­ novo kraja ter izvedbo tradicionalnih in drugih prireditev. V zadnjem času se aktivno povezujejo z lokalno skupnostjo in Turizmom Bohinj ter skupaj stremijo k razvoju prepoznavnosti Bohinja kot turistične destinacije. »Ves nadaljnji razvoj in dvig kraja je odvisen največ od ljudi, kateri spoštujejo in razumejo prirodo in njene lepote in da ne bi postal žrtev samo gmotnih izkoriščevalcev, kakršna usoda je doletela že marsika­ teri kraj ne samo v Sloveniji ampak tudi drugod.« Odlomek iz poročila predsednika Tov. Jeraja za sejo društva, dne 19. 11. 1950 Z občutljivostjo do narave in ljudi v našem kraju si v društvu priza­ devajo za razvoj turizma in se obenem zavedajo širokih možnosti, ki še niso izkoriščene. Z novimi velikimi načrti zrejo v prihodnost, še vedno z mislijo na Bohinj, Bohinjce in obiskovalce naše kotline. ・

8

turizem in gospodar s t vo

Vogel podira rekorde Žičnice Vogel Bohinj d.d.

Na Voglu se z veseljem lahko pohva­ limo, da je za nami ponovno zelo uspešno leto in to kljub temu, da so zime vse slabše oziroma vse poznejše. Kljub temu, da smo v lanski sezoni v celoti s smučiščem priče­ li obratovati šele v februarju smo pozimi našteli skoraj 93 tisoč obiskovalcev. Po­ dobno se je začela tudi letošnja zima, zato se še posebej trudimo tudi z dodatnimi ak­ tivnostmi poleg smučanja. Dogajanje smo popestrili z različnimi dogodki preko celega leta, ter dodali poseben poudarek na kulinariki. Prav posebej smo v sodelovanju s Turizmom Bohinj izpostavili tudi blagovno znamko Bohinjsko, ki postaja vse bolj razpoznavna. Tudi v letošnjem letu bi si želeli tako uspešne poletne sezone, kot je bila lanska, ki je bila rekordna, saj nas je obiskalo skoraj 126 tisoč turistov. Tako dobremu obisku je poleg precej stalnega vre­ mena pripomogla tudi naša odlična gostinska ponudba, prenovljeni lokali (tudi z dopolnitvijo in vse večjim poudarkom na domačih jedeh) ter vključenost različnih dogodkov, tudi lokalnih (Kravji Bal, Festi­ val cvetja...), v našo ponudbo. Adrenalinski navdušenci so z veseljem obiskovali kolesarski park, zip line ali pa se odločili za polet s padalom.

Kot največjo pridobitev lanskega leta smatramo nakup Planinske koče Merjasec. Ob dobrem delu in povečanem poletnem obisku, je Vogel prvič v zgodovini ustvaril več kot štiri milijone evrov prihodkov in še peto leto zapored posloval z dobičkom.

Da bi se naši gostje še bolje počutili pri nas, smo v začetku jeseni začeli s prenovo Viharnika, ki se bo zaključila predvidoma v začetku pomladi. Uspešno smo izvedli remont na nihalki, zamenjali vlečno jeklenico in pričeli z rednim obratovanjem 10. decembra. Za različne investicije v nepremičnine, sredstva in opremo smo v lanskem letu vložili več kot milijon evrov.

V naslednjih mesecih vas vabimo na Vogel na vse naše že kar usta­ ljene dogodke, kot so opazovanje nočnega neba na Voglu v sodelova­ nju s TNP-jem in pod vodstvom Prof. Tomaža Zwitterja, pohode ob pol­ ni luni, kulinarični dogodek v marcu, ter druge, tudi športne prireditve, ki so objavljene na naši spletni strani.

Ob tej priložnosti se želimo vsem krajanom zahvaliti za uspešno in prijetno sodelovanje ter želimo Vsem veliko uspehov, sreče in zdravja v tem letu. ・

Dve zlati in ena bronasta medalja iz kulinarike Ekipa hotela Jezero

Foto: Blaž Habjan

V novembrski številki novic ste lahko prebrali, da je kuhar iz hote­ la Jezero Štefan Rozman na gostinskem zboru osvojil srebrno odlič­ je z masleno skulpturo čebele na satju. Tokrat vas obveščamo, da se je Štefan od 23. do 26. novembra pod našim sponzorstvom udeležil mednarodnega kulinaričnega festivala v Širokem Brijegu pod imenom BH dukat - okusi Hercegovine in dosegel presenetljive rezultate. Tek­

moval je v treh kategorijah, in sicer v kulinarični artistiki, pripravi na­ cionalne jedi na moderen način in ribje jedi z desertom. Za prvo zlato medaljo je 15-člansko sodniško komisijo prepričal s skulpturo čebele na satju in osvojil največ možnih točk. Čebelo je glede na gostinski zbor predelal tako, da je podporne elemente preoblekel v čebelji vosek. Za drugo kategorijo je kuhal divjačinski duet in prav tako dosegel zlato medaljo. Krožnik je vseboval počasi zorjen srnin hrbet in file, krompir­ jev narastek z jurčki, zelenjavno butaro, redukcijo pehtranovega kisa z medom, omako brinovih jagod, slane hrustljave lešnike in jerebikin chutney. Tretjo, bronasto medaljo si je prislužil z ribjo jedjo, in sicer poširanim lososom, rožmarinovim pirejem, koromačem v redukci­ ji balzamičnega kisa, pomaranče in medu in hrustljavimi koprovimi drobtinami. Za desert, ki ga je poimenoval kar jabolčni nezavitek, je pripravil zloženko iz hrustljavo pečenega testa in cimetove pene, zraven pa je dodal še jabolčni ragu. V prihodnje bomo na podobnih tekmovanjih še sodelovali, Štefan pa vabi vse znanja željne kuharje, da se mu pridružijo in s tem pripomorejo k pospešenem razvoju kulina­ rike v Bohinju. Za morebitna vprašanja vam je na voljo, če pa bo interes večji, razmišlja tudi o team buildingu. Lep kulinarični pozdrav, ekipa hotela Jezero. ・

Poučno in varno v novo leto 2017 Majda Odar, TNP

Bralni maraton v Centru TNP Bohinj, foto: Klemen Langus

Decembrski dnevi v Centru TNP Bohinj so bili živahni in praznični.

Razstava Otepovci, ki smo jo odprli v družbi številnih domačinov, vam je v centru na ogled do 10. februarja. Edinstveni dogodek je bil tudi Bralni maraton - ob mednarodnem dnevu gora se je v okviru Alp­ ske konvencije v celotnih Alpah zvrstila vrsta bralnih prireditev, kjer so udeleženci - ljubitelji gorniške literature - brali iz zakladnice gorniške literature. Nekateri so svoje najljubše sestavke prinesli s seboj, drugi so jih našli v čitalnici Bohinjke. V Bohinju je bil dogodek dobro obiskan in prepričani smo, da je bil zagotovo tudi eden daljših v celotnem alp­ skem prostoru. Bralo se je od dopoldneva do večera. Domače urejena soba z razgledom, okusen prigrizek in enkratno sodelovanje Gleda­ lišča 2B so krojili prireditev, ki jo v naslednjih letih velja nadaljevati.

Hvala vsem sodelujočim, tako vsem bralcem in poslušalcem, še pose­ bej pa tistim najbolj skrbnim, ki ste poskrbeli za polno obloženo mizo.

Božično-novoletne počitnice so minile v znamenju dobro obiskanih delavnic, ki so postale že dobro obiskana stalnica. Opažamo tudi, da je na delavnicah prisotnih vedno več obiskovalcev od daleč, kar nam je tudi v veselje in spodbudo. V letu 2017 bomo med drugim nada­ ljevali z delavnicami Opazovanja nočnega neba. V zimskem času bodo potekale na zgornji postaji žičnice Vogel. Med prazniki smo izvedli tri, naslednje bodo na programu v času zimskih šolskih počitnic.

V naravo in hribe ne hodimo samo poleti, ampak tudi v zimskem času, ko so gore še posebej lepe in vabljive. Če snega ni v dolini, ga zagotovo najdemo v gorah, in lahko bi rekli, da je zimska tura v hribe v lepem vremenu poseben užitek, s katerim se lepa poletna tura le težko primerja. Ob izletu v gore pozimi pa je zaradi varnosti treba upo­ števati nekaj priporočil. Pozimi so dnevi krajši. Običajno je pozimi v visokogorju sneg, kar otežuje hojo. Večina poti postane zelo zahtevnih, treba je uporabljati dereze in cepin. Vse to zahteva ustrezna znanja in usposobljenost. Hkrati je zimski čas še posebej občutljiv z vidika varovanja prostoživečih živali. Ostre življenjske razmere zahteva­

9

t urizem in gospodar s t vo , iz na ših k r a je v

jo spoštljivega obiskovalca gorskega sveta, čigar vpliv na življenjski prostor živali mora biti minimalen. Osrednji januarski dogodek je namenjen vsem, ki se tudi pozimi radi odpravite v gore. Poseb­ no pozornost bomo namenili nevarnosti, ki preži z zasneženih pobočij veličastne zimske pokrajine. Ob obilnem sneženju, odjugi ali v hudem vetru se pojavlja namreč nevarnost plazov, lahko pa ga sprožimo tudi sami. Ob ustreznem znanju, primerni opremi in dobri telesni pripravljenosti so možnosti za nesrečo minimalne.

Vabimo vas, da se v soboto, 14. januarja 2017, udeležite teo­ retičnega dela in praktičnega prikaza gibanja v zasneženih gorah pod mentorstvom vodnika TNP in inštruktorja GRZS Iztoka Buti­ narja. Enodnevna delavnica je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 2 uri teoretičnega predavanja. Ob slikah bomo pregledali ključne dejavnike, ki so pomembni pri oceni varnosti ter določanju smeri spus­ ta. Poleg klasične ocene snega, nevarnih situacij za nastanek plazov ter testov snežne odeje bo poudarek na posebnostih pri prvi pomoči pri reševanju iz snežnih plazov in pregled osnovne opreme v nahrbtniku.

Drugi del bo potekal na terenu. Najprej bomo pregledali snežni profil, omenili najnevarnejše situacije in izdelali teste. Sledi uporaba plazovne opreme, delo z žolnami ter protokoli reševanja. V primeru, da nimate plazovnega trojčka (žolna, lopata, sonda), sporočite, da jih prinesemo na delavnico - izposoja je brezplačna.

Dnevi so namenjeni vsem, ki jih zanima varno gibanje v zimskih razmerah, tako s smučmi kot brez njih. Lahko se udeležite zgolj teoretičnega dela, lahko pa teoretičnega in praktičnega. Udeležba na zgolj praktičnem delu ni mogoča.

Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je od ponedelj­ ka do petka odprt vsak dan med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro.

Dogodki v januarju: sobota, 14. januar ob 9.00: Dnevi varstva pred snežnimi pla­ zovi - strokovno predavanje inštruktorja GRZS in vodnika TNP Iz­ toka Butinarja sobota, 14. januar ob 11.00: Dnevi varstva pred snežnimi pla­ zovi - praktični prikaz na terenu pod vodstvom inštruktorja GRZS in vodnika TNP Iztoka Butinarja Teoretični del je brezplačen. Praktični del zahteva kotizacijo v višini 20 EUR/osebo. Zaradi velikega zanimanja in omejenega šte­ vila udeležencev so potrebne predhodne prijave. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali po tele­ fonu 04 5780 245 v odpiralnem času centra. Že zdaj vas vabimo na februarski koncert tenorista Klemena Torkarja in pianistke Mojce Prus. Ob izredno uspešnem in od­ mevnem lanskoletnem koncertu ob kulturnem dnevu vas umetnika v svojo družbo vabita tudi letos. Datum in ura bosta javljena na­ knadno.

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Zmaga mrtvega bataljona Spominska slovesnost na Goreljku Martin Gorišek, KO ZB Polje Bohinj

Tokratna spominska slovesnost v počastitev 73-letnice boja 3. bataljona Prešernove brigade je potekala v soboto, 10. decembra, pri spomeniku na Goreljku na Pokljuki, za katerega je načrt napravil arhitekt Edo Ravnikar, ploščo so izdelali v livarni Železarne Jesenice, besedilo je prispeval pesnik Matej Bor, odkritje pa je bilo leta 1956.

Dopolnitev s skulpturo, delom pisatelja Toneta Svetine, pa je bila izve­ dena v letu 1974.

Slavnostni govornik dr. Tit Turnšek je poleg opisa žalostnih dogod­ kov izpred 73 let opozoril, da je s tem dogodkom povezana tudi us­

Foto: Dušan Bavčar

tanovitev bolnice, imenovane Ambulanta E preko 4 G, ki se nahaja v neposredni bližini. Partizansko zdravstvo je bilo eno od bistvenih prvin nastajajoče slovenske države. V njem so delovali 201 zdravnik, 267 medicincev in čez 3100 drugega osebja, imeli smo 121 partizanskih bolnišnic, v katerih se je zdravilo preko 15.000 ranjencev, od vseh pa je bilo le nekaj odkritih. Poudari, da so se pokazale vse vrednote našega brezkompromisnega boja za obstoj svobode vredne, tudi ko je situacija na videz brezizgledna, na drugi strani pa brezmejna soli­ darnost, požrtvovalnost za tovariša in sočloveka. Vse te vrednote so globoko zakoreninjene v našem narodu, še dodatno pa so se okrep­ ile in razvile v našem narodnoosvobodilnem boju. V današnjih časih bi radi potomci izdajalcev želeli zaničevanja vredna dejanja očetov in dedov prikriti kot nekakšen odpor proti komunističnemu nasilju oziro­ ma državljansko vojno proti nekakšni komunistični revoluciji, želeli bi oprati sramoto škofa Rožmana, kolaborante, ki so vstopili v enote SS, tako imenovane »domobrance« pa prikazati kot borce za demokracijo.

Ne da se prikriti zločina izdaje in vseh grozodejstev, ki so jih zagrešili nad lastnim na­rodom, spletajo prav neverjetne laži o naši borbi za ob­ stanek naroda, med katerimi so nekatere že prav smešne. Zgodovina se ne potvarja samo za 75 let nazaj, potvarja se zgodovina tudi za 25 let nazaj. Laži prehajajo v sovražni govor, ki ga srečujemo vse več na vsakem koraku - predvsem v medijih, med politiki, tudi med tistimi, ki sedijo v parlamentu, ki pa se ne omejuje samo na preteklost, pač pa se širi tudi na druge skupine, kot so ženske, ki si jemljejo pravico do spla­ va, istospolne, v zadnjem času pa tudi na begunce in muslimane. Nove oblike fašizma se pojavljajo tudi v Evropi v Italiji, Nemčiji, na Finskem, v Grčiji, na Madžarskem in v Ukrajini. Tudi Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj je fašizem danes ponovno na pohodu, saj se spodnaša avtoriteta države, sodišča, ustanavlja se strankarska vojska, kar je na­ tančno tako, kot se je začelo v nacistični Nemčiji, saj vse pogosteje srečujemo fašistične skupine, ki postajajo vedno nasilnejše. Za vse to pa je kriva ravnodušnost in nesamozavest politike na vrhu držav, ki klerofašistične pojave v naši družbi tolerira. Nekoč smo mislili, da je fašizem dokončno premagan, vendar ta nikoli ni premagan, zato je tre­ ba zbrati pogum in mu dokončno reči ne, pa tudi če nas čaka še sto ofenziv. Na slovesnosti je prebral tudi svojo pesem.

Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi preživeli in še živeči borec 3. bataljona Prešernove brigade Marjan Malc. Svojo pesem pa je recitiral tudi pesnik Franc Ankrst. Kulturni program so oblikovali in izvedli člani Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice, nekaj pesmi pa so zapeli člani pevskega zbora Lip Bled. Slovesnosti je prisostvovala tudi častna straža Slovenske vojske. ・

V teh mrzlih decembrskih dneh, ko mraz se nabira v kosteh, vam želimo veliko topline, veselja, ki naj ne mine, pa zdravje naj se vas drži vse leto, vse tedne, vse dni!

Več sreče, miru, blagostanja naj vam v novem letu poganja!

Vsem članom ZB za vrednote NOB ter krajankam in krajanom Bo­ hinja želijo srečno in zdravo v letu 2017. Člani ZZB KO Polje Bohinj ・

RAZPISI IN OBVESTILA Občinska uprava občine Bohinj na podlagi 8. člena Odloka o štipendiranju v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 7/01, 9/08 in 4/15) in Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 09/14 in 04/15) razpisuje za šolsko leto 2016/2017

ŠTIPENDIJE OBČINE BOHINJ 1.) Občina Bohinj v skladu s Proračunom Občine Bohinj za šolsko leto 2016/2017 razpisuje 18 štipendij, za obdobje december 2016 do junij 2017.

2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki se redno izobražujejo in izpol­ njujejo naslednje pogoje: -- da so državljani RS s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, -- da ne prejemajo druge štipendije, -- da so dosegli najmanj dober učni uspeh v preteklem šolskem letu in -- da bruto dohodek staršev v obdobju šestih mesecih, ne presega skupne višine 3.402,03 € na družinskega člana.

3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na občinski upravi ali na spletni strani občine, priložiti naslednja dokazila in dokumente: -- dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, -- dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, -- potrdilo staršev o bruto osebnem dohodku prejetem v obdobju šestih mesecev (marec - avgust) -- dokazila o statusu nepreskrbljenih članov (ni potrebno za osnovnošolske in mlajše otroke), -- potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca (njegovih staršev) vpliva na zvišanje življenjskih stroškov družine.

4.) Kandidati morajo poslati ali predložiti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. točki, najkasneje do ponedeljka, 6. 2. 2017, na naslov Občinska uprava, Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA ŠTIPENDIJO. 5.)

Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Aniti Zorč po telefonu oziroma po e-pošti: -- tel.št. 04/577 01 23 -- e-pošta: anita.zorc@obcina.bohinj.si 6.) Izbiro kandidatov za prejem štipendije opravi komisija, ki jo imenuje župan, v skladu z merili in kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 9/08 in 4/15).

7.) Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 8 dneh po roku za oddajo vlog.

Občinska uprava Občine Bohinj

Bohinj, 6. januar 2017

JAVNO NAZNANILO

o javni razgrnitvi in javni obravnavi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj, skrajšani postopek I. Javno se razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o.., Letališka cesta 32j, 1000 Ljubljana., št. projekta 006/2016, november 2016.

II. Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev dopolnjenega osnutka OPN bo potekala od ponedeljka, 16. januarja 2017, do vključno torka, 31. januarja 2017, v avli Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, od ponedeljka do petka med 8.00 in 19.00 uro. Gradivo bo javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletni strani Občine Bohinj: obcina.bohinj.si.

III. Javna obravnava bo potekala: -- 18. januarja 2017, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgr­ njeno gradivo.

Pripombe in predloge je možno podati do vključno 31. januarja 2017 in sicer v: -- ustni ali pisni obliki, na predpisanem obrazcu, neposredno na javni obravnavi, navedeni v točki III. oziroma v -- pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev OPN pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si.

Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom: -- po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 31. januarja 2017, -- elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 31. januar 2017.

Nečitljivih in nepodpisanih pripomb ne bomo mogli obravnavati.

Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine Bohinj (obcina.bohinj.si), dostopen pa je tudi na sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica.

Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnitvi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.

V. Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (obcina.bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice, in na oglasni deski Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

Na podlagi 50. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.

33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14-odl US, 14/15-ZUUJFO), in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07), župan Občine Bohinj izdaja

iz na ših k r a je v

Zavod sv. Martina v letu 2016 Zavod sv. Martina

Ob zaključku leta običajno naredimo pregled za nazaj. Pa si s pomočjo številk poglejmo, kako je potekalo leto 2016 v Zavodu sv. Martina.

Sprejem v Dom se prične z oddajo prošnje za sprejem. Te so bile v lan­ skem letu res številčne, saj smo od januarja pa do 20. decembra prejeli kar 184 prošenj za sprejem v institucionalno varstvo. Od tega je bilo 20 prošenj oddanih s strani občanov občine Bohinj. Ti imajo pri sprejemu prednost. Vse oddane prošnje pa ne pomenijo tudi želje po takojšnjem sprejemu v Dom, nekateri od prosilcev so prošnjo oddali za vsak slučaj, če bi se jim zdravje poslabšalo. Kljub temu pa so morali v lanskem letu tudi Bohinjci počakati na sprejem, običajno kakšen mesec ali dva.

Do 20. decembra smo lahko sprejeli 20 novih stanovalcev. Od tega je bilo sprejetih 10 Bohinjcev. Po dogovoru omogočamo tudi začasne sprejeme, v letu 2016 smo začasno sprejeli štiri stanovalce.

Številka: 350-19/2016/32 Bohinjska Bistrica, 27.12.2016

Občina Bohinj Župan: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

10 Pa še nekaj statistike: povprečna starost naših stanovalcev je 84 let.

Najstarejša stanovalka, domačinka ga. Angela Hodnik, bo v kratkem do­ polnila 102. leto. V Domu trenutno prebiva 51 žensk in 19 moških. Skozi leto se je v Domu zvrstilo kar 70 prireditev. Pripravili smo 10 razstav. Za tako veliko število izvedenih prireditev so v veliki meri zaslužni prosto­ voljni nastopajoči iz raznih društev, pevskih zborov, glasbene in drugih šol, za kar se vsem prav lepo in iskreno zahvaljujemo.

Druga, ravno tako pomembna dejavnost v našem Domu pa je pomoč na domu. S pomočjo Občine Bohinj se vseskozi trudimo, da za vključitev v pomoč na domu ni čakalne vrste. To pomeni, da je vsak prosilec v lan­ skem letu lahko v nekaj dneh, največkrat pa kar takoj naslednji dan, pri­ dobil pomoč na domu, za katero je zaprosil. V lanskem letu smo tako na novo pričeli pomagati 19 uporabnikom. Trenutno socialne oskrboval­ ke pomagajo 25 uporabnikom. Pomagajo jim pri temeljnih življenjskih opravilih, kamor sodijo pomoč pri umivanju, oblačenju, premikanju, ko­ panju, pri gospodinjskih opravilih, z nekaterimi od njih pa se družijo ter jih spodbujajo k aktivnosti, kot je na primer sprehod.

iz na ših k r a je v, ml adina , izobr a že vanje

11 Na željo občanom občine Bohinj nudimo tudi dostavo kosil na dom.

Na novo se je v lanskem letu v razvoz kosil vključilo 26 naročnikov.

Trenutno pa razvažamo kosila 22 naročnikom.

Ob zaključku starega leta in vstopu v leto 2017 vam želimo obilo sreče, zdravja in veselja. ・

Društvo Invalid Bohinj v mesecu decembru in januarju Marija Kožar, tajnica DIB

Po končanem predavanju o demenci je bila arheološka delavnica, kjer so izdelovali nakit. Udeleženke delavnice so izrazile željo, da bi pripravili tudi predavanje o nošenju nakita v Bohinju.

Osrednji dogodek meseca je bil 15. decembra 2016 v Park hote­ lu Bohinj. Bilo je društveno in prednovoletno srečanje naših članov.

Udeležilo se ga je cca 100 članov. Zaplesale so naše folkloristke ob spremljavi zvestih harmonikarjev (Ivan Brežan, Tonček Kravanja in Ivan Cvetek). Za ples pa sta igrala brata Franci in Jani Pirš. Prilagamo sliko s srečanja.

Razpored aktivnosti v mesecu januarju 2017: Nadaljevali bomo z utečenimi aktivnostmi: 03. januarja 2017: Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 18. januarja 2017: Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sre­ do v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici

Urnik telovadbe: (spremenjena ura v Srednji vasi ) v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas vsak TOREK ob 19. uri, na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 18.30, na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 20. uri.

t

Foto: Pavel Korošec

V prejšnjih novicah smo pomotoma objavili napačno uro za bovling.

V zimskem času poteka bovling vsak četrtek od 16. do 18. ure. Za napako se opravičujemo.

Prosimo vse, ki bi želeli letovati v Izoli, da se čim prej prijavite v pisarni društva, dobite nas v času uradni ur vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Letovanje bo ob zadostnem številu prijavljenih v aprilu in septembru, tako kot smo že objavili v prejšnji številki. Prevoz v Izolo in nazaj je organiziran.

Obveščamo vas tudi, da je možno dobiti občasno pomoč za gospo­ dinjska dela, pomoč pri čiščenju stanovanja ali hiše in okolice, občasno pomoč pri kmetijskih delih, pri pripravi družinskih praznovanj in oskr­ bi hišnih živali na vašem domu. Ta pomoč bo na voljo članom društva kot tudi vsem ostalim prebivalcem Bohinja. Za vse informacije smo vam na voljo v pisarni društva, prav tako pa lahko pokličete na telefon 031 624 803, predsednico društva.

V nedeljo, 18. 12. 2016, smo organizirali novoletno srečanje v dvo­ rani Danica v Bohinjski Bistrici. Zapel nam je kvartet Polži, najmlajši Pastirčki in Ta veliki pastirčki iz folklorne sekcije Kulturnega društva Bohinj pa so navdušili s svojim petjem in plesom ob spremljavi har­ monikarja Janka Iskre. Po obisku Božička in njegovih pomočnic, ki so vsem razdelili darila, pa so nam pridne članice društva postregle s ko­ silom. Janko in Ivan pa sta skupaj zaigrala na harmoniki. ・

Tudi v DU Bohinjska Bistrica smo veseli december vzeli dobesedno ...

Olga P. Gorišek, DU BB

Na Miklavža je bil zaključni turnir v šahu, 21. decembra pa v pikadu.

Vodji turnirjev bosta do občnega zbora pripravili rezultate, kjer bodo razglašeni zmagovalci.

13. decembra 2016 smo v sodelovanju z Občino in Hospicom Gorenjske izvedli predavanje o DEMENCI, ki je bilo v mali sejni sobi KD J. Ažmana, dvorana je bila polna slušateljev. Najprej je gospa Mira Stušek, predsednica Gorenjskega odbora Hospic, predstavila delovanje hospica in pozvala prostovoljke s področju Bohinja, da se jim pridruži­ jo. Nato se je nadaljevalo predavanje o demenci, predavala je članica društva Spominčica gospa Alenka Virant.

Demenca je res pereč problem, ker so se slušatelji aktivno vključeva­ li z vprašanji. Ker pa je naš prostor v novicah omejen, o demenci ne moremo podrobno pisati, lahko si pa vse preberete na spletni strani društva Spominčica, povezava: http://www.spomincica.si/. Na koncu predavanja smo se vsi prisotni strinjali, da bi predavanje v pomladan­ skem času ponovili in se o določenih stvareh podrobneje pogovorili oz. predstavili.

Takoj po praznikih se bo sestal upravni odbor, da se dogovorimo o programu dela v letu 2017. V drugi polovici januarja bomo začeli s pobiranjem članarine, poverjeniki vam bodo takrat prinesli tudi že izdelan program po mesecih.

Sproti pa bo za mesec naprej objavljen v Bohinjskih novicah.

Naš prispevek tokrat zaključujemo z voščilom:

VOŠČILO članicam in članom Društva upokojencev Bohinjska Bistrica ter vsem Bohinjkam in Bohinjcem

Naj beseda SREČNO ne bo le izraz navade, hiter stisk roke ali bežen nasmeh ...

Naj bo iskrena želja, ki naj s svojo čarobno močjo v naših srcih odzvanja še dolgo potem, ko bo minil praznični dan.

Veliko sreče, miru in zdravja v letu 2017! vam želi Predsednik in upravni odbor DU Bohinjska Bistrica Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Obeležitev dneva samostojnosti in enotnosti Marija Helena Logar, Lucija Markelj Jensko in Nataša Mrak

V iztekajočem se letu, ko naša država praznuje 25 let samostojnos­ ti, so devetošolci ob državnem prazniku pripravili posebno prireditev.

Z njo so se želeli Sloveniji na izviren način zahvaliti za vse lepote, s kate­rimi nas razveseljuje in razvaja vsak dan, pa tega ne znamo vedno prepoznati.

Kako bi na kratek in zanimiv način predstavili slovensko državo ne­ komu, ki o njej ne ve prav veliko? Pred takšnim izzivom so se znašli devetošolci, ki jih je na odru »nepričakovano« zmotila in presenetila ameriška novinarka Sally. Učenci so ji morali v eni šolski uri predsta­ viti, kaj je značilno za našo deželo, zato so se prelevili v kulinarične zanesenjake, plesalce sodobnih in ljudskih plesov, turistične vodnike,

ml adina , izobr a že vanje

12

inštrumentaliste, pevce, besedne poustvarjalce, športne navijače in še kaj. Gospa Sally se je povsem navdušila nad prikazanim in je bila ža­ lostna, ker se je morala tako hitro posloviti, saj se ji je mudilo na letalo za Washington ...

Proslavo smo sklenili s slovesno izročitvijo slike slapa Savice, ki jo je naslikal bohinjski slikar Jože Cerkovnik. Šoli jo je na pobudo slovenist­ ke, etnologinje in poznavalke bohinjskega izročila Marije Cvetek po­ darila dr. Alenka Šivic Dular. Kot jezikoslovka in slavistka je delovala na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Učence je ob dnevu samostojnosti in enotnosti nagovoril tudi dr. Janez Dular, slovenski jezikoslovec, politik in urednik. V prvi vladi Republike Slovenije je deloval kot minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnosti v Sloveniji, v tretji vladi pa kot mi­ nister za kulturo. Ob bližnjem državnem prazniku je vsem zaželel, da bi se kot slovenski državljani zavedali, da ni pomembno, koliko nas je, temveč kakšni smo. Pohvalil je visoko raven kulture, ki jo je opazil pri bohinjskih otrocih, in jih spodbudil, naj pri tem tudi vztrajajo.

Ob koncu je Alenka Šivic Dular dodala, da iz majhnega lahko zraste veliko, iz velikega pa majhno, za kar se nam - po njenih besedah - v Bohinju ni treba bati. ・

“Dar je namenjen darovalcu, zato se vrne predvsem njemu samemu - nikdar ni zaman.” (Mary Jane Ryan) Mojca Rozman, ravnateljica

pestrili tudi četrtošolci naše šole. S to prireditvijo so se namesto plačila nihalke in vstopnice za koncert zbirali prostovoljni prispevki za sklad, starši pa so tudi tu pripravili sejem s prodajo izdelkov.

Hvala vsem za kakršenkoli prispevek, ki ste ga dali na tak ali dru­ gačen način za naše učence. Prepričana sem, da se bo dobro delo po­ množilo in nas še naprej povezovalo. ・

Sklad vrtca Bohinj

Člani Sklada vrtca iz vrst zaposlenih

Konec oktobra se je sestal Sklad vrtca Bohinj. Pogovarjali smo se o delu v prejšnjem letu ter o prihodnjih načrtih. Dogovorili smo se za delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Sama prodaja izdelkov s te delavnice in piškotov je potekala pred prvo adventno nedeljo v tr­ govini Mercator. Prodaja je odlično potekala in zbranih je bilo precej denarnih sredstev, ki so namenjena otrokom v vrtcu.

Za vso pomoč in delo na delavnici ter tudi doma se vsem iskreno zahvaljujemo. ・

EU Erasmus+ projekt: Premagujmo ovire - brez predsodkov Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Foto: Barbara Sušel

Šolski sklad OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v šol­ skem letu 2016/2017 deluje že osmo leto. V skladu sredstva zbiramo z različnimi zbiralnimi akcijami učencev, dobrodelnimi sejmi, darovi posameznikov in podjetij. Namenjena so reševanju socialnih stisk družin naših učencev in zviševanju kakovosti izobraževanja in življenja otrok na naši šoli.

Sklad sofinancira različne dejavnosti, ki so povezane z dodatnimi stroški, vendar obvezen šolski program naredijo bogatejši, pestrejši in učencem bolj zanimiv. Mednje sodijo tudi šole v naravi, ki so za starše lahko veliko finančno breme. Zato je pomoč iz sklada še toliko bolj do­ brodošla. Vsako leto v decembrskem času organiziramo tudi prireditev za vse učence. V preteklih letih so bili vrhunski umetniki in izvajalci različnih programov naši gostje prav s pomočjo sredstev, zbranih v skladu. Letos nam je godalni kvartet Bazilio, ki ga sestavljajo akadem­ ski glasbeniki, člani orkestra SNG Opera, v dveh koncertih predstavil Mozarta in njegovo glasbo.

Ko gre za zbiranje sredstev, smo še posebej veseli akcij kot je bila v decembru, ko so že petič združili moči starši in otroci ter vsi dobrotniki Šolskega sklada. Adventni sejem, ki je potekal 17. decembra v predver­ ju Merkator centra na Bistrici, je bil tudi tokrat prežet z dobro voljo in dobroto. Velika zahvala gre vsem ustvarjalcem in darovalcem izdelkov, prodajalcem, otrokom glasbenikom in glavnima pobudnicama in or­ ganizatorkama sejma Barbari Sušel in Joži Arh. Tak sejem je edinstven daleč naokoli. Toliko ljudi, združenih v dobrem delu, zmore povezati le srčnost in dobra volja. Hkrati se zahvaljujem tudi Ski centru Vogel in Godbi Bohinj. 23. decembra so godbeniki z večernim koncertom na Voglu pripravili nepozaben večer, ki so ga s kratkim programom po­

Naša šola se je ponovno pri­ javila na razpis Erasmus+ in bila uspešna s projektom, ki nosi naslov Premagujmo ovire - brez predsodkov (»Break Barriers - no Prejudices«). V sklopu projek­ ta bomo poskušali prepoznavati predsodke, ki nas morda ovirajo na poti do večje strpnosti. Skozi različne dejavnosti želimo ozaveščati in spodbujati strpnost, ki jo pojmujemo kot spoštovanje, sprejemanje in priznavanje bogate raznolikosti naših svetovnih kultur, oblik izražanja in načinov biti človek. Spodbujajo jo znanje, odprtost, sporazumevanje in svoboda misli, vesti in prepričanja. Kot pravi Unescova deklaracija o načelih strpnosti, je strpnost harmonija v različnosti in je vrlina, ki omogoča mir in prispeva k nadomestitvi kulture vojne s kulturo miru.

V modernem svetu je strpnost bolj ključna kot kdaj koli prej. Tema projekta je aktualna in vsebinsko naslavlja celotno šolsko skupnost.

Sprašujemo se o vzrokih in vplivih različnih predsodkov in ovir, ki pomenijo prepreke za optimalni razvoj posameznikov: spoznavanje težav starostnikov, tujcev, socialno ogroženih, drugih krajev in kul­ tur. Med drugim je literatura eden od učinkovitih »pripomočkov«, ki mladostnike na nevsiljiv način vodi h kritičnemu branju, razmišljanju, pogovoru o prebranem in širjenju novih obzorij. Učenci višjih razre­ dov so brali knjige različnih avtorjev in se v pogovoru s z učiteljicami slovenščine pogovarjali o svojih pogledih in stališčih, kar so izrazili tudi na način likovnega ustvarjanja. Njihovi izdelki so na ogled v čital­ nici ter tako spodbujajo k nadaljnjemu razmišljanju.

Prvo projektno srečanje je potekalo v Turčiji na šoli v okrožju Sultan­ gazi v mestu Carigrad (Istanbul). Carigrad je mesto s 15 milijoni preb­ ivalcev, ki je sprejelo kar milijon pretežno sirskih beguncev. Projektni sestanek je bil namenjen koordinatorjem in drugim predstavnikom strokovnih delavcev sodelujočih šol v projektu Premagujmo ovire brez predsodkov. Seznanili smo se z utripom dela na gostujoči šoli Yet­

ml adina , izobr a že vanje

13

Sprejem pri županu okrožja Sultangazi v Carigradu, foto: Urška Repinc

misbel Yil Ortaokulu. Načrtovali smo nadaljnje delo, si razdelili naloge.

Med drugim smo opredelili aktivnosti, ki bodo vodile do programa srečanja, ki bo potekalo meseca marca 2017 pri nas v Bohinju. Takrat nas bodo obiskali učenci in učitelji iz Turčije, Romunije in Italije - držav, ki poleg nas sodelujejo pri tem projektu. Zastavljene cilje na naši šoli uresničujemo predvsem v sklopu naslednjih dejavnosti: novinarski krožek, geografski krožek, Šolski parlament, Podmladek Rdečega križa, izbirni predmeti Načini prehranjevanja, Glasbeni projekt in Umetnost ter dodatnega pouka (predvsem pri angleščini in slovenščini) in po­ daljšanega bivanja na podružnici v Srednji vasi. Dejavnost bomo naj­ prej predstavili v reviji, katere izid načrtujemo ob srečanju v marcu na naši šoli. Izšla bo v angleščini - jeziku, v katerem se sporazumevamo, saj se angleščine učijo na vseh sodelujočih šolah.

Do srečanja v Bohinju bi radi tudi pripravili in izbrali logo in slogan, ki bosta odražala smisel projekta, ki je poskušati izboljševati razume­ vanje in komunikacijo med ljudmi z različnimi mnenji in stališči. ・

POZIMI PIJEMO ČAJ

Šolski zeliščni vrt - korak k samooskrbi Pavlina Zorman

Učenci 1. razreda pri delu, foto: Pavlina Zorman

za polnitev visokih gred. Pri preskrbi materiala in vsem drugem delu je veliko pomagal kmetijski svetovalec Dušan Jovič. Igor Logar nam je podaril balo suhega sena, Leon Čufar in Boštjan Arh ovčjo volno, Jani Podlipnik pa mnogo lesenih oblancev. Pri delu se nam je pridružila tudi svetovalka iz KGZ Kranj, Tatjana Grilc. Pri delu sta veliko pripo­ mogla tudi hišnika.

Ko smo vse grede napolnili, smo naročili učencem od 1. do 5. razre­ da, da prinesejo v šolo eno zelišče in učenci so jih v mesecu maju z velikim veseljem posadili. Zelišča so dobro uspevala, jeseni smo jih pobrali in posušili. En dan je bil za malico zeliščni metin čaj za vse učence. Učenci 4. razreda so pripravili čajanko, učenci 3. in 5. razreda so izdelovali darilne škatlice in vrečke iz blaga, ki so jih napolnili s posušenimi zelišči. Učenci 2. razreda so ob obisku starih staršev te pe­ ljali na svojo gredo na vrtu in jim pokazali svoja zelišča, ki so jih lahko tudi natrgali in odnesli s seboj. Ti začetni koraki nas vodijo, da šolski zeliščni vrt ne bi bil le za okras, temveč veliko več, učilnica na prostem v naravi. V današnjem času vse večje obremenjenosti s tehnologijo otroci prehitro izgubijo stik z naravo. S šolskim zeliščnim vrtom stik z naravo ohranjamo, vrt vse bolj postaja prostor za spoznavanje zakoni­ tosti narave, rodovitne zemlje in pestre uporabe zelišč za čaje, darila, oljne izvlečke, herbarije, mila in še za mnogo drugih stvari.

Šola ima v svoji okolici precej zelenih površin. Pred leti smo tako že posadili bohinjsko koruzo trdinko. Učenci so sodelovali pri različnih delih od sajenja, pletja in spravila koruze. To smo predstavili tudi na festivalu Turizmu pomaga lastna glava in ob različnih dogodkih.

V letu 2015 pa smo sodelovali z Inštitutom za trajnostni razvoj, kjer smo dobili ideje in načrte za urejen šolski zeliščni vrt. Dobili smo tudi denarna sredstva za vrtno orodje in semena. Tako smo pripravili prvo zeliščno gredo z učenci biološkega krožka. Z Inštituta za trajnostni razvoj se nam je pridružila Alenka Henigman, ki se ukvarja z načr­ tovanjem zasaditve ekoloških vrtnih gredic po načelih permakulture.

Z učenci je pripravila prvo zeliščno gredo z različnimi plastmi, ki so potrebne za posaditev zelišč. Posadili smo prve dišavne rastline, meto, meliso in baziliko.

Čajanka z učenci 4. razreda, foto: Pavlina Zorman

V naslednjem letu bomo dokončno uredili zeliščni vrt z gredami, da bo dobil celostno podobo. Uredili bomo zasaditev zelišč glede na sorodne skupine. Učenci se bodo s pomočjo učiteljev še bolj vključeva­ li v delo in dejavnosti z dišavnimi zelišči in začimbami ter izdelovali uporabne izdelke za različne namene. Našo dejavnost si boste lahko ogledali in ob različnih priložnostih doživeli tudi vi. ・ Zeliščna greda na šolskem vrtu, foto: Pavlina Zorman

Učenci so ta zelišča posušili, jih spoznavali, risali, prešali za herbarij in kuhali čaj.

V letošnjem letu smo z delom na vrtu nadaljevali. S pomočjo finančne podpore Občine Bohinj smo postavili na južno stran šole pet macesnovih gred, ki nam jih je izdelal Nejc Dijak. Za visoke grede smo se odločili na manjši površini vrta zaradi lažje oskrbe v poletnem času počitnic.

Pred začetkom dela je bilo treba dobiti mnogo naravnega materiala

Znanje, kultura in šport na ­Gimnaziji Franceta Prešerna Vesna Arh, mag.

Gimnazija Franceta Prešerna je v prvi vrsti v gorenjskem pa tudi širšem slovenskem prostoru poznana po odličnem delu z dijaki šport­ niki. Zadnjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju se je udeležilo 10 naših

ml adina , izobr a že vanje , kult ur a , priredit ve nekdanjih dijakov, osvojili so 5 od 8 olimpijskih medalj (Peter Prevc - srebrno in bronasto, Žan Košir - srebrno in bronasto, Vesna Fabjan - bronasto). S svojimi vrhunskimi rezultati pa so nas navduševali naši nekdanji dijaki tudi na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Braziliji.

V letošnjem letu sta v kolesarstvu zablestela Jaka Primožič in Nik Čemažar, dijaka 3. c razreda, ki sta na svetovnem mladinskem prven­ stvu v Dohi zastopala slovenske barve. Naš nekdanji dijak športnega oddelka Peter John Stevens pa je pred kratkim s svetovnega prvenstva v plavanju domov prinesel srebrno medaljo, postal je podprvak na 50 m prsno v kratkih bazenih. Da o uspehih dijaka 3. a razreda splošne gimnazije Domnu Prevcu sploh ne govorim. Vsak konec tedna nas raz­ veseljuje z odličnimi skoki v svetovnem pokalu, že na samem začetku sezone je nanizal štiri zmage. Ni pa le šport tisti, s katerim se odlikujejo naši dijaki. Tilen Lotrič, Domnov sošolec, je prejel že veliko prestižnih nagrad za svoje pevske sposobnosti. Decembra je na mednarodnem tekmovanju v Beogradu prejel zlato priznanje. Tilen je prav tako igra­ lec in režiser igre Jaz, Batman, ki smo si jo lahko v novembru ogledali tudi v KD Joža Ažmana v Bohinju.

V letošnjem letu se je v 1. letnik Gimnazije Franceta Prešerna vpisalo kar pet Bohinjk in Bohinjcev, ki so aktivni na kulturnem in športnem področju. Tokrat bi posebej izpostavila Aljo Arh, ki je pokazala veliko znanja na selektivnem tekmovanju iz nemščine. O uspehih ostalih naših Bohinjcev pa v prihodnjih izdajah Bohinjskih novic. ・

14

kako popraviti (strgana) oblačila.

Tečaj ne temelji na načelu strogega učenja, temveč dopušča individualen pristop, predvsem pa omogoča razvoj vaših lastnih idej in iznajdljivosti.

S seboj prinesite šivalni stroj, če nimate svojega, si ga za čas tečaja poskušajte izposoditi. Društvo bo nudilo možnost izposoje dveh šivalnih strojev. Za ostali material bodo poskrbele članice društva, ki bodo tečaj vodile.

Prijavite se lahko na telefonsko številko 051 762 547, in sicer do torka, 31. 1. 2017.

Na tečaj se lahko prijavite tako člani kot nečlani društva. Dobrodošel je vsak, ki se želi naučiti šivanja.

Predsednica društva: Monika Ravnik, vodja tečaja: Mirica Kočevar ・

SKALP - Novi singel in videospot »Hladen tuš« Tina Fonovič

Delavnice in tečaji v januarju Društvo mladih Bohinj

Novo leto je čas za nov začetek, zato vas v Društvu mladih Bohinj vabimo, da se udeležite katerih izmed aktivnosti, ki jih že z januarjem organiziramo za vas.

Nadaljevali bomo s tečajem italijanskega jezika, cena za 50-urni tečaj je 77 EUR (nace.arh@gmail.com), tečaj španskega jezika (carmen. iskra@gmail.com), nadaljevalni tečaj klekljanja (mina.pavliha@gmail. com) in nadaljevanje učenja igranja kitare (pirc.nejc@gmail.com). Za podrobnejše informacije o posameznih tečajih, pričetek, termin, cena ipd. se obrnite na omenjene elektronske naslove. Prijave sprejemamo do vključno 10. 1. 2017. Vljudno vabljeni!

Bodite obveščeni tudi tako, da všečkate naš Facebook profil: ­DrustvoMladihBohinj. ・

Tečaj nemščine NSD Bohinj

Nordijsko smučarsko društvo Bohinj v mesecu januarju 2017 ponovno organizira tečaj nemščine. Nadaljevalni tečaj je namenjen slušateljem, ki so se z osnovami nemškega jezika že spoznali. Primeren je za učence 9. razreda OŠ, za dijake začetnih letnikov srednje šole ter vse, ki si želite poglobiti znanje nemščine. Nivo, ki ga bodo slušatelji usvojili v petnajstih urah intenzivnega dela, bo ustrezal evropskemu jezikovnemu okvirju A2. Tečaj bo vodila Vesna Arh, mag. Prijave zbi­ ramo na e-mailu nsd.bohinj@gmail.com ali telefonski številki 041 234 527. Vabljeni! ・

Članice Društva kmečkih žena ­vabijo na šiviljski tečaj Društvo kmečkih žena

Lepo povabljeni, da se nam pridružite na brezplačnem šiviljskem tečaju, ki ga pripravljamo članice Društva kmečkih žena in bo po­ tekal od 6. 2. 2017 do 8. 2. 2017 v prostorih centra Triglavskega narodnega parka, od 16. do 18. ure.

Tečaj šivanja vam bo omogočil pogumen korak v svet šivanja. Naučili se boste pravilnega ravnanja s šivalnim strojem, spoznali funkcije in delova­ nje šivalnega stroja. Začeli boste z lažjimi vajami (ravni šivi, krožni šivi, cik­ cak). Izdelali boste vajenice (krpa blaga) z osnovnimi ročnimi in strojnimi šivi, izdelali žep in gumbnice, prišili gumbe ... Končni izdelek bo okrasna blazina z zadrgo. Spoznali boste vrste blaga, njihovo uporabo in se naučili,

Skalp, foto: Miha Dolenc

Rock skupina Skalp, s frontmanom Petrom Krkočem iz Bohinja, predstavlja novi singel Hladen tuš, ki so ga fantje pospremili tudi z novim videospotom s precej kontroverzno tematiko.

Skalp so se postavili v kožo drugačnih in nerazumljenih ter posneli poseben videospot, v katerem v ospredje postavijo izkušnjo transves­ tita. Zgodba govori o fantu, ki se preoblači v žensko, obiskuje nočne lokale in nehote preslepi moške. Projekt je bil za Skalpe največji snemalni podvig doslej, saj v spotu nastopa kar 23 igralcev v precej profiliranih likih, ki jih ni bilo enostavno najti. Glavnim vlogam se je po slišanem scenariju odpovedalo celo več študentov igre, zato so fantje za videospot poiskali kar ljudi z ulice, ki so snemali prvič in so se po mnenju režiserja Dejana Baboseka odlično odrezali.

Skalp so skupina, ki je v svojem skoraj dvajsetletnem ustvarjanju požela veliko strokovnih nagrad, kar jih je nedvomno utrdilo na slo­ venski rockovski sceni. Njihov pristop do ustvarjanja je instinktiven in hkrati nabit s strastjo do prvinskega rokenrola. Besedila so inteligent­ na, a vsebujejo ravno pravo mero kljubovanja in praktičnega pristopa do življenja. V letu 2007 so fantje izdali svoj prvi album Preproste rešitve, s katerega je kar 6 singlov zasedlo prva mesta radijskih lest­ vic, leta 2012 pa je bil izdan drugi album Mars je prodan z nosilno skladbo Vem, da lahko!, ki je prejela tudi nagrado za najboljši video­ spot leta. Z albumom Mars je prodan so na slavnostni podelitvi iz rok župana Ajdovščine prejeli tudi nagrado za posebne dosežke. Fantje pa ne počivajo na lovorikah in trenutno v studiu Hendrix že snemajo nove skladbe. Skalp kot prvi singel predstavljajo prav skladbo Hladen tuš, pri ustvarjanju pa je sodeloval tudi priznani producent Andrea Flego - Effe.

Podatki o skladbi »Hladen tuš«: Glasba: Aleš Pelhan, Tonči Valič / Besedilo: Aleš Pelhan / Aranžma: Skalp / Produced: Andrea Flego - Effe / Mix: Andrea Flego - Effe / Sne­ mano: Studio Hendrix - Koper. ・

kult ur a , priredit ve

15

Tradicionalni dobrodelni ­Miklavžev koncert

V sredo 18. 1. ob 17. uri: Ko sneg pobeli breg Pravljično uro z ustvarjalno delavnico za otroke, starejše od 4. let, bo pripravila Barbara Klinar.

Za KD Bohinj, Jure Sodja, predsednik

V sredo 25. 1. ob 17. uri: Gospod Vesel in gospa Mrak Pogovarjali se bomo o simbolih za srečo in enega tudi izdelali. Pri­ merno za otroke starejše od 3. let. Delavnico bo vodila Nina Škufca.

RAZSTAVE

Veseli snežaki: Razstava likovnih izdelkov učencev 3. a in 3. b razreda OŠ dr.Janeza Mencingerja z učiteljicama Jano Krkoč in Martino Mašič Sabalič .

V enoti v Srednji vasi: Svet čarovnic in strahov Razstava likovnih izdelkov otrok vrtca v Srednji vasi - skupina Žel­ vice z vzgojiteljicama Valči Stare in Špelo Škerbec.

OSTALI PROJEKTI:

Superknjiga: Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD, ...in poglejte, kaj predlagajo drugi!

Foto: arhiv KD Bohinj

Kulturno društvo Bohinj že vrsto let pripravlja dobrodelne Miklav­ ževe koncerte, izkupiček katerih namenjamo različnim dobrodelnim ciljem.

Tako je bilo tudi v začetku decembra, ko smo zopet doživeli prekra­ sen večer s super nastopi in vrhunsko energijo, ki jo je bilo čutiti pred, med in po koncertu. Hvala vsem, da ste bili del tega prekrasnega večera in ste pomagali zbrati 830 evrov za CUDV M. Langusa ... Upamo, da bodo zbrali dodatne donacije in se tako naprava Thera Trainer Balo, ki bo pomagala vsem uporabnikom, čim prej kupi. To je nadstandardna naprava, ki je namenjena ohranjanju in izboljševanju ravnotežja in mo­ bilnosti, vpliva pa tudi na boljšo gibljivost, mišično moč in telesno držo.

Veseli tudi dejstvo, da smo skupaj posredno pomagali 13 Bohinjcem, ki so uporabniki CUDV. Na koncu seveda velja upanje, da ste se na koncertu imeli dobro, ker je to pomembno, predvsem zaradi vseh vas/nas, ki smo bili del tega.

HVALA vsem, ki so nastopili v programu: Lovski rogisti Bohinj, Akademija borilnih veščin Bohinj, PD Franc Urbanc, Glas ljudstva KUD Triglav Srednja Vas, Peter Matucu, Matija Rožič, dr. Boris Blaškovič, Neža Sušel, Urška Zupančič, Domen Cvenkel, plesalca tanga Tatjana Salmič in Janez Medja, fantastična Tjaša Dobravec ter seveda zbora or­ ganizatorja: Ženski pevski zbor in Triglavske rož’ce KD Bohinj. Nismo pa pozabili na glavni zvezdi večera, glavna talenta, ki sta pokazala tudi svoje veliko odprto srce - Lenart Prek in Timotej Willewaldt, bolj znana kot Duo Wildart. ・

Zbistrimo um: Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma, smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.

Mislice: Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje.

Ta veseli knjižni svet: Branje je užitek, zato smo za vas že šestič pripravili izbor literarnih del.

Vesolje zakladov: Sedemkrat pridi v knjižnico in si izposodi vsaj eno knjigo. S tem pa vsakič dobiš žig in ko prispeš do konca, te čaka sladko presenečenje in še ... ・

Božična pravljica Plesalnice Bohinj Plesalnica Bohinj

Januar v Knjižnici Antona Tomaža Linharta, enoti Bohinjska Bistrica Katarina Košnik

V knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, enoti Bohinjska Bis­ trica so tudi za januar pripravili pester program, predvsem za otroke:

V sredo 4. 1. ob 17. uri v KD Joža Ažmana: Medvedka na snegu Prijetne, zabavne pesmice o snežinkah, snegolizku, hudi lakoti, babi­ci Zimi. Mar veste, koliko kap damo na glavo in koliko šalov okoli vratu? Zakaj rečemo snežinka in ne sneginka? Le kako pišemo babici Zimi? Odgovore vam bodo zaigrali igralci iz Teatra za vse iz Jesenic.

V sredo 11. 1. ob 17. uri: Pravljica o Zlatorogu Rojenice so vile z naših gora, na njihovih pašnikih pa se pasejo koze, katerih poglavar je Zlatorog. In prav o njem bo govorila pravljična ura za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo pripravila Lucija Grm. Pa tudi zapeli bomo!

V ponedeljek 16. 1. ob 17. uri: Beremo s Tačkami R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Program je namenjen otrokom od 1. do 5. razreda. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00.

Foto: Mateja Mihelič

V Kulturnem domu Joža Ažmana se je 16. 12. 2016 odvila Božična pravljica - plesna zimska prireditev. Na njej smo uživali v čudovitih in dovršenih plesnih solo točkah, nastopale so jazz članice, hip hop skupi­ na, dve skupini baletnih sončkov in baletni vrtec. Na odru smo poleg prikupnih gospodičen v rdeče-belih božičnih kostumih videli tudi male snežake, punčke in fanta, ki so letos prvič nastopali - najmlajša ple­ salka je stara dobri dve leti. Med posameznimi plesnimi nastopi smo poslušali pravljico o Božičku in glasbene nastope.

Vsi, ki smo sodelovali pri prireditvi, smo bili izredno veseli, ko smo v dvorani videli veliko množico veselih obrazov. Hvala vsem staršem in ostalim, ki so pomagali pri organizaciji prireditve in pogostitve - bila je odlična priložnost, da smo se po zaključku plesnega dela sproščeno družili in poklepetali.

Naj bo leto, ki se je začelo, čim bolj podobno plesu: naj bo čutno, lahkotno, zabavno in dih jemajoče. ・

16

pogled v pre t ek los t

Pretovka in Štokalov mlin Marjana Bajt, Muzejsko društvo Žiga Zois

Štokalova hiša in hlev okrog leta 1970. Vidi se stranski vhod v mlin in široka obokana odprtina pod hišo, kjer je tekla Pretovka. Struga je bila že zasuta. Foto: družinski arhiv

V zahodnem delu Bohinjske Bistrice, ob delu današnje Zoisove ulice, je bila v preteklosti kar nekakšna mala obrtna cona. Ob vodnem kanalu Pretovka so obratovali štirje mlini in barvarna. O nastanku kanala (še) nimamo natančnih podatkov, verjetno sega v obdobje Marije Terezi­ je. V karti Bohinjske Bistrice v Franciscejskem katastru (leta 1826) je Pretovka že vrisana, prav tako tudi stavbe, kjer so obratovali mlini in barvarna.

Pretovka zajema vodo potoka Bistrica. Kanal se začenja pri Kod­ rovem jezu in poteka do Pavlka. V 70. letih preteklega stoletja je bil del struge zasut in od takrat voda izteka v Bistrico nasproti Ferbarjeve domačije. Ob kanalu so obratovali mlina pri Godcu in pri Jurjovcu, bar­ varna pri Ferbarju, mlina pri Štokalu in Pavlku. Seveda je kanal služil tudi vsem drugim dejavnostim ob vodi. Nekoč ni bilo vodovoda, ampak se je za vse uporabljala voda iz Pretovke - za kuhanje, umivanje, pra­ nje perila, pomivanje posode, napajanje živine, pranje črev ob klanju prašičev …

Pravice in obveznosti mlinarjev in barvarne - uporabnikov vode so bile natančno določene, kar je dobro vidno iz najstarejšega dokumen­ ta, ki se je ohranil pri Štokalu in je iz decembra 1895.

Hudourna voda je v noči med 13. in 14. novembrom poškodovala jez pri Kodru. Zato je bil 7. decembra 1895 »uradni komisijski ogled na licu mesta v to svrho, da se potrebno za popravo jeza ukrene«.

Komisija je odločila, da morajo uporabniki v 14 dneh odstraniti poško­

Janez v mlinu, foto: družinski arhiv

Štokalova družina leta 1941: Ivanka, Minka, oče Martin, Francka (zadaj), Anica (spredaj) mama Frančiška z Janezom v naročju, Tilka, Martin. Foto: družinski arhiv

dovane ostanke jezu in potem vsaj v štirih tednih od prejema odločbe postaviti nov jez. Določeno je bilo tudi, kolikšen delež stroškov pripada posameznemu uporabniku. Stroške so delili na osnovi števila in ve­ likosti mlinskih koles, možnost uporabe vode pri nizkem ali visokem vodostaju, glede na sezonsko obratovanje ...

Zanimiva je tudi odločba iz leta 1910. V njej je natančno določeno, kakšna streha mora biti postavljena nad pralnico, ki je bila ob levem bregu Pretovke. Tako mora biti streha nagnjena proti cesti in ne pro­ ti vodi, to pa zato, da v mlinu ne bi imeli težav zaradi snega v vodi.

Naslednja točka odločbe govori o napajališču za živino in podrobno predpisuje, kako mora biti zgrajeno. Ukvarja se tudi z grabljami, ki so bile namenjene lovljenju smeti in vsega drugega, kar bi lahko oviralo delo mlina. Nazadnje še dovoljuje in natančno določa rekonstrukcijo obrežnega zidu na levem bregu Pretovke med Štokalovim in Pavl­ kovim mlinom.

V Štokalovem mlinu so bili trije kamni, vendar sta se uporabljala samo dva, eden za mletje koruze, drugi za mletje pšenice za kruh, rži, ovsa, ječmena, ajde. Pšenice za belo moko niso mleli. Poleg mlinskih kamnov so bile tudi stope, ki so služile za predelavo ječmena v ješprenj in prosa v kašo. Za to je bila zlasti gneča in vrsta v času klanja prašičev - novembra, decembra in januarja, ko sta se ješprenj in kaša poleg priprave raznih jedi uporabljala tudi za izdelavo krvavic in želodca. Želodec, nadevan z mesom in kašo, je bil dobrota, prihranjena le za praznike. Ob tem je bilo zanimivo, da je ječmen za predelavo moral biti nekoliko vlažen, proso pa zelo suho. Za današnje razmere bi bila izdelava ješprenja in prosene kaše na tak način komaj sprejemljiva, saj je tolčenje stop v kamnita korita povzročalo precejšen hrup. Poleg vsakodnevnega dela v mlinu so bila v določenih obdobjih potrebna tudi vzdrževalna dela, kot so manjša popravila, čiščenje itd. Posebno naporno je bilo »klepanje«, to je bilo ponovno »našpikanje« kamnov, ko so se sčasoma zgladili in zaradi slabšega trenja niso več dobro oprav­ ljali svoje funkcije - drobljenja in popolnega zmletja žita. Za to delo so se uporabljala posebna koničasta kladiva različnih dimenzij. Posebno zahtevna pa so bila dela, ko so nastopile okvare ob večjih povodnjih.

Ob takih primerih so vsi uporabniki Pretovke stopili skupaj in opravili popravilo. Težko je bilo pozimi, še posebej, kadar je voda zmrzovala.

Od leta 1923 sta v Štokalovem mlinu gospodarila moja stara starša Martin in Frančiška Mencinger. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Najtežja preizkušnja za družino je bil požar na božični večer leta 1926, ko je bila druga hči Minka stara le nekaj mesecev. Po požaru so mlin obnovili. Deloval je do sredine 60. let, po smrti starega očeta leta 1959 je mlela stara mama. Zaradi obnove hiše v 70. letih so mlin podrli, ohranilo se je le nekaj predmetov - tehtnica, voziček za vreče, kamen - del stop, kolo. Tudi dokumentov ni prav veliko ostalo.

Pripis: Članek sem pripravila Marjana Bajt s pomočjo zapiskov in doku­ mentacije moje drage mame, Anice Bajt, ki je Pretovko in Štokalov mlin predstavila na sestanku Muzejskega društva Žiga Zois nekaj tednov pred smrtjo. Novembra nas je zapustil tudi najmlajši od Štokalovih otrok, Janez. Zato naj bo ta zapis v spomin njima, pa tudi drugim Što­ kalovim in vsem sosedom ob Pretovki, ki so nekoč sestavljali podobo tega zanimivega dela vasi. ・

17

šport

Novičke iz kajakaških krogov Andraž Nahtigal, KKK Bohinj

V zimskih dneh je v KKK Bohinj pestro. Sedaj, ko je večina čolnov pod streho, imamo čas za ukvarjanje s široko paleto športnih aktivnos­ ti.

Telovadnico v osnovni šoli obiskujemo ob torkih in četrtkih. Vad­ ba temelji na osnovni pripravi mladega športnika skozi igro in razno­ likostjo športnih vsebin. V radovljiškem bazenu plavamo ob petkih.

Plavalni trener poskrbi za kvalitetno izvedbo treningov za vse sta­ rostne kategorije.

Vedno bolj nam je všeč naš novi klubski prostor. Mladinci in člani večkrat tedensko trenirajo v fitnesu in na kajakaških ergometrih. Pros­ tora pa je dovolj tudi za izvedbo dobrih treningov za mlajše v manjših skupinah.

Vikendi v decembru so bili krasni, čeprav brez snega, so bili dnevi kot nalašč za vadbo na prostem.

Med počitnicami smo se obuli še v drsalke, šli smo tudi smučat. Po­ kljuške proge za tek na smučeh smo izkoristili že večkrat, čakamo pa sneg, da vadbo še dodatno popestrimo.

Da je za otroke ključno splošno športno znanje, se zavedajo tudi na Kajakaški zvezi Slovenije, kjer organizirajo Zimski pokal za mlade ka­ jakaše. Takrat otroci pustijo čolne doma, pomerijo pa se v različnih športih. Decembra smo bili na tekmi v orientaciji. Deset naših članov je odlično nastopalo, do medalj sta se prebila Tilen Varl in Eva Arh. Čakajo nas še tekme v duatlonu (tek + plavanje), smučarskem teku in oviratlonu. Kajakaški pozdrav. ・

Smučarsko društvo Bohinj Smučarsko društvo Bohinj

Foto: arhiv SD

V mesecu decembru je SD Bohinj skupaj s SSK Bohinj in podporo Občine Bohinj začelo z zasneževanjem tekaške proge na Poljah. Tre­ nutno je zagotovljena 750 m dolga osvetljena proga, ki našim najmlaj­ šim omogoča treninge na snegu.

18. 12. se je za tekmovalce začela nova tekmovalna sezona in je potekala v znamenju trojk. Osvojena so bila tri tretja mesta za pokal Slovenije v biatlonu: Blaž Debeljak, Ajda Arh in Kaja Marič. Tekmovanja za pokal Slovenije v biatlonu so se prvič udeležili tudi trije tekmovalci v kategoriji mlajših dečkov in deklic (Gašper Pekovec, Tjaž Zorč in Julija Kusterle).

Praznični dnevi so bili za člane društva tekmovalno obarvani. 26.

12. sta na Pokljuki potekali kar dve tekmi. V tekmovanju za državno prvenstvo in pokal Slovenije v biatlonu je Blaž Debeljak osvojil naslov državnega prvaka, Ajda Arh pa naslov državne podprvakinje. Kaja Zorč se je na tekmi za pokal Slovenije uvrstila na drugo mesto. Tudi ostali tekmovalci so se odlično borili. V kategoriji mlajših mladincev je Bošt­ jan Korošec zasedel sedmo mesto. Pri starejših deklicah je Iza Jensko osvojila četrto mesto, Lena Repinc šesto mesto in Špela Pekovec dva­ najsto mesto. Dobro sta se odrezala tudi Gašper Pekovec in Julija Kus­ terle, ki v letošnjem letu tekmujeta s tri leta starejšimi.

Popoldan pa je potekalo državno prvenstvo Slovenije v sprintu štafet. Anže Markelj in Boštjan Korošec sta postala državna podprva­ ka, Kaja Zorč in Lena Repinc pa sta v kategoriji starejših deklic osvojili najvišjo stopničko. ・

Živahno v nordijskem centru na Poljah Brane Iskra, SSK Bohinj

Katra Komar uspešno v novo sezono

Začetek zime nam tudi letos ni prinesel naravnega snega, imamo pa vsaj nizke temperature. Zato smo v sodelovanju z Občino Bohinj in Turizmom Bohinj zavihali rokave in pričeli z izdelavo umetnega sne­ ga. Vso potrebno opremo za izdelavo snega imamo sami, na izposo­ jo pa smo dobili modernejši snežni top, s katerim je izdelava snega hitrejša in kakovostnejša. Potrebovali smo 14 dni, da smo zasnežili vse skakalnice in tekaško progo, dolgo skoraj 1 km. Ljubitelji teka na smučeh lahko tečejo vsak dan, tudi v večernih urah (do 20. ure), saj imamo tekaško stezo tudi osvetljeno.

Urejene imamo tudi najmanjše skakalnice, za začetnike, zato vabimo vse nadobudne otroke, da se nam pridružijo vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00 na treningih, kjer bodo otroci dobili prve in prave napotke o smučanju in smučarskih skokih.

Prvi treningi na snegu na domačih skakalnicah so tako že za nami.

Poleg telovadnice boljšo koordinacijo in motoriko treniramo tudi na drsališču. Nestrpno čakamo na prihajajoče tekme, ki so po skakalnem koledarju napovedane v začetku januarja.

Prve tekme pa so v novi zimski sezoni že imeli v mladinski reprezen­ tanci. Katra K. je že dvakrat skočila na najvišjo stopničko, prvič v nemškem Rastbuechlu, kjer je na Alpskem pokalu ugnala vse evropske mladinke. Zmago pa si je priskakala tudi na domači tekmi za pokal Cockta v Žireh. V Planici na Bloudkovi velikanki HS 140 m je na član­ skem državnem prvenstvu osvojila 10. mesto. Z dvema zmagama je izpolnila normo za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo konec januarja v Salt Lake Cityju v Ameriki. Čestitke, Katra.

Vsi skokov in teka željni pa vabljeni na sneg na skakalnice na Poljah. ・

Dejavnosti športnega društva Bohinj Športno društvo Bohinj

V Športnem društvu Bohinj smo že za božični vikend začeli z de­ javnostmi na snegu.

Ob vikendih in šolskih počitnicah smučamo v Senožetih.

Prijave in info na: sdbohinj@gmail.com, gsm: 040-468-376 Saša in 030-401-691 Tadej.

Nemoteno potekajo tudi splošne vadbe za otroke, ki smo jih zgodaj jeseni in konec decembra prilagajali z delom zunaj. Z otroki smo v prazničnem decembru izdelovali tudi voščilnice za starše, ure an­ gleščine smo posvetili prazničnemu vzdušju, nekateri mlajši otroci pa že obvladajo prve plavalne zamahe.

Z novim letom prihajajo nove ideje, kako omogočiti še boljše pogoje in vadbo našim najmlajšim in s tem omogočiti več gibanja in razvoja osnovnih motoričnih sposobnosti.

Pri vadbah za starejše temeljimo na vadbi za zdravje, kjer je cilj vklju­čitev telesno nedejavnih ljudi v primerno zahtevno, redno in var­ no vadbo in tako doseči boljšo telesno pripravljenost.

Ob vsem tem pa se seveda zahvaljujemo našim članicam in članom Martini M. Sabalič, Maji Kovačič, Maši Gorše, Saši Žunič in Tadeju Žva­ bu, ki so v letu 2016 poskrbeli za to, da so bili vadeči z našim pro­ gramom zadovoljni. ・

šport, od na ših br alce v, ogl a si 040/202 384

Prijetno druženje v pričakovanju Miklavža Športno društvo Bohinj

Športno društvo Bohinj je za vse svoje vadeče (mlajše in starejše) v sodelovanju s TK Ročnjek v soboto, 4. 12. 2016, organiziralo priča­ kovanje Miklavža na prostem, v idiličnem vzdušju narave.

Najprej smo vsi skupaj, otroci in starši, odšli na pohod z baklami, kjer sta nas spremljali dobra volja in polna luna na nebu. Po končanem sprehodu so se zvrstile igre tako za otroke kot tudi za starše. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji so prejeli tudi nagrade, za katere se najlepše zahvaljujemo našim sponzorjem (Žičnice Vogel, smučišče Senožeta, TK Ročnjek, Tomaž Ažman in KS Koprivnik - Gorjuše). Ker pa smo bili le­ tos zelo pridni, nas je po končanih igrah obiskal še Miklavž s svojimi angeli in pridnimi parklji. Prav vsak otrok je prejel simbolično darilo, poklepetal z Miklavžem ali pa mu zapel pesem, molitev, ...

Kljub večerni uri, svetlim zvezdam ter luni na nebu in hladnemu vre­ menu pa nas je grela toplina v srcih ob nasmejanih otroških obrazih. ・

Poziv prizadetega občana Ivan Beznik

Pozivam vse osebke, ki kot člani trdnega in zelo razvejanega omrežja razširjajo laži o meni in si dovolijo dejanja, od katerih me nekatera tudi fizično ogrožajo, da s tem početjem prenehajo, saj so mi z njim že doslej prizadeli veliko škode. Dokler ne zberem dovolj podatkov in ne dobim zanesljivih prič, sem brez moči, zato vas po tej poti prosim, da se odrečete vsaj poškodbam nagrobnika moje mame in stare mame ter kraji in uničevanju sveč na njem. ・

"PRE@LA"

®

predelava zdravilnih zeli{~

Antonija TORKAR s.p.

Begunjska c. 23, 4248 LESCE Tel.: 04/531 83 40, fax: 04/531 61 10 gsm: 051/649 793 Nudimo ve~ vrst mazil, oblog, kapljic, ®

~ajev in krepil za pomo~ pri zdravljenju vseh vrst telesnih obolenj.

Delovni dnevi ob mlaju v letu 2017: januar: februar: marec: april: maj: junij: julij: avgust: september: oktober: november: december:

1., 2., 28., 29., 30., 31.

1., 26., 27., 28.

1., 2., 28., 29., 30., 31.

1., 26., 27., 28., 29., 30.

25., 26., 27., 28., 29., 24., 25., 26., 27., 28., 23., 24., 25., 26., 27., 21., 22., 23., 24., 25., 20., 21., 22., 23., 24., 19., 20., 21., 22., 23.

18., 19., 20., 21., 22.

18., 19., 20., 21., 22.

delavniki: 8h-13h, 15h-18h; ned., prazniki: 8h-13h, 15h-16h

ZELI[^ARSTVO

Informacije: 04/53 18 340 (od 9. do 10. ure) Naro~ila: 04/53 18 035 ali po 19. uri na gsm: 041/22 35 62

18

19

ogl a si 040/202 384

Alpska 43, 4248 Lesce T: 04 53 53 804

www.avtomony.si

OBUTEV

TEKSTIL

• SERVIS ZA VSE ZNAMKE VOZIL • VULKANIZERSTVO • KLEPARSTVO IN AVTOLlČARSTVO • AVTODELI • KVALITETA IN ODLIČNE CENE NA PRVEM MESTU!

Vesna Ravnik s.p.

Prečna 1 b, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04 572 14 10

AKCIJA zimska bunda, 1 kos = -20% 2 kosa = -40% zimska obutev, 1 kos = -20% 2 kosa = -40% Popusti veljajo do odprodaje zalog in ob plačilu z gotovino

Delovni čas: 8-19, sobota 8-12 mojadežela

1

20

z adnja s t r an

Sprejemamo naročila za semenski krompir Program za ptice ZADRUGA GOZD BLED z.o.o.

DOBROTE DOMACE

Domači mlečni izdelki, mesnine, domača moka, sokovi, žganje, med, čaji za vsako priložnost, mazila, tinkture, ...

Sol za posipanje, lesni peleti Zimski program (lopate, akumulatorji, antifrizi, drzalci snega,…)

Še vedno ponujamo ozimnico - krompir, jabolka, česen

Volna, posoda, termo posoda

Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19.

Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00 Breg pri Žirovnici T: 040 830 245 - Anja E:info@pridne-tacke.si www.pridne-tacke.si NOVO v mesecu JANUARJU - seminar Tellington TTouch Poteka od 28.1. - 29.01.2017, več si preberite na: www.pridne-tacke.si ali FB-Pasja šola Pridne tačke - Šola za MLADIČKE začetek 9.1.2017 - Šola za PUBERTETNIKE - zbiram prijave

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04