/SHS2006_2_3_s by i-resitve.net

12:56

Page 1

S tudia

H istorica

S lovenica

letnik 6 (2006), {t. 2-3

5.6.07

S tudia

H istorica

S lovenica Maribor skozi ~as III.

Maribor skozi ~as III. JANEZ MAROLT: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi PETER [TIH: K predzgodovini mesta Maribor JO@E MLINARI^: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500 TONE RAVNIKAR: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku JO@E MLINARI^: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku ANDREJ HOZJAN: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem JO@E CURK: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja JANEZ CVIRN: Oris zgodovine Maribora 1750-1850 VINKO RAJ[P: Mesto Maribora na poti do {kofijskega sedeà NATA[A PODGOR[EK: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918 – Ob~inske volitve v mestu Maribor 1861-1912 FILIP ÛÊK: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918 – K prebivalstveni in nacionalni sliki ter k nacionalnim odnosom v spodnje{tajerskih mestih s poudarkom na Mariboru, Celju in Ptuju DRAGAN POTO^NIK: Maribor med leti 1918-1941 ALEKSANDRA BERBERIH – SLANA: Uprava v Mariboru 1919-1941 – Mestna ob~ina MATEJA RATEJ: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1918 in 1941 – Politi~ni poloàj nem{ke narodne manj{ine v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj BOGDAN KOLAR: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941 MATEJA ÔH: Maribor v ~asu druge svetovne vojne MARJETA CIGLENE^KI: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

771580 812000

Studia Historica Slovenica

SHS ovitek NA MERO 2006 2-3

^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Humanities and Social Studies Review

2006

2-3

Fotografija na naslovnici / Photography on the cover: V. R. Beyer, E. Doby: Wilhelm von Tegetthoff (Pokrajinski muzej Maribor)

00 zacetek

5.6.07

09:18

Page 2

00 zacetek

5.6.07

09:18

Page 203

S tudia

H istorica

S lovenica Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Humanities and Social Studies Review

Maribor skozi ~as III. letnik 6 (2006), {t. 2-3

MARIBOR 2006

00 zacetek

6.6.07

09:28

Page 204

Studia Historica Slovenica

ISNN 1580-8122

âsopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelj / Published by ZGODOVINSKO DRU[TVO DR. FRANCA KOVAÎÂ V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAÎ^ IN MARIBOR Uredni{ki odbor / Editorial Board dr. Ivo Banac (ZDA / USA), dr. Rajko Bratu`, dr. Neven Budak, (Hrva{ka / Croatia), dr. Darko Darovec, dr. Darko Fri{, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Joè Mlinari~, dr. Anton Oìnger, dr. Jurij Perov{ek, dr. Joè Pirjevec (Italija / Italy), dr. Dragan Poto~nik, dr. Imre Szilágyi, (Madàrska / Hungary), dr. Peter [tih, dr. Andrej Vovko, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria), dr. Zinka Zorko Glavni in odgovorni urednik / Chief and Responsible Editor dr. Darko Fri{ Zgodovinsko dru{tvo dr. Franca Kova~i~a Koro{ka cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija telefon / Phone: 00386 1 229 3658 fax / Fax: 00386 1 251 81 80 e-po{ta / e-mail: darko.fris@uni-mb.si Tehni~na urednica / Tehnical Editor dr. Mateja Matja{i~ Fri{

^lanki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis ~lankov je mogo~ samo z dovoljenjem uredni{tva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source.

@iro ra~un / Bank Account: Prevodi / Translation: Lektoriranje / Language-editing: Korekture in priprava slikovnega materiala: Oblikovanje naslovnice / Cover Design: Oblikovanje in ra~unalni{ki prelom / Design and Computer Typesetting: Tisk / Printed by:

Reiffeisen KREKOVA BANKA 24100-9004416180 Sergej Flere (angle{~ina / English), Beti Vovko Mateja Matja{i~ Fri{ ALDA Studio d.o.o. ALDA Studio d.o.o. ^ukGraf d.o.o.

http: //www.zgodovinsko-drustvo-shs.si Izvle~ke prispevkov v tem ~asopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. ^asopis je uvr{~en v 'Ulrich's Periodicals Directory'. Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory'. Studia historica Slovenica, ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 487. Izdajo ~asopisa sta omogo~ila Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Mestna ob~ina Maribor. Co-financed by the Slovenian Research Agency and City of Maribor.

00 zacetek

5.6.07

09:19

Page 205

00 zacetek

5.6.07

09:19

Page 206

00 zacetek

5.6.07

09:19

Page 207

S tudia

H istorica

S lovenica Kazalo / Contents Jubilej / Anniversary MIHAELA KOLETNIK: 70 let prof. dr. Zinke Zorko........................................213

^lanki in razprave / Papers and Essays JANEZ MAROLT: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi ...........................................................................................221 The Area of Maribor in Archeological Periods and During Ancient Times PETER [TIH: K predzgodovini mesta Maribor................................................243 Towards a Pre-history of the City of Maribor JO@E MLINARI^: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500 ...................................................................................261 Maribor as of First Mention as City (1254) until 1500 TONE RAVNIKAR: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku........................................................................................279 Settlements in Slovenian Styria and Maribor During Medieval Times JO@E MLINARI^: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku........................................................................................297 The Parish of St. John the Baptist in Medieval Maribor ANDREJ HOZJAN: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem .....................309 The City of Maribor Between the 16 th and the 18 th Century JO@E CURK: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja..................325 On the Urban History of Maribor Until the End of the 18 th Century JANEZ CVIRN: Oris zgodovine Maribora 1750-1850.......................................333 A Draft of the History of Maribor, 1750-1850 VINKO RAJ[P: Mesto Maribora na poti do {kofijskega sede`a ......................343 The City of Maribor on the Way to the Seat of Bishopric

00 zacetek

5.6.07

09:19

Page 208

S tudia

H istorica

S lovenica NATA[A PODGOR[EK: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918 – Ob~inske volitve v mestu Maribor 1861-1912 ......................................361 History of the Administration in Maribor 1750-1918 – Municipal Elections in Maribor 1861-1912 FILIP ÛÊK: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918................................................................................381 – K prebivalstveni in nacionalni sliki ter k nacionalnim odnosom v spodnje{tajerskih mestih s poudarkom na Mariboru, Celju in Ptuju Settlements in Slovenian Styria and Maribor Between 1750 and 1918 – A Population and Ethnic Sketch and Ethnic Disputes in Lower Styrian Towns, with a Stress Upon Maribor, Celje and Ptuj DRAGAN POTO^NIK: Maribor med leti 1918-1941 .......................................403 Maribor Between 1918 and 1941 ALEKSANDRA BERBERIH – SLANA: Uprava v Mariboru 1919–1941 .............421 – Mestna ob~ina The Administration in Maribor 1919–1941 – The City of Maribor MATEJA RATEJ: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1918 in 1941................................................................................445 – Politi~ni poloàj nem{ke narodne manj{ine v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj Sites in Slovenian Styria and Maribor During 1918–1941 – The Political Position of the German National Minority in the Urban Municipalities of Maribor, Celje and Ptuj BOGDAN KOLAR: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941 ..............................................................................................467 Church History of Maribor Between 1918 and 1941 MATEJA ÔH: Maribor v ~asu druge svetovne vojne ....................................495 Maribor During the Second World War MARJETA CIGLENE^KI: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju ..........................................................................................531 The Urbanist Likeness of Maribor in the 19 th and 20 th Century

00 zacetek

5.6.07

09:19

Page 209

S tudia

H istorica

S lovenica Ocene in poro~ila / Reviews and Reports ERVIN DOLENC: Mateja Re`ek, Med resni~nostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem 1948-1958 ............................................................559 GREGOR JENU[: Znanstveni simpozij Osamosvojitev Slovenije â&#x20AC;&#x201C; 15 let kasneje, Maribor, 23. in 24. november 2006............................................565

Avtorski izvle~ki / Authors' Abstracts................................571

00 zacetek

5.6.07

09:19

Page 210

00-1 Jubilej

5.6.07

09:20

Page 211

S tudia

H istorica

S lovenica Jubilej / Anniversary

00-1 Jubilej

5.6.07

09:20

Page 212

01 Koletnik jubilej

15.6.07

14:59

Page 213

S tudia H istorica S lovenica

70 let prof. dr. Zinke Zorko

Zaslu`na profesorica Univerze v Mariboru dr. Zinka Zorko, izredna ~lanica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, praznuje letos sedemdeseti `ivljenjski jubilej. Ugledna znanstvenica sodi v generacijo slovenskih slavistov, ki je po Ramov{u, Logarju in Riglerju utrdila temelje slovenske dialektologije. Rodila se je 24. februarja 1936 na Spodnji Kapli na Kozjaku. Maturirala je na Drugi gimnaziji v Mariboru, slavistiko pa {tudirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomirala. Deset let je pou~evala sloven{~ino na [olskem centru na Ravnah na Koro{kem in ru{~ino na ravenski gimnaziji. Profesorska pot jo je nato vodila v Maribor, na tedanjo Pedago{ko akademijo, kjer se je leta 1971 zaposlila kot asistentka za slovenski jezik in na svoji poklicni poti odlo~ilno prispevala k ustanavljanju visoko{olskega {tudija slovenistike v Mariboru. Ob napornem pedago{kem delu je pod mentorstvom akademika prof. dr. Tineta Logarja leta 1977 magistrirala s temo Koro{ki govori na severnem Pohorju zahodno od Ru{ do Vuzenice, leta 1986 pa si je z uspe{nim zagovorom doktorske disertacije z naslovom Koro{ki govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu pridobila naslov doktorice jezikoslovnih znanosti. Leta 1986 je postala docentka za slovenski jezik, leta 1991 izredna, 1996 pa redna profesorica za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika. Zaradi njenih raziskovalnih dose`kov jo je Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 2003 izvolila za izredno ~lanico razreda za filolo{ke in literarne vede, po upokojitvi istega leta pa je dobila tudi priznanje z nazivom zaslu`ne profesorice Univerze v Mariboru. Znanstvenoraziskovalno delo prof. dr. Zinke Zorko je usmerjeno predvsem v raziskovanje koro{kih, {tajerskih in panonskih nare~ij, ki jim je doslej posvetila ve~ kot 80 razprav, objavljenih v mednarodno priznanih revijah in zbornikih doma in v tujini ter v dveh monografijah. V prvi z naslovom Nare~na podoba Dravske doline (1995) je objavila izsledke obse`nih dialektolo{kih raziskav koro{kega vokalizma, konzonantizma in morfologije na severnem Pohorju od Ru{ do Vuzenice in v Dravskem obmejnem hribovju od Ojstrice nad Dravogradom do Duha na Ostrem vrhu. Z natan~no analizo in sintezo zbranega gradiva je dokazala, da sega temeljni vzhodnokoro{ki podjunski samoglasni{ki sestav na vzhodu v Dravsko dolino vse do Fale in Ru{. Prva je natan~no jezikovno osvetlila severno{tajerske govore na Kozjaku in Pohorju ter ugotovila, da kozja{ki govor, kakor se govori v ozkem pasu na levem bregu Drave od Selnice do Kamnice, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu sega proti severu na Veliki Bo~ vse do slovensko-nem{ke jezikovne meje pri Lu~anah v Avstriji in da `e severno od Maribora pri Urbanu in Ro{pohu prehaja v panonsko

213

01 Koletnik jubilej

15.6.07

14:59

Page 214

M. Koletnik: 70 let prof. dr. Zinke Zorko

Akademikinja zaslu`na profesorica Univerze v Mariboru dr. Zinka Zorko (Foto: Studio Hochst채tter)

slovenskogori{ko nare~je, torej zahodneje, kot je to ozna~eno na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih nare~ij. Z iz~rpno in podrobno glasoslovno in oblikoslovno, ve~krat tudi skladenjsko analizo severno{tajerskih govorov na Pohorju (ru{kega, ho{kega, framskega, kopivni{kega, miklav{kega in oplotni{kega) je dokazala, da Pohorje nare~no ni enotno. Zahodno od Smolnika pri Ru{ah se govori koro{ko severnopohorsko-rem{ni{ko nare~je, vzhodno od Ru{ do Ho~ se govorijo severni pohorski, od Ho~ do [martnega na Pohorju pa vzhodni pohorski govori, ki jih z ju`nimi pohorskimi govori s sredi{~em v Slovenski Bistrici in Oplotnici dru`ijo skupni starej{i samoglasni{ki razvoji, medtem ko so mlaj{i glasoslovni razvoji potekali ~asovno razli~no. [tudije o halo{kem nare~ju, posameznih prle{kih govorih in prekmur{~ini so zbrane v njeni drugi znanstveni monografiji z naslovom Halo{ko nare~je in druge dialektolo{ke {tudije (1998). Gre za prvo celostno predstavitev vzhodnih, srednjih in zahodnih halo{kih govorov v zgodovini slovenske dialektologije, s katero je potrdila tudi Logar-Riglerjevo uvrstitev tega nare~ja v panonsko nare~no sku-

214

01 Koletnik jubilej

15.6.07

14:59

Page 215

S tudia H istorica S lovenica

pino. Prle{kemu nare~ju na vzhodu in zahodu Prlekije je posvetila razprave o govoru v Radomer{~aku, na Gomili pri Kogu in v Bi{u, mednare~na prepletanja slovenskogori{kega in prekmurskega nare~ja pa je osvetlila v razpravi o ètinskem govoru v Radgonskem kotu v Avstriji. Prof. dr. Zinka Zorko è ve~ kot dvajset let sistemati~no in poglobljeno raziskuje arhai~no prekmursko gori~ko podnare~je v Porabju na Madàrskem, ki je bilo v preteklosti premalo raziskano, zapostavljeno in izpostavljeno mo~ni madàrizaciji. Njene obse`ne in natan~ne terenske raziskave v dolini reke Rabe kaèjo, da se je slovensko nare~je ohranilo v devetih vaseh med slovensko dràvno mejo in Mono{trom. Njegovo slovni~no podobo je predstavila v ve~ razpravah. Ugotovila je, da prekmursko nare~je v Porabju ob gornjeseni{kem govoru, katerega fonolo{ki sistem je opisal prof. dr. Tine Logar, sestavlja {e {tevanovski govor, ki se od gornjeseni{kega razlikuje zlasti v samoglasni{kem in soglasni{kem sestavu, medtem ko so oblikospreminjevalni in oblikotvorni vzorci v obeh porabskih govorih razvojno enaki. Jubilantka si neizmerno prizadeva, da sloven{~ina v Slovenskem Porabju ne bi zamrla. Od leta 1972 sodeluje pri strokovnem izpopolnjevanju slovenskih u~iteljev iz Porabja v Sloveniji, organizirala je dva raziskovalna tabora v Porabju, na katerih so u~itelji in {tudentje raziskovali govore v Slovenski vesi, Sakalovcih, Verici in Ritkarovcih ter zbirali besedje in zemlji{ka imena. Kot podpredsednica Kuratorija Ko{i~evega sklada v Budimpe{ti je organizirala Ko{i~ev simpozij v [tevanovcih (1994) in uredila zbornik Ko{i~ in njegov ~as. Ob svojih {tevilnih obiskih v Porabju je stkala pristne vezi z doma~ini, ki jih neprestano toplo spodbuja in podpira v rabi njihove materin{~ine, saj se zaveda, da bo to pripomoglo k ohranitvi slovenskega jezika in slovenske nacionalne zavesti v tem prostoru. Svoje razmi{ljanje o vlogi, ki jo ima pri tem ~asopis Porabje, je predstavila tudi v posebni {tudiji, v kateri je {e posebej izpostavila njegovo jezikovnoprebujevalno vlogo. Prav tako natan~no preu~uje tudi prekmursko nare~je v Sloveniji, {e zlasti njegovo ravensko podnare~je; v {tudiji o medjezikovnih vplivih v Lendavskem kotu je osvetlila medjezikovno prepletanje madàr{~ine, knji`ne sloven{~ine in prekmurskega nare~ja, ve~ razpravah pa je obravnavala prekmursko nare~je protistavno z dana{njim nadnare~nim prekmurskim knji`nim jezikom, ki se zlasti v Porabju goji v ve~ini funkcijskih zvrsti in tako opravlja pomembno narodnostnoprebujevalno vlogo, le-tega pa soo~ila tudi s knji`no sloven{~ino. S podrobno jezikovno analizo umetnostne proze v prekmurskem knji`nem jeziku v zadnjih desetih letih je pokazala, da prekmurska nare~na knjièvnost ohranja pisno tradicijo povezanosti s skupnimi zna~ilnostmi glasoslovja, oblikoslovja in leksike vseh treh prekmurskih podnare~ij. V razpravah, ki se osredinjajo na severovzhodno{tajerski nare~ni prostor, je soo~ila koro{ka, {tajerska in panonska nare~ja s slovenskim knji`nim jezikom, opisala njihove morfolo{ke enakosti in razlike, nare~ni besedni in stav~ni red ter leksikalne interference, osvetlila medjezikovne stike teh nare~ij ob severni narodnostni meji z nem{~ino, {e zlasti medjezikovna prepletanja v besedi{~u ter nepretrgan samosvoj glasoslovni in oblikoslovni razvoj, in sistemati~no raziskala nare~no podobo mariborskega predmestja ter mestni pogovorni jezik v Mariboru,

215

01 Koletnik jubilej

15.6.07

14:59

Page 216

M. Koletnik: 70 let prof. dr. Zinke Zorko

nastal v prepletanju razli~nih glasoslovnih nare~nih prvin iz primestnih govorov na neposrednem sti~i{~u {tajerske in panonske nare~ne skupine. Nare~ne prvine v knji`nem jeziku 19. in 20. stoletja je raziskala v delih Volkmerja, Dajnka, Ko{i~a, Ivanocyja, Voranca, Slom{ka in Gomil{aka. V obse`ni {tudiji je po tematskih sklopih ali v obliki razlikovalnega slovarja predstavila izbrano besedje severovzhodnih slovenskih nare~ij, {e posebej porabskega andovskega govora, ter ga protistavno primerjala s slovanskim, nem{kim in madàrskim. Razprava o gozdarskem in lesarskem besedju v vzhodnih koro{kih govorih (na Pernicah in Mlakah ter Kapli) osvetljuje zgodovino nastajanja slovenskega besedja ter prina{a {tevilne gozdarske, tesarske, lesarske in àgarske strokovne izraze, posebna razprava pa {e opis àge, mlina in oglenice v kozja{kem selni{kem govoru. Imenoslovno tematiko zastopajo razprave o hi{nih imenih na Koro{kem in Kozjaku ter toponimih v Dravskem obmejnem hribovju. V posebnih razpravah je osvetlila {e zakonitosti dalj{anja akuta v vzhodnih koro{kih, severnih {tajerskih in panonskih nare~jih, zunanje in notranje vzroke za nastanek slovenskih vmesnih nare~jih, slovenske nare~ne in zahodne panonske samoglasni{ke sisteme ter vpra{anje jata in polglasnika v zgodovinskem razvoju slovenskega jezika. Razpravljala je tudi o stanju sloven{~ine danes, obravnavala sodobno raziskovanje jezika, vlogo nare~ja pri pouku knji`nega jezika ter pomembnost spoznavanja diahronih razse`nosti jezikovnih pojavov, pojmovanja jezika kot hierarhi~no urejenega sestava ter spoznavanja zgodovinskega razvoja kot pogoj za razumevanje sistemskih zakonitosti knji`nega jezika. Trenutno najve~ raziskovalne pozornosti namenja slovenskim nare~jem v stiku z neslovanskimi jeziki in hrva{~ino. Bogato znanje in modrost izku{ene u~iteljice odlikujeta tudi njeno pedago{ko delo. Ve~ kot tri desetletja je {tudentom Pedago{ke fakultete (do leta 1986 Pedago{ke akademije) posredovala temeljna vedenja iz slovenskega knji`nega jezika, zgodovine slovenskega glasoslovja in oblikoslovja ter slovenske dialektologije, ki jo je od leta 1986 naprej deset let predavala tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tedenska cikli~na predavanja iz slovenskega jezika pa je imela {e na Visoki u~iteljski {oli v Sombotelu na Madàrskem. Kot gostujo~a profesorica je predavala na univerzah v Gradcu, Trstu in Celovcu. [tudente je znala pritegniti z ìvostjo predavanj in jih navdu{iti za nare~jeslovje: pod njenim mentorstvom ali somentorstvom je nastalo ve~ kot sto diplomskih nalog, {tirje magisteriji in {tirje doktorati. Sodelovala je pri prera{~anju Pedago{ke akademije v Pedago{ko fakulteto kot ~lanica republi{ke komisije za ocenjevanje kvalitete {tudijskih programov. Bila je predsednica SD Maribor (1991â&#x20AC;&#x201C;1995), predstojnica Oddelka za slovanske jezike in knjièvnosti (1986â&#x20AC;&#x201C;1991) ter prodekanka za znanstvenoraziskovalno delo na Pedago{ki fakulteti v Mariboru (1995â&#x20AC;&#x201C;1999), od leta 1999 do 2003 pa tudi prorektorica na Univerzi v Mariboru za podro~je habilitacij in knji`ni~no-informacijskega sistema. Bila je ~lanica Sveta za visoko {olstvo, predsednica Komisije za volitve pri Svetu za visoko {olstvo, predsednica Strokovnega sveta pri Uradu Republike Slovenije za slovenski jezik, ~lanica Komisije za jezikovno na~rtovanje in jezi-

216

01 Koletnik jubilej

15.6.07

14:59

Page 217

S tudia H istorica S lovenica

kovno politiko pri Dràvnem zboru Republike Slovenije ter ~lanica uredni{kega odbora revij Jezik in slovstvo Studia historica Slovenica ter Studia Slavica Savariensia. Je ~lanica Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru kot predstavnica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ~astna ~lanica Slavisti~nega dru{tva Slovenije, ~lanica Dru{tva prijateljev Radia Maribor, strokovne komisije za izbor nare~ne popevke in komisije za izbor najbolj{ega radijskega napovedovalca ter ~astna ob~anka Ob~ine Selnica ob Dravi. Za izredne uspehe, dose`ke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem ter vzgojno-izobraèvalnem delu je prejela srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru, leta 1997 pa nagrado Ministrstva za {olstvo, znanost in {port za ìvljenjsko delo na podro~ju visokega {olstva. Prof. dr. Zinka Zorko je svoje ìvljenje posvetila pedago{kemu in znanstvenemu delu, ki dokazuje njeno {iroko in poglobljeno dialektolo{ko razgledanost. Z vsestransko angaìranostjo je veliko prispevala k popularizaciji in uzave{~anju dialektolo{ke stroke. Mnogim generacijam slavistov je znala s svojim predavateljskim darom in àrom vliti ljubezen do sloven{~ine, kateri je, kot je neko~ sama zapisala, darovala in ji {e daruje svoje ìvljenje. Odkrila nam je lepote in vedenje iz bogate nare~jeslovne zakladnice, za kar smo ji neizmerno hvale`ni. Ostala nam bo vzor odli~ne u~iteljice in znanstvenice, ki jo odlikujejo delavnost, vztrajnost, po{tenost, pravi~nost in skromnost, vzor ~loveka, iz katerega veje toplina srca. Ob njenem jubileju ji iskreno ~estitamo in èlimo {e veliko zdravih let, da bo lahko s svojim delom {e naprej bogatila slovensko dialektologijo.

Mihaela Koletnik

217

01 Koletnik jubilej

15.6.07

14:59

Page 218

01-1 Clanki in razprave

5.6.07

09:20

Page 219

S tudia

H istorica

S lovenica ^lanki in razprave / Papers and Essays

01-1 Clanki in razprave

5.6.07

09:20

Page 220

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 221

S tudia H istorica S lovenica UDK 903/904(497.4 Maribor) 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi Janez Marolt Dr., docent Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koro{ka cesta 160, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor e-mail: marolti@siol.net

Izvle~ek: Na mestnem mariborskem obmo~ju {e niso odkrili naselbinskih ostalin iz prazgodovinskih obdobij. O navzo~nosti ljudi pa govorijo raztresene posami~ne najdbe kamnitega orodja, raznih bronastih predmetov ter àrna grobi{~a na obeh bregovih Drave. Obstoj poljedelskih naselbin od 10. stoletja pr. Kr. dalje potrjujejo {tevilni àrni grobovi ob Mladinski ulici v mestnem sredi{~u ter na Pobre`ju in Radvanju, na vzhodnem in ju`nem obrobju dana{njega Maribora. V ~asu rimske zasedbe na mariborskem obmo~ju ni nastalo mestno naselje, ~eprav je bilo tu kriì{~e dveh novih prometnih smeri: jug-sever, vzhod-zahod. V novej{em ~asu so bile odkrite na ravnicah ju`nega obrobja Maribora obse`ne vile rustike ob Trà{ki cesti pri Teznem in Pokopali{ki ulici pri Radvanju ter pri dvorcu Betnava in v Ho~ah. Najve~ arheolo{kih odkritij pa so na{li na trasi sedanje in bodo~e avtoceste mimo Maribora.

Klju~ne besede: Arheologija, antika, Maribor z okolico, Stanko Pahni~, Mira Strm~nik Guli~, slovanska poselitev.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 221-242, 15 cit., 7 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

221

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 222

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Moto:

Historia testis temporum, lux veritatis, vita memoriae, magistra vitae, nuntia vetustatis.

(Zgodovina je pri~evalka ~asa, lu~ resnice, ìvljenje spomina, u~iteljica ìvljenja, glasnica staroìtnosti.)

[Cicero, De oratore II, 9, 36] Uvod Mariborski prostor je prehodno ozemlje na sti~i{~u treh geografskih enot: ravnice ob Dravi, gri~evja Slovenskih goric in srednjegorskega Pohorja. Glede na zgodovinski spomin prometnih tokov naj omenim kri`potje, ki je povezovalo severjug ter vzhod-zahod ob reki Dravi na podro~ju dana{njega Maribora. Najpomembnej{a prometna transverzala na [tajerskem v antiki je sicer tekla iz Celeje v Petoviono in od tod v Panonijo oziroma proti Donavi – Carnuntum/Petronell na Donavi in v Vindobono/Dunaj/Wien. Prostor sedanjega mariborskega areala pa povezujejo prometnice med Celejo in Flavijo Solvo na avstrijski strani ter Petoviono z Virunom, ki je bil sredi{~e Norika na Gosposvetskem polju, s Panonijo. Cesta Celeia – Flavia Solva, ~eprav je itinerarji ne omenjajo, je bila zagotovo vklju~ena med prometnice, saj govori za to njen mestni status sam po sebi. Temu v prid govorita tudi miljnika, izkopana pri kraju Feldkirchen, za katera pi{e W. Schmid v ~lanku Roemische Funde in Feldkirchen bei Graz, Tagespost, 9. novembra 1937, da imata glavni del besedila uni~en, berljiva pa je oznaka razdalje – XX m. p. Nadaljnja miljnika sta bila izkopana pri kraju Deutsch – Feistritz v dolini reke Mure. Prvi je povezan s cesarjema Makrinom (217-218) in Diadumedijanom iz leta 218, ki navaja razdaljo a S [ol (va)] m.p. XL;1 drugi miljnik je cesarja Aleksandra Severa (222-235) iz leta 231, ki navaja razdaljo a Sol(va) m.p. XL.2 S tema miljnikoma je, zdi se, dokumentirana cesta od Flavije Solve proti severu, verjetno na Ovilavae in Lauriacum ter proti izhodi{~u vseh cest zapadnega Ilirika proti jugozahodu oz. proti Akvileji. Kje naj bi trasa ceste potekala, {e ni arheolo{ko dokumentirano. Balduin Saria meni (1939) da od Celja do [ikol in nato preko dana{njega Maribora naprej do Lipnice/Flavije Solve.3 Histori~na geografija Maribora in histori~na topografija {ir{e okolice Za rimsko cesto, ki naj bi po Dravski dolini povezovala Petoviono z Virunom, ni nobenih anti~nih oz. materialnih arheolo{kih dokazov. Mnogi raziskovalci so

Prim. Cuntz, glavni redaktor, Jahrbuch der Zentralkommission, 4, (1906), str. 94. Prim. prav tam, str. 98; Hans Deringer, Die römischen Meilensteine der Provinz Noricum, v: Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte, II, (1953), {t. 40-41, str. 292. 3 Gl. in prim. Stanko Pahi~, Arheolo{ko raziskovanje v Mariboru, ^asopis za zgodovino in narodopisje (dalje: ^ZN), letnik 37=NV 2 (1966), {t. 1, 3 ss; Stanko Pahi~, Maribor v prazgodovini, ^ZN, letnik 39=NV 4 (1968), {t. 1, str. 9 ss. 2

222

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 223

S tudia H istorica S lovenica

Votivni relief posve~en bogu Mitri, marmor (Pohorje), Ru{e pri Mariboru; dl. 110 cm, vi{. 76 cm, deb. 17 cm; inv. {t. A 2316; hrani: Pokrajinski muzej Maribor (foto: Z. Savi~)

jo glede na naravne danosti umestili na to traso. Prvi pa jo je vrisal v svojo karto Tabula Norici Romani leta 1825 Muchar. Po teh domnevah je {lo le za povezavo od Radelj proti zahodu. Pri povezavah v Dravogradu sta po ligistiki omenjeni obe smeri: proti Staremu trgu â&#x20AC;&#x201C; Kolacioni oz. Slovenj Gradcu in v Labotsko dolino. ^e je bila Flavia Solva res prek Radelj povezana s Koro{ko oz. Labotsko dolino, je vloga Dravograda kot razcepa teh cest verjetna in smiselna, prav tako tudi prehod oz. most ~ez reko Dravo. Reka Drava je bila zagotovo pomembna trgovsko-prometna plovna pot. V Petovioni potrjuje voja{ki pristan na reki Dravi CIL III 4025. Arheologi in zgodovinarji predvidevajo intenzivnej{o plovbo po reki Dravi vsaj do Ru{. Nevarna falska soteska je plovbo ovirala, ob visokih vodah celo prepre~evala plovbo po reki navzgor. Nad dana{njimi Ru{ami pa so bili kamnolomi kakovostnega pohorskega marmorja. Na podro~ju Ru{ je bilo tudi re~no transportno nakladali{~e. [tevilni spomeniki anti~ne, rimske Petovione so izdelani iz debelozrnatega pohorskega granita.4

Biba Ter`an, Das Pohorje â&#x20AC;&#x201C; ein vorgeschichtliches Erzrevier?, Arheolo{ki vestnik, letnik 34 (1984), 51ss; Biba Tr`an, Pohorje â&#x20AC;&#x201C; prazgodovinski rudarski revir?, ^ZN, letnik 60=NV 25 (1989), {t. 2, str. 238 ss.

223

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 224

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Votivni oltar posve~en Saksanu, za{~itniku kamnosekov, marmor (Pohorje); [martno na Pohorju, Motalnov kamnolom; vi{. 63 cm, {ir. 45 cm, deb. 20 cm.; inv. {t. RL 308; hrani: Pokrajinski muzej Ptuj (foto: Z. Savi~)

Na osnovi dosedanjih arheolo{kih najdb lahko re~emo, da so bile v anti~ni dobi, verjetno tudi `e prej, v dana{njem slovenskem prostoru uporabljane za plovbo oz. transport poleg reke Drave {e naslednje slovenske reke: Ljubljanica, Sava, Savinja, Krka, Kolpa, Mura, So~a v spodnjem toku; vse delno s pritoki. Da so bili za plavljenje lesa izkori{~ani vsi ve~ji vodotoki, ni nobenega dvoma.5 Ob Dravi pa je cesta povezovala tudi Petoviono z dana{njim Mariborom, tekla je od Ptuja mimo Skorbe, Star{ in Loke do Maribora, kjer se je navezovala na cesti proti Flaviji Solvi / Lipnici / Leibnitz ter proti Koro{ki po dolini reke Drave. Arheolo{ko topografske karte potrjujejo misel, da je bila ve~ina prazgodovinskih prometnih smeri v slovenskem prostoru prilagojena naravnim danostim in poselitvenim / upravnim sredi{~em; tudi v rimskih tranzitnih konceptih je ohranila svoj pomen. Ve~krat so trasiranje cest in njihovo izpeljavo korigirali, skraj{ali, izogibali so se strmih vzponov in nevarnih sotesk in poiskali kar najbolj varne naravne prehode. Glede rimskih cest oz. njihovega prepoznavanja in potrjevanja

Gl. Arheolo{ka najdi{~a Slovenije (dalje: ANSl), Ljubljana 1975, str. 99 in opomba {t. 15.

224

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 225

S tudia H istorica S lovenica

velja na~elo, da smatramo za rimske ceste le tiste, ki so jih odkrila in potrdila arheolo{ka izkopavanja.6 Od glavne rimske ceste so vodile {e manj{e poti, vicinalne ceste, predvsem na Pohorje, kjer so bili kamnolomi marmorja oz. debelozrnatega granita. Rimljani pa so izkori{~ali tudi bukove gozdove. êprav na mestnem obmo~ju {e niso odkrili naselbinskih ostalin iz prazgodovinskih obdobij, pa o navzo~nosti ljudi govorijo raztresene posami~ne najdbe kamnitega orodja, raznih bronastih predmetov ter àrna grobi{~a na obeh bregovih reke Drave na mariborskem obmo~ju. Po letu 15 pr. Kr. se je pri~elo ve~stoletno obdobje rimske oblasti, med katero se je tukaj{nje keltsko prebivalstvo mirno vklju~ilo v rimsko politi~no, gospodarsko in kulturno ìvljenje v novi provinci Norik. Kelti s Po{tele so se polagoma preselili v dolino, kjer so nastajali novi zaselki (gomilna grobi{~a z `ganimi pokopi v Dogo{ah, Pekrah in Limbu{u) in prve zidane stavbe bogatej{ih in uglednej{ih Rimljanov, o ~emer govorijo ru{evine v Ho~ah, bogati gomilni grobovi v Miklavù. êprav je bilo na podro~ju dana{njega Maribora kriì{~e dveh rimskih cest – iz Celeje v Flavio Solvo / Lipnico in iz Viruna v Petoviono, v Pristanu pa najbr` tudi most ~ez reko Dravo, tu ni nikoli nastala strnjena mestna naselbina. O {e ve~inoma neznanih bivali{~ih pri~ajo rimski nagrobni kamni in `rtveniki iz marmorja, na katerih pa so ve~inoma latinizirana ali italska imena. Tudi o rimskih cestah v obeh smereh ni nobenih zanesljivih arheolo{kih sledov. Domnevamo, da je cesta proti severu – kakor ji sledimo v kasnej{ih obdobjih, tekla ~ez Ro{poh proti Pla~u. Na o`jem mestnem obmo~ju na severnem bregu Drave so na{li rimske marmorne spomenike vzidane è v drugotni legi, rimske novce pa kot raztresene posami~ne najdbe. Del naselitvene kulturne plasti so na{li le nad strmim robom Glavnega trga. O morebitnem gomilnem grobi{~u na tem prostoru govori ledinsko ime 'Lebarje' na ravnici proti Kamnici. Rimsko lon~enino so odkrili tudi na Piramidi. Iz rimskega obdobja so bile v novej{em ~asu odkopane na mariborskem obmo~ju {tevilne pristave / villae rusticae na dana{njem ju`nem obrobju Maribora: ob Pokopali{ki ulici / nekdanjem Radvanju, ob Streli{ki ulici ob dvorcu Betnava, ob Trà{ki cesti, pri Teznu in Ho~ah. Gre ve~inoma za posestva rimskih naseljencev s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, dimenzij okrog 100x100 metrov, kar so osnovni standardi tovrstnih podeèlskih ograjenih vil / pristav. Iz tak{nih zaselkov oz. poselitveno gospodarskih àri{~ izhajajo tudi {tevilni spomeniki in `rtveniki v tem prostoru ~a{~enih boànstev – Jupitra, Herkula, Merkurja in Epone, kasneje pa {e perzijskega boànstva Mitre. Za poznoanti~ni ~as v zvezi z rimsko poselitvijo v 4. stoletju so zna~ilne poselitve oz. pribeàli{~a na vi{inah – na Po{teli in Piramidi. Prisotnost zgodnjega kr{~anstva v tem prostoru oz-

Gl. ANSl, str. 96 in opomba 8; Zakladi tiso~letij : zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov (ur. Primo` Pavlin), Ljubljana 1999; prispevek Poselitvene spremembe v kulturni krajini avtorjev Janeza Dularja in Dragana Bo`i~a; prispevek Promet v prazgodovini, Promet v antiki – trgovci, vojaki in razbojniki avtorjev Jane Horvat, Marjete [a{el Kos in Petra Kosa; gl. tudi temeljno delo Jaroslava [a{la o rimskih cestah v Sloveniji v ANSl, str. 74 ss, ki je skraj{ana njegova doktorska disertacija.

225

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 226

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Rekonstrukcija vile rustike v Radvanju ob Osnovni {oli Gustava [iliha v Mariboru (Z dovoljenjem avtorice arheolo{kih izkopavanj Mire Strm~nik Guli~, VILLA RUSTICA in staroslovansko grobi{~e Radvanje, Maribor 1991, str. 17)

na~uje skeletni grob, obloèn z nekdanjimi marmornimi nagrobniki iz Miklavà. V za~etku 5. stoletja je bilo konec rimske poselitve na {ir{em mariborskem podro~ju. O staroselskih grobi{~ih in slovanski poselitvi ve~ kasneje. Obstoj poljedelskih naselbin od 10. stol. pr. Kr. dalje potrjujejo {tevilni àrni grobovi ob Mladinski ulici v mestnem sredi{~u ter na Pobre`ju in v Radvanju na vzhodnem in ju`nem obrobju. Iz starih grobov zbrano glinasto posodje in {tevilni bronasti izdelki tvorijo najbogatej{e arheolo{ko gradivo v Pokrajinskem muzeju Maribor. Po opustitvi ravninskih naselbin na obeh straneh Drave v 8. stol. pr. Kr. je bilo mestno obmo~je neobljudeno ali manj obljudeno do prihoda Keltov. @eleznodobna naselbina je znana na Po{teli na Pohorju, njena gomilna grobi{~a pa v Razvanju in Pivoli pod njo, vendar le do sredine 6. stol. pr. Kr. Keltski priseljenci so se pred koncem 2. stol. pr. Kr. naselili v opu{~enih vi{inskih naselbinah na Po{teli in Meljskem hribu, kjer so bili razen lon~enine najdeni tudi srebrni keltski novci. V ~asu rimske zasedbe na mariborskem obmo~ju ni nastalo mestno naselje, ~eprav je bilo tu kriì{~e dveh novih, z naravnimi danostmi pogojenih, promet-

226

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 227

S tudia H istorica S lovenica

nih smeri. Od Petovione ob Dravi proti Koro{ki, takratnemu Noriku oz. njegovi prestolnici Virunum ter po Dravskem polju od juga proti severu, od dana{nje Slovenske Bistrice, podno`ja Pohorja preko Drave do doline reke Mure do Flavije Solve / dana{nje Lipnice na levem bregu reke Mure. Redke sledove rimskih stavb so doslej odkrili v Mariboru le na Glavnem trgu nad prehodom ~ez Dravo. Druge rimske najdbe so na levem bregu reke Drave redke. Gre le za posamezne, v poznej{e stavbe vzidane marmorne nagrobnike in `rtvenike ter raztresene rimske novce. V novej{em ~asu so bile odkrite na ravnicah ju`nega obrobja Maribora obse`ne pristave rimskih priseljencev â&#x20AC;&#x201C; vile rustike (Villa rustica) â&#x20AC;&#x201C; ob Trà{ki cesti pri Teznem in Pokopali{ki ulici pri Radvanju ter pri dvorcu Betnava. Rimskih grobov na mestnem arealu niso na{li. V nemirnih obdobjih 4. stol. po Kr. so preostali prebivalci spet naselili obrobne vzpetine (Piramida, Meljski Hrib, Po{tela). Staroslovansko najdi{~e v Mariboru je grobi{~e, odkrito med ru{evinami rimske pristave pri Spodnjem Radvanju. Pod Meljskim hribom se je Drava primaknila tik do vzno`ja Slovenskih goric. Gri~evnato obrobje z oblimi in deloma precej strmimi lapornatimi grebeni obdaja do 1,2 km {iroko ravnico na zahodu do Kamnice, kjer se spet priblià Dravi. Iz tega predela je proti severu k dolini Pesnice v notranjost slovenjegori{kega gri~evja dvoje ozkih prehodov, skozi Ro{poh in Ko{ake, ki so ju uporabljali è v pradavnini. Od Kamnice proti zahodu sega do ozke ravnice nad Dravo Kozjak z razgibanimi do 600 m visokimi stranskimi grebeni. Na desnem bregu reke Drave pa se na robu skoraj 3 km {iroke ravnice dvigujejo gozdnati grebeni do 1182 m visokega severovzhodnega Pohorja. Kopasti grebeni imajo strma severna in zlo`nej{a vzhodna pobo~ja s {tevilnimi poto~ki oz. vodotoki. Mariborsko ozemlje je izrazito prehodnega zna~aja, kar dokazujejo polpretekle in tudi sedanje povezave. Ta prehodnost je bila v pradavnini skromnej{a. Trajnej{e in pomembnej{e potrebe po prehajanju mariborskega prostora so nastale {ele v rimski dobi, ko so se tu kriàle prve ceste iz {tirih smeri. V prazgodovini so prihajala semkaj ljudstva predvsem iz ravninskega sveta na vzhodu, njihova pot pa se je kon~ala è pri Ru{ah, saj je bila tam dolina reke Drave zaradi soteske pod Falo komaj prehodna. Mariborski kraj je bil takrat le do Ru{ segajo~ obrobni èp za naselitev primernega ravninskega sveta in nizkega gri~evja, kjer se ni razvilo nobeno pomembnej{e pokrajinsko sredi{~e. Doslej znana arheolo{ka najdi{~a kaèjo, da so se prazgodovinski ljudje pri naseljevanju mariborskega obmo~ja dràli zlasti terasastih robov ob Dravi, na drugi strani pa ob vzno`ju Pohorja. Tako so se naselili na dveh ravnicah ob reki od Dogo{ do Kamnice ter ob Pohorju od Ho~ do Limbu{a. Ta dvojnost naselitve se je ohranila do polpreteklega ~asa, ~eprav so ji è Rimljani za~rtali pre~no povezavo od juga proti severu, ki se je v novej{i zgodovini v obeh smereh zelo okrepila, zlasti z èlezni{ko in cestno povezavo. O gibanju pra~loveka na mariborskih tleh ni zanesljivih sledov. Po dosedanjih ugotovitvah so se prvi poljedelsko-ìvinorejski rodovi iz podonavskih ravnin pri~eli priseljevati v tukaj{nji predalpski svet v 4. ali 3. tiso~letju pr. Kr. Ostanke najstarej{e lon~enine na mariborskem prostoru so odkrili {ele v 20. stoletju v Ho~ah.

227

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 228

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Votivni oltar Herkulu, marmor (Pohorje?); Maribor, Studenci, Korbunova ulica 11; vi{. 70 cm, {ir. 43 cm, deb. 23 cm, vi{. ~rk 4 cm; inv. {t. A 2312; hrani: Pokrajinski muzej Maribor; napis: â&#x20AC;ŚAUG(USTO) â&#x20AC;&#x201C; Vzvi{enemu (foto: Z. Savi~)

Pred pribli`no 4000 leti, ko so se na tem obmo~ju naselili prvi ljudje, so bila ni`inska tla v glavnem povsem podobna dana{njim. Celotno pokrajino je najbr` prekrival gozd. O njegovi sestavi je malo neposrednih podatkov, predvsem le nekaj ocen oglja z obmo~ja mariborskega Pohorja. Tu naj bi po starej{ih dognanjih prevladovali kostanj, hrast, vrba in smreka na pobo~jih, jel{e, hrast in vrba pa na glinastih tleh ob vzno`ju. Po izvidih oglja so na pobo~ju nad Razvanjem poleg hrasta rasli {e bukev in jelka, a tudi javor, jesen, topol in bor. V glavnem sta v me{anih sestojih na ravnini prevladovala hrast, na vi{inah pa bukev. Kak{en gozd je rasel na suhem prodnatem svetu med Pohorjem in Dravo, je manj znano, a danes tam prevladuje rde~i bor. Pravega gozda pa ni bilo v obdravskih logih, kjer je re~ni tok z menjavanjem smeri sproti spreminjal rastlinstvo. Ob vzno`ju Pohorja je med Razvanjem, Pohorskim dvorom in Ho~ami ve~ kot 50 prazgodovinskih in anti~nih gomil. Mimo gomil je vodila rimska cesta. Na podro~ju Razvanja so bogate najdbe iz velike Kosove gomile. Anti~ne `elezne pred-

228

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 229

S tudia H istorica S lovenica

mete iz te gomile hrani Nacionalni muzej na Dunaju. Skozi naselje je tekla tudi rimska cesta proti Ru{am. Na polju jugovzhodno od gradu Betnava so ob koncu 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja odkrili ostanke anti~nih stavb, temelje zidov z opeko, dele mozaikov, marmorne kamne, med drugim `rtvenik Eponi, fragmente keramike ter zakladno najdbo srebrnih novcev, ki je bila odkrita 1793 in vsebuje novce cesarjev Valerijana, Galijena, Avrelijana in Konstantina.7 Zavetna in rodovitna ravninska pokrajina pod {irnim prostranstvom Pohorja kot bogatim surovinskim virom je mogla porajati razmeroma gosto obljudenost domala v vseh zgodovinskih obdobjih tega prostora. Najdi{~e vile rustike v Radvanju, ob sedanji osnovni {oli Gustava [iliha, leì ob naselitveni osi severovzhod – jugozahod Ho~e – Bohova – Betnava – Radvanje ob pomembni obdravski cesti, ki izpoveduje smer rimske kolonizacije v Podravju in poudarja prehodno naravo mariborskega obmo~ja. Najnovej{a odkritja v Ho~ah odlo~no posegajo v dosedanje vedenje o anti~ni podobi mariborskega zaledja, kjer so se na starih prazgodovinskih tleh naselili avtohtoni prebivalci ali priseljeni romanizirani doma~ini. Ne smemo prezreti dejstva, da je bila prav ho{ka naselbina izhodi{~e za {irjenje gospodarskih vezi po okolici. To potrjuje tudi spoznanje in logi~no sklepanje, da so se v tem prostoru spajale in kriàle za rimsko dràvo pomembne magistralne ceste Celeia – Flavia Solva (danes pri Lipnici) in Petoviona – Virunum na Gosposvetskem polju, kjer je bilo upravno sredi{~e province Norik. Ob prou~evanju stavbne dedi{~ine oz. zgodovine arhitekture sklepamo na ve~faznost odkritega arhitekturnega izro~ila, kar pomeni, da je treba posamezne gradbene faze razli~no datirati, kar nakazuje, da je vila rustika (villa rustica) v Radvanju okvirno trajala od konca 2. do 4. stoletja. Celotni kompleks vile rustike je omejeval zid zavidljive velikosti: 98,1 x 90,2 m in je bil obenem nosilni zid za gospodarske objekte na jugovzhodni strani in za stanovanjski poslopji v severozahodnem delu vile. Vila o~itno dokazuje, da se je sodobna stanovanjska kultura uveljavila tudi na rimskem podeèlju in se je morala prilagajati klimatskim razmeram in funkciji stavbe. êprav je vila leàla ob takrat prav gotovo ~istem pohorskem potoku / sedaj Pekrski potok, je za svoje potrebe uporabljala tudi vodnjak. Izjemno in prvo odkritje Staroslovanov v tem delu Podravja je presenetilo znotraj zidu vile med ru{evinami obeh stanovanjskih objektov. Odkrili so grobi{~e z 28 grobovi, ki so bili sicer brez posebnega reda vkopani v pe{~ena tla. Etni~no gledano pripada grobi{~e gotovo Slovanom, oz. eni izmed njihovih skupin, ki so se ustalile na è prej kultiviranem anti~nem prostoru v 10. – 11. stoletju. Najdba in pomen tega grobi{~a je toliko ve~ji, ker nazorno dopolnjuje zgodovinske vire in prispeva k bolj{emu poznavanju o`jega jugovzhodno alpskega naselitvenega prostora.

Valerijan je vladal v letih 256-258, Galijen 253-268, Avrelijan 270-275, Konstantin Veliki 306-337; gl. Otto Veh, Lexikon der roemischen Kaiser; abecedna razporeditev. Obdobje voja{kih cesarjev 235-284, kamor spadajo tudi Galijen, Valerijan, Avrelijan pomeni ~as voja{kega pravosodja in hitrih sodi{~; to je bil ~as, ko je vojska/vojaki igrala najpomembnej{o politi~no/dru`beno vlogo.

229

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 230

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Nagrobna stela, marmor (Pohorje?); 2. stoletje, Maribor, Meljski dvor, Trdinova 18; vi{. 70 cm, {ir. 76 cm, deb. 15 cm; inv. {t. A 2311; hrani: Pokrajinski muzej Maribor (foto: Z. Savi~)

Nekateri arheologi domnevajo, da naj bi bilo med Betnavo, Radvanjem in Pohorjem 'staro mesto', torej 'stari Maribor' - oppidum Radevan, vendar so to le domneve, brez pravih arheolo{kih dokazov. V antiki so bile v o`jem mestnem obmo~ju le posamezne stavbe, ki jim pripadajo seli{~ni zidovi s keramiko ob Glavnem trgu. Poleg tu najdenih Teodozijevih in Konstantinovih novcev, je bil v bli`ini najden {e Maksencijev novec, ob @idovski ulici {e dvoje novcev bizantinskega cesarja Heraklija, v Trubarjevi ulici novec Gordijana III., ob Partizanski cesti novec Maksimina Tra~ana, za starej{e najdbe novcev z izjemo Neronovega iz Studencev, najdi{~a niso znana. Z o`jega mestnega obmo~ja je v Pokrajinskem muzeju Maribor znanih {e dvanajst marmornih kamnov, od katerih pa je le za enega znano prvotno najdi{~e. Gre za `rtvenik Nutricam iz temeljev cerkvenega stolpa (neznano kje), lev iz neznane grobnice na plo{~adi pred stolnico, vrhnji del nagrobnika iz stolnice. V Slivnici pri Mariboru je v cerkvi vzidanih in shranjenih ve~ rimskih marmornih spomenikov: kamen z reliefom {estih figur / oseb na severni steni, relief z levom na apsidi, polkro`ni vrh kamnite ograje v cerkvenem pragu, ovr{je nagrobnika z levoma in cisto ter del plo{~e edikule z reliefom slu`abnika in vinsko trto

230

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 231

S tudia H istorica S lovenica

Votivni oltar Herkulu, marmor (Pohorje?), Maribor, Pristan, Pristani{ka ulica 11; vi{. 79 cm, {ir. 38 cm, deb. 16 cm, vi{. ~rk 4 cm; inv. {t. A 2881; hrani: Pokrajinski muzej Maribor; napis: HERCULI SAC(RUM). C(AIUS) IULIUS EPTINO(R?) Posve~eno Herkulu. Gaj Julij Eptinor? (foto: Z. Savi~)

v preddverju cerkve kot tudi del zatrepa nagrobnika ob oknu na ju`ni steni. Anti~nega porekla naj bi bila tudi marmorna plo{~a tlaka. Na prostoru `upnijske cerkve v Spodnjih Ho~ah je bilo najdenih oz. odkritih ve~ rimskih kamnov. Nagrobnik, ki ga prvi~ omenjajo leta 1507, je zdaj vzidan v zahodno steno cerkve. Reliefni kamen z ve~ oprsji je izgubljen, `rtvenik pa je v Joanneumu v Gradcu. V cerkveni kripti je `rtvenik Mitri, reliefni steber iz neke grobnice ter drugi obdelani kamni. Tam naj bi bila tudi rimska opeka. Iz Spodnjih Ho~ izvira Hadrijanov novec. Na njivah proti Zgornjim Ho~am naj bi bila vidna sled rimske ceste. Glede prometnih povezav mariborskega prostora je potrebno omeniti kar nekaj, na okolico vezanih, naravnih povezav. V [ikolah se je odcepil krak proti Dra-

231

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 232

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Spomenik bogu Mitri v kripti cerkve v Ho~ah. Napis izhaja iz poznega 2. ali zgodnjega 3. stoletja, kar je povezano z dejstvom: ali so imeli Avreliji rimsko dr`avljanstvo `e pred letom 212 (Constitutio Antonina) ali po splo{ni podelitvi po njem. Napis vsebuje zanimive vsebinske podatke: D(EO) S(OLI) I(NVICTO) M(ITHRAE) PRO SALUTE M(ARCI) AUR(ELI) FELICIAN(I) M(ARCI) AUR(ELI) FELICISSIMI FILI(I) EIUS ETAUREL(II) FELICIANI IUNIORI(S) (P)HILUMENUS AMI(CUS) (EO)RUNDEM EX VOTO POSUIT â&#x20AC;&#x201C; Prevod: Son~nemu bogu nepremagljivemu Mitri je za zdravje Marka Avrelija Feliciana, Marka Avrelija Felicisima, sina njegovega in Avrelija Feliciana mlaj{ega dal postaviti po zaobljubi njihov prijatelj Filomenus. (foto: Z. Savi~)

vi. Cesta arheolo{ko sicer {e ni dokazana, tekla pa naj bi mimo Padove, Brezule, Ra~, Slivnice, Spodnjih Ho~, Razvanja, Pohorskega dvora, Pivole, Betnave, Spodnjega Radvanja do dana{njega Maribora, kjer se je razdelila. En del ceste je pre~kal Dravo in vodil proti Flaviji Solvi / Lipnici / Leibnitz, drugi del trase pa je tekel mimo Peker in Limbu{a do Ru{, od tod pa ob Dravi proti Koro{ki. Novej{e arheolo{ke raziskave na mariborskem obmo~ju Najve~ji projekt zadnjih desetih let v Sloveniji â&#x20AC;&#x201C; DARS-ov nacionalni program izgradnje avtocest, je vplival na nastanek programa varovanja arheolo{ke dedi{~ine. Program je pravzaprav direktiva EU, ~eprav Slovenija takrat {e ni bila njena

232

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 233

S tudia H istorica S lovenica

~lanica. Segment varovanja je dolo~en z zakonodajo, kar je osnova nadaljnjega delovanja. Arheologi so imeli do leta 1994 v spomeni{ko varstveni praksi nadzor nad gradbenimi deli. S predpisom, ki ga je izdal Zavod za spomeni{ko varstvo (takrat so bili regionalni, ob~inski in medob~inski zavodi {e samostojni). Zadeva je funkcionirala od 60. let prej{njega stoletja in je izhajala iz Londonske konvencije. Ta je zahtevala odkopavati vse tisto, na kar so v smislu varovalnega / za{~itnega odkopavanja naleteli pri raznih posegih v prostor. V 70. in 80. letih preteklega stoletja je v Evropi pri{lo do velikega razvoja metod in tehnik zaznavanja / odkrivanja arheolo{kih ostalin tj. arheolo{ke dedi{~ine v prostoru. Gre za tehnike, ki niso agresivne oz. so nedestruktivne. Nujnost izdelave normativov in kriterijev tovrstnega varovanja je zagotovilo mo`nost rekonstrukcije preteklih zgodovinskih dru`benih procesov za sedanje in prihodnje rodove. Projekt varovanja arheolo{ke dedi{~ine ob izgradnji avtocest v Sloveniji je nastal leta 1994 predvsem kot posledica potrebe po verodostojnih strokovnih osnovah za na~rtovanje avtocestnih odsekov, da bi se v skladu z zakonom o varstvu naravne in kulturne dedi{~ine ter ratificirane malte{ke konvencije v celoti izognili vsem registriranim obmo~jem arheolo{ke dedi{~ine in hkrati v najmanj{i mo`ni meri po{kodovali ali uni~ili arheolo{ka najdi{~a. Ta model so za~eli izvajati v Veliki Britaniji v 70-ih letih 20. stoletja, ko so za~eli graditi avtoceste. Za preglede ogromnih povr{in so razvili posebne tehnike, ki so jih slovenski arheologi v 80-ih letih na akademski ravni preverjali in nato prevzeli in uporabljali pri manj{ih posameznih raziskavah. Na osnovi teh izku{enj so na oddelku za arheologijo FF v Ljubljani izdelali metodologijo za pregledovanje prostora. V 90-ih letih, ko se je za~ela gradnja avtocest v Sloveniji, je bilo za vse veliko presene~enje, da je v Sloveniji {e vedno veliko neznanih najdi{~. To je bilo za arheologijo {okantno dejstvo in je pomenilo velik premik v fizi~nem in metodolo{kem smislu. V Sloveniji pa imamo ve~ kot tiso~ arhivov izkopanih arheolo{kih najdi{~ v povojnem obdobju, ki niso obdelani in {e niso dostopni strokovni javnosti, ker {e niso objavljeni.8 ê na vse to gledamo z zornega kota razvoja arheologije, se pokaè, da so vse generacije arheolo{ka odkritja vgrajevala v svoja temeljna zgodovinska spoznanja. V obdobju 18. in 19. stoletja so v glavnem evropski arheologi izkopavali v gr{kih in rimskih pomembnih upravnih sredi{~ih monumentalne zgradbe. Za dana{nji slovenski prostor vemo, da gre za primere razpr{ene poselitve v prostoru. Ob odkritjih na trasah bodo~ih in è zgrajenih avtocest ugotavljamo, da imamo arheolo{ko krajino, ki je del histori~ne krajine. Kadar je bila poselitev razpr{ena ob bregovih potokov ali rek in se je za~ela {iriti, so bile naravne meje tiste, ki so jo zamejile, kar velja {e danes. Arheolo{ka dedi{~ina kot temeljni materialni zgodovinski vir je {e vedno temelj zgodovinske interpretacije. Tudi v mariborskem o`jem in {ir{em okoli{u je tako. Tipi poselitve se v prostoru Slovenije ves ~as ponavljajo in so identi~ni: ob manj{ih vodotokih je polno naselbin, v vseh ~asih. To velja tudi za desni in delno tudi levi breg reke Drave na mariborskem obmo~ju. Voda in divjad sta bila pomembna elementa ~lovekove prehrane tudi na vzhodnih podro~jih Pohorja. Ko 8

Prim. intervju Bojana Djuri~a za Nedelo, nedelja, 26. september 2004 / leto IX, {t. 39, str. 24, z naslovom 'Zlata doba na{e arheologije se je za~ela z gradnjo avtocest'.

233

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 234

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

se me{ata ekonomija nabiralni{tva in lova z ekonomijo poselitve na mariborskem obmo~ju, sledimo z arheolo{kimi raziskavami obdobja od bronaste dobe do slovanske poselitve. V starej{ih obdobjih {e ni keramike, tega osnovnega predmeta, ki ozna~uje prisotnost tudi drugih ostalin preteklosti. ê arheolo{ko ugotavljamo, da so Slovani na{i davni predniki na tem prostoru, je potrebno re~i, da so pri{li è na formirane, vzpostavljene krajine, ustvarjene skozi tiso~letja. Polja so tam, kjer so bila è od neolitika do antike. Treba je re~i, da je bil dana{nji slovenski prostor vedno na prepihu. V arheologiji pa je klju~no vpra{anje, ali bomo ~astili, zbirali stare predmete ali pa bomo raz~lenili in definirali informacijo o ~loveku, ljudeh in dru`bi, ki je bila prisotna v teh predmetih skozi vsa obdobja ~love{ke zgodovine, tudi najstarej{e, dana{njega slovenskega prostora. Narobe je, ~e javnost razume arheologijo in arheologe kot zbirateljstvo, zbiratelje, ki govori samo o predmetih: zbira in kaè. To kar je zanimivo in iz predmetov izhaja, je ZGODBA (prosto po Herodotu / Historiae). Pri arheolo{kih raziskavah in najdbah gre za zgodbo, ki je arheolo{ko kredibilna in izhaja iz najdenih materialnih virov. Ti materialni dokazi in njihova interpretacija nas vra~ajo k virom, k subjektu teh materialnih virov. ^lovek jih je ustvaril, naj jih sodobni ~lovek tudi interpretira, kot poznavalec preteklosti, kot subjekt preteklosti in sedanjosti. V tem je ves ~ar arheologije. V tem je ~ar odkritja in radost spoznanja. ê materialnega vira ni, smo v praznem prostoru, v obmo~ju {pekulacij, legend. V poznih 60-ih letih 20. stoletja smo imeli v Sloveniji popisane è vse do takrat odkrite in odkopane arheolo{ke lokacije. Ob velikem projektu arheolo{kih raziskav na trasah sedanjih in bodo~ih avtocest se je naenkrat pokazalo, da je to le majhen drobec. V Slovenskem prostoru je bilo potrebno pregledati 50 metrski pas bodo~ih tras avtocest, v smeri severovzhod – jugozahod in severozahod – jugovzhod in na teh 250 kilometrih bodo~ih avtocest je bilo odkritih preko 100 novih arheolo{kih najdi{~: najdbe so popolnoma spremenile na{e dotedanje vedenje, znanje in prav tako poselitvene vzorce s konkretnimi arheolo{kimi dokazi. Zahodna Evropa se je s tem problemom soo~ila è v 70. in zgodnjih 80. letih prej{njega stoletja. Za~eli so Britanci z velikimi projekti hitrih avtocest in èleznic. Od tedaj se je to neverjetno hitro raz{irilo po vsej Evropi in v EU je dozorelo spoznanje, da ima dru`ba opraviti s koreninami svoje preteklosti. Postavljalo se je vpra{anje, kako registrirati, evidentirati in kako zavarovati in varovati te korenine evropske preteklosti. Postavilo se je tudi vpra{anje objektivnih strokovnih kriterijev ohranitve tega bogastva in prostorske ter nacionalne identitete evropskih (prostorsko gledano) narodov. Bogata kulturna dedi{~ina s posegi v prostor v Evropi nenehno propada, predvsem zaradi velikokrat premalo domi{ljenih posegov v prostor / naravo.

NOVE ARHEOLO[KE LOKACIJE NA TRASAH AC SKOZI MARIBORSKI PROSTOR Najstarej{i sledovi ljudi na mariborskem obmo~ju – kamnito orodje – izpri~ujejo prvo naselitev v dveh smereh: vzdol` bregov Drave in ob vzno`ju Pohorja, ki ju lo~i brezvodni pas prodne ravnice. Ve~ina kamnitega orodja: sekire, kopa~e, motike, dleta sodijo v bronasto dobo (2400–1900 pr. Kr.) tako kot lon~enina v doslej

234

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 235

S tudia H istorica S lovenica

edini ugotovljeni naselbini v Ho~ah (Lasinjska kultura). Iz bronaste dobe (18001200 pr. Kr.) so bili doslej znani le redki posami~ni predmeti, iz obdobja kulture àrnih grobi{~ (K@G) (1200–750 pr. Kr.) pa so sledovi naselitve veliko bolj o~itni. Iz zgodnej{ega obdobja izvirata zakladni najdbi na Ho~kem Pohorju in v Peklu. Okrog leta 1000 pr. Kr. pa za~no nastajati àrna grobi{~a (Mladinska ulica, Pobre`je, Radvanje), ki trajajo dobrih 200 let. V njih so na{li na stotine lon~enih posod od velikih àr do skodelic ter najrazli~nej{e bronaste nakitne predmete, ki so danes jedro arheolo{ke zbirke mariborskega pokrajinskega muzeja.

Bohova 3 Arheolo{ko najdi{~e ville rustice pri Bohovi leì na zahodnem obrobju Dravskega polja in spada med mariborske arheolo{ke lokacije desnega brega reke Drave. To je naselitveno privla~en prostor, ki ga na severu omejujejo Slovenske gorice, na jugozahodu severovzhodni obronki Pohorja. Na jugozahodu se odpira Dravsko polje oziroma robno obmo~je obse`ne Panonske ravnine. Ugodna lega na sti~i{~u treh geolo{ko in gospodarsko razli~nih predelov je omogo~ala naseljevanje v domala vseh obdobjih. Prehodnost mariborskega obmo~ja se kaè v smeri poteka ceste Celeja – Flavia Solva na eni strani in Petoviona – Virunum na drugi, tako da je prostor ves ~as povezan s panonsko Petoviono na vzhodu in nori{kim Virunom na zahodu. Najdi{~e iz rimskega obdobja s posameznimi elementi prazgodovinske in zgodnje srednjeve{ke poselitve kaè, da gre za dokaj po{kodovane ostanke gospodarsko – stanovanjskega kompleksa – vile rustike, ene izmed rimskih vil (Bohova, Betnava, Ho~e) ob vzno`ju Pohorja, ki dopolnjuje njihov ~asovni in prostorski razpon. Gre za rimskodobno arheolo{ko najdbo, ki nakazuje ~asovni okvir od 2. do 4. stoletja.9

Male~nik pri Mariboru Arheolo{ko najdi{~e pod Meljskim hribom na levem bregu reke Drave je povezano z ve~ obdobji, zahodno od izliva Vodolskega potoka v reko Dravo. Odkrito je bilo ob gradnji podpornega zidu za lokalno cesto. Najdbe govorijo za neolitik, bakreno dobo, bronasto dobo, mlaj{o `elezno dobo – laten ter srednji vek. Ugotovljene in raziskane so bile ostaline petih poselitvenih obdobij, kakor tudi cesta s tremi nivoji cesti{~a. Nastanka ceste ni mo~ zanesljivo ugotoviti.10

Mira Strm~nik – Guli~, Jutri bi lahko bilo `e prepozno, dose`ki arheolo{kih raziskav na trasi avtoceste, Slovenj Gradec 1998, str. 22–23; Mira Strm~nik – Guli~, Bohova 3 pri Kapelci, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije : vodnik po najdi{~ih (ur. Damjana Pre{eren; zra~ni posnetki Darja Grosman), Ljubljana 2003 (dalje: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije), str. 98-99; Ivan Tu{ek, Bohova, Varstvo spomenikov, 38 (2001), str. 10. 10 Mira Strm~nik – Guli~, Male~nik pri Mariboru, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije, str. 181–182; Mira Strm~nik – Guli~, Letno poro~ilo 2002, Maribor 2003.

235

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 236

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Pobre`je pri Mariboru Prazgodovinska naselbina na Pobre`ju Gre za naselje iz ve~ obdobij, najmo~nej{i in najpomembnej{i pa so sledovi prvega naselja, ki sodi v ~as pozne bronaste dobe oz. kulture àrnih grobi{~. Med ve~ deset tiso~ fragmenti kerami~nih posod prevladuje prav naselbinska keramika tega ~asa. Na osnovi keramike in njenega okrasa lahko trdimo, da je tej naselbini pripadalo bli`nje istodobno àrno grobi{~e na ledini Groblje, ki jo v literaturi poznano kot Pobre`je. Dosedanji izsledki ume{~ajo obstoj naselbine okvirno v 11. in 10. stol. pr. Kr. Med pomembnej{e rezultate raziskav sodi odkritje tlorisov stavb tega ~asa, ki kaèjo ruralno naselbino 'raztresenega tipa', postavljeno na obre`je Drave in sestavljeno iz posameznih ve~jih in manj{ih stanovanjskih gospodarskih objektov. Med njimi so leàla pripadajo~a velika dvori{~a, katerih intenzivno rabo izpri~ujejo {tevilni odlomki so~asne keramike na njih, ter posamezne ve~je in manj{e kulturne jame. Najdi{~e Pobre`je je bilo ponovno poseljeno {ele v 3. ali 2. stol. pr. Kr. O tem pri~a tudi na tukaj odkrit keltski grob z me~em, ki ga danes uvr{~ajo v zgodnje latensko obdobje. Po tem sode~ je treba pripadajo~e zgodnje – ali srednje latensko naselje iskati v neposredni bliìni raziskanega dela najdi{~a.11 Tako kakor se razpr{enost prazgodovinskih kerami~nih fragmentov, ki jih je mogo~e slediti po vsej raziskani povr{ini, zgosti v bliìni stavb, ob robu dravske terase in predvsem v zahodnem delu raziskanega areala, so tudi rimske najdbe razpr{ene po celotnem najdi{~u. Zelo mo~ne zgostitve je zaslediti predvsem v skrajno zahodnem delu raziskane povr{ine ob male~ni{ki cesti, zato na tej lokaciji arheologi predvidevajo v bliìni obstoj rimskodobnih objektov. Nanje opozarjajo ve~ja koli~ina rimskih stre{nikov kakor tudi {tevilna rimskodobna groba keramika, ki jo lahko okvirno postavimo v pozno rimsko obdobje, potrjeno tudi z rimskimi novci.12

Rogoza pri Mariboru Arheolo{ko najdi{~e Rogoza le`i zahodno od istoimenskega naselja na rahlo dvignjeni terasi med cesto Sp. Ho~e – Miklav` in `elezni{ko progo Maribor Celje.

Biba Ter`an, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia, Arheolo{ki vestnik, letnik 50 (1999), str. 97 ss. 12 Mira Strm~nik – Guli~, Pobre`je pri Mariboru, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije, str. 206–207; Slavko Ciglene~ki, Mira Strm~nik – Guli~, Sledovi zgodnje slovanske poselitve ju`no od Maribora; v: Zgodnji Slovani, Zgodnjesrednjeve{ka lon~enina na obrobju Vzhodnih Alp (ur. Mitja Gu{tin), Ljubljana 1972 (katalogi in monografije 6); Stanko Pahi~, Keltske najdbe v Podravju, Arheolo{ki vestnik, letnik 17 (1966), str. 271–336; Mira Strm~nik – Guli~, Arheolo{ko najdi{~e Pobre`je, Letno poro~ilo 2000, Maribor 2002, str. 182–187; Mira Strm~nik – Guli~, Arheolo{ko najdi{~e na Pobre`ju, Letno poro~ilo 2001, Maribor 2003; Biba Ter`an, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia, Arheolo{ki vestnik, letnik 50 (1999), str. 97–143.

236

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 237

S tudia H istorica S lovenica

Prostor je bil v preteklosti melioriran in poljske povr{ine zdruène, s ~imer so njegove zna~ilnosti, potok (vodotok), poti in zamo~virjeni predeli povsem izginili. Obmo~je najdi{~a je neko~ sodilo v posest gradu Rogeis, iz ~esar izvira tudi krajevno ime. Najdi{~e naselbinskega tipa je pripadalo ve~ ~asovnim obdobjem. Razvilo se je na rahlo dvignjeni prodni terasi ob meandriranem potoku in zamo~virjenih povr{inah. Odkriti so bili sledovi poselitve od eneolitika do pozne bronaste dobe. Razli~ni stanovanjski in gospodarski objekti so oblikovali naselje 'raztresenega tipa', katerega meje z raziskavami niso bile dolo~ene. V severnem delu raziskane povr{ine je bila odkrita tlakovana pot, v njeni bliìni pa nekaj najdb iz ~asa starej{e èlezne dobe ter {tiri grobne gomile s po enim pokopanim v sredini, ki sodijo v isti ~as. Raziskanih objektov je 17. Bivali{~a so bila postavljena nekaj metrov vsaksebi, v tlorisu pa kaèjo razli~ne tipe. Bile so manj{ih in srednjih dimenzij. Dokon~nega {tevila objektov in obsega naselbine kljub temeljiti raziskavi arheologi ne morejo dolo~iti, saj se naselje razteza {e proti vzhodu in zahodu ob nekdanjem vodotoku, ki danes ni ve~ prepoznaven oz. ni ve~ sledljiv. V tla so bile vkopane {tevilne jame za lesene kole stavb in drugih zgradb, ognji{~a, kuri{~a in kulturne jame s kerami~nim, kovinskim in kamnitim gradivom.13

Slivnica pri Mariboru 1 Slivnica se nahaja na plodni ravnici severozahodnega dela Dravskega polja ob vzno`ju Slivni{kega Pohorja. Le`i na re~nih terasah, ki jih je izoblikovala reka Drava v lastnih sedimentih na {ir{em izstopu iz Dravske doline. Terasaste nanose tvorijo prod, pesek, mulj in pe{~ena glina. Slivni{ko-ho{ko ravnico napajajo pohorski potoki, ki so bili poglavitni dejavnik za stare naselitvene tokove. Arheolo{ko najdi{~e je nastalo na re~nih bregovih, ki sta jih izoblikovala na severu Polanski potok in na jugu eden izmed njegovih izgonov. Nenehno erozijsko in akumulacijsko dejavnost izpri~ujejo {e v novej{em ~asu, ko so tod imeli okoli{ki prebivalci njive in pa{nike. Staro jedro naselja se je strnilo ob farni cerkvi sv. Marije, ki je znana po dveh fragmentih reliefa s predromansko pleteninasto ornamentiko. Glede na okoli{~ine ju lahko povezujemo z zgodnje srednjeve{ko poselitvijo v neposredni bli`ini.

Mira Strm~nik – Guli~, Rogoza pri Mariboru, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije, str. 233–234; Branko Mu{i~, Rogoza, Poro~ilo o geofizikalnem kartiranju, Ljubljana 1998; Mira Strm~nik – Guli~, Nova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja, Arheolo{ki vestnik, letnik 52 (2001), str. 122–126; Mira Strm~nik – Guli~, The First Millennium BC between Drava and Pohorje, Some of the newly discovered Settlement Sites, Universitaetsforschungen zur praehistorischen Archaeologie, 78 (2001), str. 105 – 106; Biba Ter`an, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenija, Arheolo{ki vestnik, letnik 50 (1999), str. 97–143; Ivan Tu{ek, Rogoza – prazgodovinska naselbina, Letno poro~ilo 1998, Maribor 2000; Ivan Tu{ek, Rogoza, prazgodovinska naselbina, Letno poro~ilo 1999, Maribor 2001.

237

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 238

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

Arheolo{ke raziskave so odkrile ju`ni rob naselbinskega kompleksa. Njihove rezultate lahko povzamemo v nekaj glavnih obdobij poselitve najdi{~a: a) eneolitsko naselje z bivalnimi shrambenimi objekti (kultura Retz – Gajary), b) zgodnje bronastodobno naselje z ostalinami hi{ in pripadajo~imi objekti, c) srednje bronastodobne naselitvene in morda sakralne ostaline (srednje podonavska kultura gomilnih grobi{~), d) latenskodobne naselitvene ostaline s {tevilnimi bivalnimi objekti (konec srednje èlezne dobe 180-110 pr. Kr.) in za~etek pozne latenske dobe (100 pr. Kr. – za~etek na{ega leto{tetja), e) rimskodobna zidana arhitektura in gospodarski objekti (sredina 1. stol – 4. stol). Slivnica je eno izmed najpomembnej{ih slovanskih poselitvenih jeder v tem prostoru, saj sta v sedanji cerkvi vzidana dva ostanka kamnitih oltarnih pregrad s pleteninasto ornamentiko, kar je nesporen dokaz o obstoju cerkve / sveti{~a v ~asu 8. in 9. stoletja.14 Najdi{~e izstopa v okviru arheolo{kih najdi{~ Slovenije zaradi odkritja niìnskih naselbin, ki doslej iz bakrene dobe in zgodnje bronaste dobe niso bila poznana., iz poznolatenskega in zgodnje srednjeve{kega ~asa pa bore malo. Bronastodobne naselbinske ostaline kaèjo, da je bil ta prostor kulturno povezan z zahodno Transdanubijo, medre~jem Save in Drave ter vzhodno Avstrijo.15

Slivnica pri Mariboru 2 Rogoza Ravninsko prazgodovinsko naselje le`i na prodni osnovi ob nekdanjem potoku, na severo-zahodnem delu Dravskega polja in se razteza na povr{ini okrog 1ha. Zaradi dolgoletne intenzivne kmetijske izrabe prostora in sprememb poteka nekdanje vodne struge so arheolo{ke ostaline mo~no po{kodovane. Najdbe keramike in hi{ni lep so pokazale obstoj prazgodovinskega naselja na tem mestu od pozne bronaste dobe do keltskih ~asov (2. – 1. stol. pr. Kr.) Elementi arhitekture naselja so bili ohranjeni le fragmentarno.16 14

Jutri bi lahko bilo è prepozno : dose`ki arheolo{kih raziskav na trasi avtoceste (ur. Mira Strm~nik – Guli~), Maribor 1998, str. 14. 15 Mira Strm~nik – Guli~, Slivnica pri Mariboru 1, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije, str. 237–238]; Mira Strm~nik – Guli~, Nove podobe prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja, Arheolo{ki vestnik, letnik 52 (2001), str. 117–121; Mira Strm~nik – Guli~, Jutri bi lahko bilo è prepozno : Dose`ki arheolo{kih raziskav na trasi avtoceste, Slovenj Gradec 1998; Mira Strm~nik – Guli~, The First Millenium BC between Drava and Pohorje, Some of the newly discovered Settlement Sites, Universitaetsforschungen zur praehistorischen Archaeologie, 78, Bonn 2001, str. 103 – 105; ISTA, Slivnica pri Mariboru, v: Od Rimljanov do Slovanov (ur. Timotej Knific), Predmeti, Ljubljana 2002, str. 274 (rk.); Ivan Tu{ek, Slivnica, Varstvo spomenikov, 38 (2001), str. 117s. 16 Mira Strm~nik – Guli~, Slivnica pri Mariboru 2, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije, str. 239; Mira Strm~nik – Guli~, Jutri bi lahko bilo è prepozno : dose`ki arheolo{kih raziskav na trasi avtoceste, Slovenj Gradec 1998; Mira Strm~nik – Guli~, Slivnica 2B (v naslovu Slivnica pri Mariboru 2), Letno poro~ilo 1997, Maribor 1999, str. 232–237.

238

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 239

S tudia H istorica S lovenica

Spodnje Ho~e, naselbina Naselbinsko najdi{~e v Spodnjih Ho~ah je zavarovan arheolo{ki spomenik, v katerega rob se je zajedla {iritev hitre ceste Slivnica – Maribor. Na tem delu so bili odkriti ostanki ve~ poselitvenih faz. Najstarej{a poselitev sodi v ~as zgodnje faze pozne bronaste dobe. Poleg shrambne jame so bile odkrite jame za navpi~ne nosilne kole stanovanjskih in gospodarskih objektov, razvr{~enih ob robu stare struge potoka. Iz rimskega ~asa so bili delno preme{ani in nane{eni v anti~ni plasti odkriti {tevilni kosi kerami~nih posod in opek. Najpomembnej{e odkritje so ostanki zgodnjesrednjeve{kih arhitektur – zemljank v centralnem delu raziskanega obmo~ja, ki so bile, skupaj s hkrati odkritimi ostalinami v Slivnici pri Mariboru, v ~asu odkritja prvi nedvoumni sledovi zgodnjesrednjeve{kih slovanskih naselij v Sloveniji. Zemljanke so sicer obi~ajna oblika prebivali{~, ki se kulturno povezujejo s sosednjimi najdi{~i tako na Avstrijskem [tajerskem in v Spodnji Avstriji kot na Slova{kem, Poljskem in na Balkanu. Nekatere od odkritih primerov so zemljanke, prekrite z leseno stavbno konstrukcijo, pri drugih pa tovrstnih nadgradenj ni. Med slednje spadajo tudi zemljanke iz Ho~. Na raziskavi povr{in so bile podrobno raziskane le {tiri vkopane strukture s polnili in ognji{~e na prostem. Vse so bile odkrite na skoraj istem nivoju, 45–55 cm pod sedanjo povr{ino. V njih odkrita lon~enina je groba, izdelana prostoro~no na po~asnem vretenu, okornih oblik in ponavljajo~ega se okrasa kombinacije horizontalnih `lebov in razli~no izvedenih valovnic. Obmo~je arheolo{kih za{~itnih izkopavanj v Spodnjih Ho~ah je bilo prilagojeno predvidenemu gradbenemu posegu, zato je bil raziskan le del naselbine. [iritev naselja arheologi predvidevajo v smeri proti vzhodu, pod traso dana{nje hitre ceste in morda vse do obstoje~ega pokopali{~a v Spodnjih Ho~ah. V zvezi z izbiro lokacije za to naselbino pa se potrjujejo znana vodila staroslovanskih priseljencev, ki so ob nekdanji cesti, v bli`ini ru{evin nekdanjih rimskih stavb, na{li ustrezne vire in lokacijo za svoje pre`ivetje.17 Sklep Sumarni pregled arheolo{kih raziskav Maribora s {ir{o okolico je z vednostjo poznavalca za starej{i ~as opravil Stanko Pahni~ ter dodal bibliografijo o tem v znans-

Mira Strm~nik – Guli~, Spodnje Ho~e, v: Zemlja pod va{imi nogami : arheologija na avtocestah Slovenije, str. 242–243; Mira Strm~nik – Guli~, The First Millennium BC between Drava and Pohorje, some of the newly discovered Settlement Sites, Universitaetsforschungen zu praehistorische Archaeologie, 78 (2001), str. 105; Mira Strm~nik – Guli~, Nova podoba prazgodovinske poselitve na zahodnem obrobju Dravskega polja, Arheolo{ki vestnik, letnik 52 (2001), str. 121–122; Nina Zupan~i~, Miha Mi{i~, Mineralo{ke in geokemi~ne zna~ilnosti rimske `lindre iz arheolo{kih najdi{~ Bohova in Spodnje Ho~e, RMZ Materials and Geoenvironment (Materiali in geookolje), letnik 48 (2001), {t. 3, str. 447– 457.

239

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 240

J. Marolt: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi

tvenih prispevkih.18 Njegovo delo nadaljuje Mira Strm~nik Guli~, ki je na podro~ju Maribora, na jugovzhodnih obronkih Pohorja ter na trasi sedanje in bodo~e avtoceste mimo Maribora ob arheolo{kih izkopavanjih odkrila toliko novosti, da je mariborski areal dobil popolnoma novo arheolo{ko/zgodovinsko podobo. Njena interpretacija vil rustik in z arheolo{kimi materialnimi viri oz. najdbami dokumentirana slovanska poselitev v mariborskem okoli{u je vnesla v zgodovinski mozaik Maribora s {ir{o okolico veliko novosti. Zelo jedrnato govori o najdbah na trasah avtocest delo Zemlja pod va{imi nogami,19 v katerem je predstavljen odsek avtoceste mimo Maribora z arheolo{kimi najdi{~i.

Stanko Pahi~, Arheolo{ko raziskovanje v Mariboru, ^asopis za zgodovino in narodopisje (dalje: ^ZN), letnik 37=NV 2 (1966), {t. 1, 3 ss; Stanko Pahi~, Maribor v prazgodovini, ^ZN, letnik 39=NV 4 (1968), {t. 1, str. 9 ss; Stanko Pahi~, Maribor v rimski dobi, ^ZN, letnik41=NV 6 (1970), {t. 1, str. 159 ss, in mnogi drugi. 19 Arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdi{~ih (ur. Damjana Pre{eren), Ljubljana 2003.

240

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 241

S tudia H istorica S lovenica Janez Marolt THE AREA OF MARIBOR IN ARCHEOLOGICAL PERIODS AND DURING ANCIENT TIMES SUMMARY The Maribor area is a transitory territory at the junction of three geographic units: lowlands along the Drava, hilly Slovenske Gorice and Pohorje central mountain range. Regarding the historical recollection of traffic flows, it is relevant to mention the junction linking North – South and East – West along the River Drava in the area of the present Maribor. The most significant traffic route in Slovenian Styria was between Celeia to Poetovio and further to Panonia, i.e. towards the Danube, – Carnuntum/Petronell on the Danube and to Vindobona/Dunaj/Wien/Vienna. Within the present Maribor area, in Ancient times traffic routes connected Celeia and Flavia Solva, as well as Poetovio with Virunu. Along the Drava River, the road connected Poetovio with the area of the present Maribor, while running from Ptuj by Skorba, Star{e and Loka to Maribor, being linked there to the road to Flavia Solva, i.e. the road outwards Carinthia along the Drava River valley. Flavia Solva being linked by Radlje to Carinthia, i.e. the Labot Valley, the role of the present Dravograd as a junction of three roads is probable and makes sense. The same goes for the crossing i.e. the bridge over the Drava River. From the main road minor and vicinity ones branched out, primarily towards Pohorje, where marble stone-pits existed. Romans also exploited beech forests. Although in the Maribor urban area no settlement remains from pre-historic times have been found yet, the presence of people is indicated by dispersed individual findings of stone tools, various bronze artefacts and urn graves on both banks of the Drava River. The existence of agricultural settlements from 10th century BC further is confirmed by numerous urn graves along the Mladinska cesta (Mladinska Street) in downtown and at Pobre`je and Radvanje in Eastern and Southern outskirts of the present Maribor. During Roman occupation of the Maribor area, no urban settlement was established, although it was a junction of two new, natural conditions fostered, traffic directions. Rare traces of Roman buildings are to be found only on Glavni trg (Main Square) above the crossing over the Drava River. Other Roman findings on the left bank of the Drava River are rare. It is a matter of individual, marble grave stones or sacrificial stones later built-into buildings and of dispersed Roman coins. More recently, in the lowlands of the Southern outskirts of Maribor major agricultural facilities of Roman colonizers (villae rusticae) were found, along the Tr`a{ka cesta by Tezno and Pokopali{ka ulica by Radvanje, as well by the Betnava Palace and in Ho~e. No Roman graves were found in the urban area. During unrest periods in 4th century AD, remaining inhabitants again settled the near by rising terrain of Piramida, Meljski hrib, Po{tela. The ancient Slavic finding in Maribor is a cemetery, found among the ruins of a Roman agricultural facility in Spodnje Radvanje. At archeological findings along the routes of the present and future motorways that an archeological landscape exists, which is part of the historical landscape. When colonization of a dispersed nature along the banks of streams and rivers expanded, natural frontiers presented borders as is still the case today. The archeological heritage as the basic substantial historical source is still the foundation of historical interpretation. In the restricted and expanded Maribor surroundings it is also so.

241

02 Marolt

15.6.07

15:01

Page 242

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 243

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4 Maribor)"11/12" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

K predzgodovini mesta Maribor Peter [tih Dr., redni profesor Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino A{ker~eva 2, SI - 1000 Ljubljana e-mail: peter.stih@guest.arnes.si

Izvle~ek: V ~lanku je kriti~no analiziran vir Landbuch von Ă&#x2013;sterreich und Steier iz ok. 1277, ki za ~as pred sredo 12. stoletja prina{a najstarej{e podatke za zgodovino Maribora. Analiza je pokazala, da ti podatki niso verodostojni in da se nana{ajo na kasnej{i ~as. Posledi~no je za~etke Maribora potrebno postavljati v ~as, ko so nad njim gospodovali {tajerski Otokarji (od 1147 naprej) in ne ve~ koro{ki Spanheimi.

Klju~ne besede: Landbuch von Ă&#x2013;sterreich und Steier, Maribor, Bernhard Spanheimski.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 243-260, 94 cit., 1 slika. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

243

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 244

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

Prve vesti, ki jih imamo v pisanih virih o Mariboru, se nana{ajo na ~as izpred srede 12. stoletja. Prina{a jih v nem{~ini pisana t. i. Deèlna knjiga Avstrije in [tajerske (Landbuch von Österreich und Steier), kot jo je poimenovala njen izdajatelj Joseph Lampel in jo objavil v dodatku h Kne`ji knjigi (Fürstenbuch) dunajskega me{~ana Jansa Enikela († ok. 1290).1 Gre za tekst historiografske narave, ki ga je Alphons Lhotsky svoj~as ozna~il kot "nenavaden zgodovinsko-topografski pregled posestnega stanja Babenberànov,"2 è omenjeni Lampel pa kot neke vrste "genezo babenber{ke hi{ne mo~i."3 Zato je starej{a historiografija njen nastanek postavljala v ~as okrog 1245, v zadnja leta vladanja zadnjega Babenberàna, vojvode Friderika II. († 1246), s tem, da naj bi poglavji, ki vsebujeta katalog fevdov grofov iz Peilsteina in podatke o gospostvu Neuburg am Inn, nastali {ele po izumrtju Babenberànov oziroma v ~asu kralja Rudolfa I. Habsbur{kega.4 Toda kot je pred kratkim pokazal Maximilian Weltin, danes nedvomno najbolj{i poznavalec problematike nastanka deèle Avstrije,5 je Deèlna knjiga nastala na Dunaju med letoma 1276 in 1281 (najverjetneje okrog 1277), v ~asu, ko je kralj Rudolf I. Habsbur{ki tam imel svojo rezidenco.6 Spada med ukrepe, s katerimi je Rudolf I. pripravljal prevzem nekdaj babenber{kih deèl, ki so s porazom Otokarja II. Prˇemysla postale proste. Rudolf I. si je è konec leta 1276 uspel pridobiti soglasje dràvnih knezov in deèlnega plemstva (deèlskih gospodov) Avstrije, da naj bodo~emu deèlnemu knezu Avstrije, ki ga je Rudolf nameraval postaviti iz svoje hi{e, pripade vsa nekdanja babenber{ka posest. Ta, pod Rudolfovim predsedstvom na sodnem zboru sprejet predlog, ki je tako postal pravno zavezujo~, pa je vseboval tudi klavzulo, da velja to le za tisto posest, ki so si jo Babenberàni pridobili na zakonit in neizpodbiten na~in.7 Zato je bilo potrebno posami~no pokazati, da so si Babenberàni {tevilna gospostva, mesta in gradove, ki so se poprej nahajali v plemi{ki posesti, pridobili zakonito; se pravi z nakupom, dedovanjem ali pa kako dru1

Joseph Lampel (Hg.) Landbuch von Österreich und Steier. Einleitung zur Jansen Enikels Fürstenbuch (dalje: Lampel, Landbuch), v: Philipp Strauch (Hg.), Jansen Enikels Werke, MGH Deutsche Chroniken III/2 (Dublin-Zürich 21972) Anhang II, str. 687-705 (Vorbericht), 706-729 (Text). Za Jansa Enikela in njegovo Fürstenbuch gl. Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs, Mittelungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband 19, Graz-Köln 1963 (dalje: Lhotsky, Quellenkunde), str. 269 sl. 2 Lhotsky, Quellenkunde, str. 272. 3 Lampel, Landbuch, str. 688. 4 Gl. Lampel, Landbuch, str. 688 sl., str. 722 sl. 5 Gl. npr. predgovora Herwiga Wolframa in Heinza Dopscha, v: Heinz Dopsch – Karl Brunner – Maximilian Weltin, Die Länder und das Reich. Der Ostalpenraum im Hochmittelalter. Österrichische Geschichte 1122-1278 (dalje: Dopsch – Brunner – Weltin, Die Länder), Wien 1999, str. 11, 14. V tem standardnem pregledu visokosrednjeve{ke avstrijske zgodovine je Weltin (str. 218 sl.) povsem na novo prikazal proces oblikovanja de`ele (Zgornje in Spodnje) Avstrije. 6 Max Weltin, König Rudolf und die österreichischen Landherren (dalje: Weltin, König Rudolf), v: Egon Boshof – Franz-Reiner Erkens (Hg.), Rudolf von Habsburg 1273-1291. Eine Königsherrschaft zwischen Tradition und Wandel, Passauaer Historische Forschungen 7, Köln-Weimar-Wien 1993, str. 116 sl.; Max Weltin, Landesfürst und Adel – Österreichs Werden (dalje: Weltin, Landesfürst und Adel), v: Egon Boshof – Franz-Reiner Erkens (Hg.), Rudolf von Habsburg 1273-1291. Eine Königsherrschaft zwischen Tradition und Wandel, Passauaer Historische Forschungen 7, Köln-Weimar-Wien 1993, str. 260. 7 Weltin, König Rudolf , str. 116.

244

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 245

S tudia H istorica S lovenica

ga~e. Posebna 'ekspertna' skupina je tako sestavila Deèlno knjigo in z njo Rudolfu zagotovila od dràvnih knezov in deèlnega plemstva zahtevani 'dokaz' o zakonitem izvoru babenber{ke posesti. Med sestavljavci tega dela je {e posebej pomembno vlogo igral zelo star in izku{en plemi~ Oton iz Haslaua, ki je bil sodobnik vojvoda Leopolda VI. († 1230) in je razmere iz babenber{kega obdobja poznal {e iz lastne izku{nje in katerega je Rudolf I. 1277 postavil za svojega namestnika v deèlni in dvorni ve~i (iudex Austriae generalis). Pri sestavljanju Deèlne knjige pa je verjetno pomembno sodeloval tudi zgodovine ve{~ Jans Enikel.8 To ozadje je tudi vzrok za zapis o Mariboru, saj naj bi skupaj z ostalo dedi{~ino po Bernhardu Spaheimskemu pri{el na {tajerske Otokarje, katerih univerzalni dedi~i so leta 1192 postali Babenberàni.9 Deèlna knjiga tako s ~asovno distanco ve~ kot stotridesetih let in s kronolo{ko umestitvijo v ~as okrog leta 1145 poro~a o dedi{~ini, ki jo je grof Bernhard iz Maribora (der grave Pernhard von Marpurch) zapustil svojemu dedi~u mejnemu grofu Otokarju III. iz Steyerja. Poleg La{kega (gospostva), samostana v @i~ah in Jurklo{tra z vsem pripadajo~im vse do meje salzbur{ke posesti ter ministerialov Treunskih (Dravinjskih), Hajdinjskih, Limbu{kih in Tru{enjskih, je po tem poro~ilu Bernhard zapustil Otokarju tudi grad v Mariboru (hus ze Marpurch) s tamkja{njim trgom (marcht) in pertinencami (unt daz dar zu gehort) ter tudi mariborske ministeriale (die von Marpurch).10 Maribor se nam tako po Deèlni knjigi è ob njegovi prvi omembi in za ~as pred sredo 12. stoletja kaè kot pomemben centralni kraj slovenskega Podravja; kot oblastni in trgovsko-prometni center z gradom, trgom in ministerialno rodbino. Po njemu pa naj bi se imenoval tudi njegov lastnik, grof Bernhard iz rodbine frankovskih Spanheimov, ki so se okrog srede 11. stoletja priènili na Koro{ko in so v tretji generaciji, kateri je pripadal tudi Bernhard, spadali med najpomembnej{e visoko plemi{ke rodbine na jugovzhodu cesarstva.11 Bernhardovo poimenova-

Weltin, König Rudolf , str. 119; Weltin, Landesfürst und Adel, str. 260. Gl. Karl Spreitzhofer, Georgenberger Handfeste. Entstehung und Folgen der ersten Verfassungsukrunde der Steiermark, Steiermärkisches Landesarchiv N. R. 3, Graz-Wien- Köln 1986, str. 12 sl., zlasti str. 81 sl.; Heinz Dopsch, Von der Mark an der Mur zum 'Stirelant' – Die Steiermark unter Otakaren und Babenbergern (dalje: Dopsch, Von der Mark an der Mur), v: Dopsch – Brunner – Weltin, Die Länder, str. 298 sl. 10 Lampel, Landbuch, str. 708 (Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (dalje: Kos, Gradivo) IV, Ljubljana 1915, {t. 245): Der grave Pernhart von Marpurch der dinget dem marchgraven Otacker von Steyr daz hus ze Marpurch unt den marcht unt daz dar zu gehort. Er dinget im Tyver und Si etss daz chloster unt Geyrowe unt allez daz dar zu gehort untz an des erzpischolffes gemerche von Salzpurch. Den selben graven Pernhart gehorten an dise dienstman: di Treu˚nar, die von Che˛ndingen, di von Leuvenbach, di von Marpurch unt alle Truhssiner. 11 O Spanheimih gl. Heinz Dopsch, Die Gründer kamen vom Rhein. Die Spanheimer als Stifter von St. Paul (dalje: Dopsch, Die Gründer), v: Shatzhaus Kärnten. Landesausstellung St. Paul 1991. 900 Jahre Benediktinerstift, Bd. 2: Beiträge, Klagenfurt 1991, str. 43 sl.; Friedrich Hausmann, Siegfried. Markgraf der 'Ungarnmark' und die Anfänge der Spanheimer in Kärnten und im Rheinland, v: Jahrbücher für Landeskunde von Niederösterreich, NF 43 (1977), str. 115 sl.; Friedrich Hausmann, Die Grafen zu Ortenburg und ihre Vorfahren im Mannesstamm, die Spanheimer in Kärnten, Sachsen und Bayern, sowie deren Nebenlinien. Ein genealogischer Überblick (dalje: Hausmann, Grafen zu Ortenburg), v: Ostbairische Grenzmarken. Passauer Jahrbuch für Geschichte, Kunst und Volkskunde, 36 (1994), str. 9 sl.; Peter [tih, Rodbina koro{kih Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice (dalje: [tih, Spanheimi), v: Vekov tek. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta. Kostanjevica na Krki 1252-2002, Kostanjevica na Krki 2003, str. 55 sl. 9

245

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 246

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

nje po Mariboru kaè, da je tam imel svojo rezidenco oziroma celo implicira obstoj posebne mariborske grofije, kajti der grave Pernhard von Marpurch Deèlne knjige je mo~ razumeti tudi tako, da je Bernhard bil mariborski grof. Zato ne ~udi, da je bil v zgodovinopisju prikazan za ustanovitelja Maribora.12 Toda kot je v zgodovinopisju è dolgo ~asa znano, ni seznam spanheimske Bernhardove zapu{~ine {tajerskim Otokarjem oz. Traungaucem13 v Deèlni knjigi niti to~en niti popoln. Tako sta evidentno v nasprotju z dejanskim stanjem podatka o @i~ah in Jurklo{tru, saj sta bila oba samostana ustanovljena {ele po Bernhardovi smrti: @i~e leta 1164/1165 in to na zemlji, ki prvotno ni bila spanheimska (in niti otokarska) ampak alod gospodov Konji{kih, ki so ob ustanovitvi samostana izpri~ani kot otokarski ministeriali,14 Jurklo{ter pa je bil prvotno ustanova kr{kega {kof Henrika in je okrog 1170 nastal na zahodni meji kr{kega gospostva Planina.15 To~en ni niti podatek, da je Otokar III. podedoval po Bernhardu kot ministeriale vse gospode

Joè Curk, O srednjeve{kih zasnovah Ptuja in Maribora, âsopis za zgodovino in narodopisje (dalje: ^ZN), letnik 46=11 (1975) (dalje: Curk, O srednjeve{kih zasnovah), str. 207. O srednjeve{ki zgodovini Maribora, za katerega je vire zbral Joè Mlinari~, Gradivo za zgodovino Maribora (dalje: Mlinari~, GZM) zv. 1 in sl., Maribor 1975 in sl.; gl. tudi: Ljudmil Hauptmann, Mariborske studije, Rad JAZU, 260 (1938) (dalje: Hauptmann, Mariborske studije), str. 57 sl.; Hans Pirchegger, Die Herrschaft Marbur, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, 43 (1952) (dalje: Pirchegger, Herrschaft Marburg), str. 14 sl.; Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Komission 10, München 1962 (dalje: Pirchegger, Untersteiermark), str. 17 sl.; Joè Mlinari~, Maribor do za~etka 17. stoletja, Kronika, letnik 31 (1983), {t. 2-3 (tematska {tevilka Iz zgodovine Maribora), str. 126 sl.; Joè Mlinari~, Maribor od za~etkov do sredine 18. stoletja, v: Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991 (dalje: Mlinari~, Maribor od za~etkov), str. 147 sl.; Joè Mlinari~, @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru do Joèfinske dobe, v: Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991, str. 451 sl.; Joè Curk, Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora, Kronika, letnik 31 (1983), {t. 2-3 (tematska {tevilka Iz zgodovine Maribora), str. 148 sl.; Joè Curk, Grad gornji Maribor, ^ZN, letnik 58=23 (1987) (dalje: Curk, Grad gornji Maribor), str. 241 sl.; Joè Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru 1-2, ^ZN, letnika 59=24 in 60=25 (1988–1989), str. 119 sl., str. 199 sl.; Joè Curk, Grad gornji Maribor in njegovo kulturnozgodovinsko sporo~ilo, ^ZN, letnik 60=25 (1989) (dalje: Curk, Kulturnozgodovinsko sporo~ilo), str. 99 sl.; Joè Koropec, Mariborski grajski zemlji{ki gospostvi, v: Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991 (dalje: Koropec, Mariborski zemlji{ki gospostvi), str. 73 sl.; Boò Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988 (Otorepec, Pe~ati), str. 145 sl.; Norbert Weiss, Die Bürger von Marburg an der Drau. Prosopographische Untersuchung, Schriftenreihe des Instituts für Geschichte, 19, Graz 1998. 13 O Otokarjih gl. Heinz Dopsch, Die steierische Otakare. Zu ihrer Herkunft und ihrer dynastischen Verbindungen (dalje: Dopsch, Die steierische Otakare), v: Gerhard Pferschy (Hg.), Das Werden der Steiermark. Die Zeit der Traungauer, Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives, 10, Graz–Wien–Köln 1980 (dalje: Pferschy, Das Werden der Steiermark), str. 76 sl.; Dopsch, Von der Mark an der Mur, str. 270 sl.; Friedrich Hausmann, Die steirischen Otakare, Kärnten und Friaul. Besitz, Dienstmannschaft, Ämter (dalje: Hausmann, Die steirischen Otakare), v: Pferschy, Das Werden der Steiermark, str. 225 sl. 14 Josef Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark (dalje: Zahn, StUB) I,, Graz 1875, {t. 485; Hans Pirchegger, Landesfürst und Adel in Steiermark während des Mittelalters 1, Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, 12, Graz 1951 (dalje: Pirchegger, Landesfürst 1), str. 21. Za ustanovitev samostana gl. tudi Joè Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, Maribor 1991 (dalje: Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter), str. 24 sl., zlasti str. 41 sl. 15 Herwig Ebner, Die politische und verfassungsrechtliche Stellung der Traungauer in der ehemaligen Untersteiermark, v: Pferschy, Das Werden der Steiermark (dalje: Ebner, Stellung der Traungauer), str. 290; Mlinari~, Kartuziji @i~e in Jurklo{ter, str. 101 sl.; Milo{ Rybarˇ, Zgodovinska podoba kartuzije Jurklo{ter, v: Redovni{tvo na Slovenskem 1. Benediktinci, kartuzijani, cistercijani, Ljubljana 1984, str. 149 sl.

246

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 247

S tudia H istorica S lovenica

Tru{enjske. Predstavnike tega mo~no razvejanega rodu, ki je ime dobil po gradu (oz. treh gradovih) Trixen na vzhodnem Koro{kem in katerega predstavniki so se imenovali tudi po Vuzenici in Radljah v dolini Drave in katerim so pripadali tudi gospodje Cmure{ki in Planinski, sre~amo namre~ po 1147 tudi kot kr{ke in spanheimske ministeriale ter celo kot svobodne gospode.16 Na drugi strani pa Deèlna knjiga sploh ne omenja bogate, listinsko izpri~ane posesti, ki jo je v okolici Radgone imel Bernhard in ki je preko njega tudi pri{la na {tajerske Otokarje.17 A tudi druga~e – in ne samo v poro~ilu o otokarski dedi{~ini po Spanheimih – prina{a Deèlna knjiga celo vrsto neto~nih informacij, na podlagi katerih so v historiografiji dolgo ~asa nastajale in se ohranjale povsem napa~ne predstave. Tako npr. ne drì trditev, da so Otokarji podedovali po Eppensteincih v Furlaniji Pordenone, Cordenons in Spilimbergo.18 Pordenone se tako nikoli ni nahajal v posesti {tajerskih Otokarjev, ampak je {e v za~etku 13. stoletja pripadal gospodom iz Castella iz rodbine Caporiacco (v. od San Daniele del Friuli) od katerih ga je enkrat pred 1225 kupil vojvoda Leopold VI. Babenber{ki.19 Podobno je bilo z bli`njim Spilimbergom, ki se v virih celo do konca babenber{ke dobe sploh ne omenja v povezavi z {tajerskimi mejnimi grofi oziroma vojvodami, zato pa sre~amo po njem imenovane gospode v tem ~asu pogosto v spremstvu oglejskega patriarha,20 medtem ko je Cordenons pripadal tisti stranski veji Otokarjev, ki je ustanovila benediktinski samostan Osoje na Koro{kem in kateri je pripadal tudi eden najpomembnej{ih oglejskih patriarhov – Popo († 1042). Zadnji predstavnik te veje je bil Oton II., ki se je kot grof celo imenoval po Cordenonsu (Otto comes de Naym), katerega je po njegovi smrti enkrat med letoma 1129 in 1138 podedoval {tajerski mejni grof in njegov sorodnik Otokar III.21 Prav tako na Furlanijo se v Deèlni knjigi nana{a tudi katalog pravic in posesti, ki naj bi jih tam imeli 1218 izumrli grofje iz Peilsteina, ki so bili veja mogo~nih Sighardingov; rodbine, v katero se je s Frankovskega na Koro{ko priènil prvi Spanheim.22 Po Deèlni knjigi naj bi imeli Gori{ki grofje od Peilsteincev v Furlaniji v fevdu grofijo kot tudi odvet{~ino nad oglejsko cerkvijo in {e nekatere druge pravice.23 Toda Furlanska grofija se je è od leta 1077 nahajala v lasti oglejske

Pirchegger, Landesfürst 1, str. 153 sl.; Hausmann, Die steirischen Otakare, str. 227 sl. Pirchegger, Untersteiermark, str. 37 sl. 18 Lampel, Landbuch, str. 707; August Jaksch, Monumenta historica ducatus Carinthiae (dalje: Jaksch, MC) III, Klagenfurt 1904, {t. 571; Karl-Engelhard Klaar, Die Herrschaft der Eppensteiner, Archiv für Vaterländische Geschichte und Topographie, 61 (1966), {t. 96. 19 Oskar Frh. von Mittis, Heide Dienst und Christian Lackner (bearb.), Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Österreich IV/2, Ergänzende Quellen 1195-1287, Wien-München 1997, {t. 1064; gl. Hausmann, Die steirischen Otakare, str. 247 sl. 20 Gl. Hausmann, Die steirischen Otokare, str. 249. 21 Hausmann, Die steirischen Otakare, str. 249 sl.; Dopsch, Die steirischen Otakare, str. 94 sl.; Heinz Dopsch, Il patriarcha Poppone di Aquileia (1019-1042). L'origine, la famiglia e la posizione di principe della Chiesa, v: Poppone. L'età d'oro del patriarcato di Aquileia, Roma 1997, str. 18 sl. 22 Gl. Franz Tyroller, Genealogie des altbayerischen Adels im Hochmittelalter, Genealogische Tafeln zur miteleuropäischen Geschichte Lief. 4 (Hg. Wilhelm Wegener), Göttingen 1962, str. 89 sl. 23 Lampel, Landbuch, str. 723 sl. 17

247

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 248

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

cerkve oziroma njenih patriarhov,24 neke druge grofije pa v visokosrednjeve{ki Furlaniji ni bilo in tudi katalog oglejskih odvetnikov je za ~as preden so 1125 to postali Gori{ki grofje poznan do te mere, da nekega prostora za Peilsteince v njem ni videti in je tudi ta podatek verjetno neresni~en.25 Navedeni primeri, katerih vrsto bi lahko {e nadaljevali,26 dovolj jasno kaèjo, kako problemati~en vir je Deèlna knjiga in kako veliko previdnost zahteva uporaba njenih podatkov. Na {tevilnih mestih prepozna(v)na tendenca izkrivljanja, da ne re~emo ponarejanja, je razlo`ljiva z na za~etku predstavljenim razlogom njenega nastanka, ki je bil pod pritiskom zagotoviti zakonito podlago za pridobitev babenber{ke dedi{~ine s strani Rudolfa I.27 Kot samostojen zgodovinski vir ima Deèlna knjiga v resnici zelo majhno vrednost in informacije, ki jih prina{a, lahko smatramo za zagotovo verodostojne le v primerih, ki jih je mogo~e potrditi tudi z drugimi, od nje neodvisnimi viri. Kot metodolo{ko izhodi{~e mora ta ugotovitev veljati tudi za presojo podatkov, ki jih Deèlna knjiga prina{a za najzgodnej{o zgodovino Maribora in pomeni, da je potrebno navedbe o mariborskem gradu, trgu, ministerialih in Bernhardu kot "mariborskem grofu," konfrontirati z drugimi poznanimi viri in poskusiti ugotoviti, kolikor so v resnici verodostojni. *** Kritiko na{ega vira bomo za~eli z navedbo, da se je grof Bernhard Spanheimski imenoval po Mariboru oziroma, da je bil mariborski grof (der grave Pernhard von Marpurch).28 Konec leta 1147 v Mali Aziji na II. kriàrski vojni umrli Bernhard Spanheimski je spadal med najpomembnej{e visoko plemi{ke osebnosti prve polovice 12. stoletja v prostoru med Furlanijo, Vzhodnimi Alpami in madàrsko mejo.29 Bil je eden od sedmih otrok ustanovitelja {entpavelskega samostana En-

Gl. Heinrich Schmidinger, Patriarch und Landesherr. Die weltliche Herrschaft der Patriarchen von Aquileja bis zum Ende der Staufer, Publikationen des Österreichischen Kulturinstitut in Rom I, 1, Graz–Köln 1954, str. 62 sl. 25 Za oglejske odvetnike pred 1125 gl: Reinhard Härtel, Görz und die Görzer im Hochmittelalter, v: Mittelungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, 110 (2002), str. 28 sl. oz. Reinhard Härtel, I conti di Gorizia e il Friuli del Medioevo centrale, v: Sergio Tavano (a cura di), Conti e cittadini. I Goriziani nel Medioevo, Gorizia 2001, str. 81 sl.; Peter [tih, Dve novi notici za najstarej{o zgodovino Ljubljane, Zgodovinski ~asopis, leto 65 (2002) (dalje: [tih, Dve notici), str. 12 sl. Za ozadje zapisa tega Peilsteinskega kataloga v De`elno knjigo gl. Heinz Dopsch, Herkunft und Aufstieg der Grafen von Görz. Anmerkungen zu einem Problem der genealogischen Forschung (dalje: Dopsch, Herkunft und Aufstieg), v: Franz Nikolasch (Hg.), Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1999, Salzburg 2000, str. 22 sl. oz. Heinz Dopsch, Origini e ascesa dei conti di Gorizia. Osservazioni su un problema di ricerca genealogica, v: Sergio Tavano (a cura di), La contea dei Goriziani nel Medioevo, Gorizia 2002, str. 44 sl. 26 Npr. glede posesti Gasteinertala: Dopsch, Herkunft und Aufstieg (kot v op. 25) 23. 27 Gl. op. 7 in 8. 28 Gl. op. 10. 29 O njem gl. [tih, Spanheimi, str. 63 sl.; Dopsch, Die Gründer, str. 59 sl.; Hausmann, Grafen zu Ortenburg, str. 14.

248

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 249

S tudia H istorica S lovenica

gelberta I. Spanheimskega in Hedvige iz bavarske rodbine furlanskega grofa Werihena.30 Poleg posesti na Koro{kem in v {ir{i okolici Maribora in Radgone, ki si jih je skupaj s svojimi brati {e pred koncem 11. stoletja pridobil iz dedi{~ine po 1096 umrlem o~etu,31 si je velik del svojih posesti pridobil na ra~un Heminih sorodnikov Askvincev. Te je leta 1106 ob koncu investiturnega boja v vzhodnih Alpah uni~ujo~e porazil, ter si tako pridobil askvinsko posest v dolini Drave med Dravogradom in Mariborom, Slovenj Gradec z okolico, spodnji tok Savinje z La{kim gospostvom in verjetno tudi Kostanjevico na dolenjski Krki.32 êprav ni bil prvorojenec in za razliko od svojih dveh bratov, najmlaj{ega Henrika Gori{kega in najstarej{ega Engelberta II., ni postal koro{ki vojvoda, mu je v Spanheimski rodbini o~itno pripadalo vodilno mesto. To kaèjo tako seznami pri~ v listinah, kjer je na{tet pred svojim starej{im bratom in koro{kim vojvodom Engelbertom II.,33 kot tudi to, da je bil odvetnik {entpavelskega samostana,34 ~eprav bi moralo odvetni{tvo po dolo~bi pape{kega privilegija za [t. Pavel iz 1099 izrecno pripasti njegovemu starej{emu bratu Engelbertu II.35 Poro~en je bil s Kunigundo, h~erko {tajerskega mejnega grofa Otokarja II., vendar je zakon ostal brez otrok. Ko je 1129 umrl Kunigundin brat Leopold (Silni) in zapustil mladoletnega sina Otokarja III., je postal Bernhard njegov soskrbnik. To mu je prineslo tudi odvetni{tvo nad samostanom St. Lambrecht,36 ki so ga Otokarji pridobili 1122 z eppensteinsko dedi{~ino. Predvsem pa je bila ta povezava odlo~ilna, da kne`je dedi{~ine, ki jo je zapustil Bernhard, niso dedovali njegovi spanheimski ne~aki, ampak jo je namenil ne~aku svoje ène Kunigunde, mejnemu grofu Otokarju III. 1140 je Bernhard v Ogleju prisostvoval ustanovitvi benediktinske opatije v Gornjem gradu, dve leti kasneje (1142) pa je v Vetrinju na Koro{kem skupaj z èno sam ustanovil cistercijanski samostan.37 V dobrega pol stoletja – od prve omembe okrog 1098 pa do svoje smrti 1147 – se Bernhard Spanheimski zelo pogosto omenja v virih tistega ~asa.38 Sre~amo ga v listinah in tradicijskih noticah iz [t. Pavla, Vetrinja, Admonta, Berchtesgadna, Salzburga, Ogleja in Roàca. Omenja se v so~asnih privilegijih papeà Eugena III. in kralja Konrada III. za vetrinjski samostan. O njem poro~a genealogija {tajerskih mejnih grofov (Genealogia marchionum de Stire), nadalje neznani ha-

Heinz Dopsch – Therese Meyer, Von Bayern nach Friaul. Zur Herkunft der Grafen von Görz und ihren Anfängen in Kärnten und Friaul, Krain und Istrien, Zeitschrift für bayerische Landesgeschichte, 65 (2002) (dalje: Dopsch – Mayer, Von Bayern nach Friaul), str. 337 sl., zlasti 347 sl. 31 Gl. Jaksch, MC III, {t. 500, str. 539. 32 [tih, Spanheimi, str. 63 sl. (iz tam na{tete pridobljene aksvinske posesti je potrebno izlo~iti Ljubljano, ki je, kot je bilo naknadno ugotovljeno, v spanheimsko last pri{la po drugi poti: gl. [tih, Dve notici, str. 28 sl.). 33 Karl Avgust Muffat, Schenkungsbuch der ehemaligen gefürsteten Probstei Berchtesgaden, v: Quellen und Erörterungen zur bayerischen und deutschen Geschichte 1, München 1856, {t. 214; gl. k tej listini [tih, Dve notici, str. 15. 34 Jaksch, MC III, {t. 539, 574. 35 Jaksch, MC III, {t. 508. 36 Jaksch, MC III, {t. 572. 37 Zahn, StUB I, {t. 180; Jaksch, MC III, {t. 749. 38 Gl. Jaksch, MC III, s.v. v registru; Kos, Gradivo IV, s. v. v registru.

249

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 250

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

giograf salzbur{kega nad{kofa Konrada I. (Vita Chunradi archiepiscopi Salisburgensis), ki je bil Bernhardov sodobnik, prav tako Oton iz Freisinga (Gesta Friderici I. imperatoris), s katerim sta bila skupaj na II. kriàrskem pohodu. Njegovo smrt pod vro~im maloazijskim soncem opisujejo literarno-historiografska dela kot De investigatione antichristi reichersber{kega pro{ta Gerhoha (iz 1162) in Liber de via sancti sepulchri Odona iz Deuilla, medtem ko je datum njegove smrti zabeleèn tudi v nekrologih iz Krke, Admonta in Salzburga. V vseh teh virih, ki vsebujejo desetine omemb, se Bernhard nikoli ne imenuje po Mariboru, ampak skoraj vedno samo kot grof, comes, brez krajevne opredelitve.39 V listinskem gradivu sta edini izjemi dve tradicijski notici iz Admonta, ohranjeni v prepisu iz 1817 na podlagi v poàru uni~enega tradicijskega kodeksa. V eni, datirani v ~as okrog 1147 in ki je poznana v dveh verzijah, je Bernhard po Tru{njah (Trixen) na Koro{kem ozna~en kot "tru{enjski grof," comes de Truhsen. Pa {e tu navaja to oznako samo kraj{a, sekundarna verzija notice, ki je bila povzeta po dalj{i in o~itno primarni notici.40 V drugi, datirani v leto 1142 in ki se ti~e pridobitve admontske posesti v Jarenini severno od Maribora, pa je Bernhard, potem ko je v naraciji listine naveden samo kot comes, v seznamu pri~ naveden kot comes de Karinthia, a poleg svojega ne~aka Ulrika I., ki je bil dux de Karinthia.41 S pokrajinsko opredelitvijo, kot "koro{ki grof," je Bernhard omenjen tudi v literarnih delih Otona iz Freisinga42 in reichersber{kega pro{ta Gerhoha,43 medtem ko ga Zgodovina ustanovitve vetrinjskega samostana (Fundatio Cenobii Victoriensis) v kopijalni knjigi istega samostana ozna~uje na za~etku kot "najmogo~nej{ega izmed koro{kih grofov," Berenhardus quidam Carinthiorum comitum potentissimus.44 Viri tako ne pu{~ajo nobenega dvoma, da ni Bernhardov mariborski naslov v Deèlni knjigi ni~ drugega kot produkt sestavljalcev tega dela izpred konca 13. stoletja in ne odraz stanja izpred srede 12. stoletja. Njegove titulacije, kjer so {e zlasti pomembne tiste, ki imajo zna~aj samoizjave in odraàjo titularjevo precepcijo lastnega naslova, jasno kaèjo, da se je Bernhard za ~asa svojega ìvljenja naslavljal zgolj in samo kot comes. Z ugotovitvijo, da se Bernhard ni imenoval po Mariboru, pa se seveda takoj odpre vpra{anje ali je v Mariboru v spanheimskem obdobju è stal grad, po katerih so se nekje od poznega 11. stoletja za~eli njihovi visoko plemi{ki graditelji oziroma lastniki imenovati, kar je posledi~no pripeljalo do tega, da so iz grajskih imen nastali plemi{ki 'priimki'.45 Poleg sumljive Deèlne knjige, ki trdi, da je Bernhard zapustil Otokarju III. hus ze Marpurch, je prva nesporna omemba mariborskega gradu, ki je o~itno stal na Piramidi, iz leta 1164, ko je {tajerski mejni grof Otokar III. 20. oktobra na mariborskem gradu, in castro Marchburch, izstavil v originalu

Gl. k temu tudi Hausmann, Grafen zu Ortenburg, str. 14. Jaksch, MC III, {t. 848. Odvisnost kraj{e verzije od dalj{e je razvidna z mestom vpisa v tradicijski kodeks. 41 Zahn, StUB I, {t. 219; Kos, Gradivo IV, {t. 178. 42 Jaksch, MC III, {t. 849. 43 Kos, Gradivo IV, {t. 245. 44 Jaksch, MC III, {t. 749. 45 Prim. Dopsch â&#x20AC;&#x201C; Mayer, Von Bayern nach Friaul, str. 357. 40

250

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 251

S tudia H istorica S lovenica

ohranjeno listino.46 Kljub tak{nemu stanju virov se je za~etke mariborskega gradu potiskalo nazaj v prva desetletja 12. stoletja47 in celo v ~as kmalu po sredi 11. stoletja.48 Pri tem si z rezultati arheolo{kih in umetnostnozgodovinskih raziskav na Piramidi ni kaj dosti pomagati, saj so tamkaj{nji ostanki preskromni, da bi bili kronolo{ko natan~neje dolo~ljivi in dopu{~ajo umestitev prve gradbene faze gradu le ohlapno v "~as zgodnje romanike."49 Tudi ime za Maribor – Marchburch, ki pri~a, da je naselbina dobila ime po gradu in da se je ta grad preprosto imenoval "Grad v marki," nam glede ~asa njegovega nastanka ne more povedati kaj dosti. Ime bi sicer lahko pomenilo, da je to bil prvi oziroma glavni grad v pokrajini, vendar temu vsaj v prvih desetletjih 12. stoletja o~itno ni bilo tako. Na to kaè è poimenovanje podravske pokrajine, v kateri je {entpavelski samostan prejel od Spanheimov {tevilno posest. Ta prostor so {entpavelski pisarji v svojih listinah in tradicijskih noticah obi~ajno imenovali kar marka-krajina (in marchia) ali Krajina onkraj gozda (marchia trans silvam oziroma marchia Transsiluana); enkrat so za pokrajinsko opredelitev pridobljene posesti uporabili izraz Krajina onkraj Drave (marchia trans fluvium Drawam) in so ob neki drugi prilo`nosti – okrog 1110/1120 – za podarjeno spanheimsko posest, ki je leàla na Dravskem polju s sredi{~em v Razvanju, v Slovenskih goricah in okrog Radgone, zapisali, da leì v Ptujski krajini (marchia Pitouensis).50 Toda kot je opozoril è Hauptmann, bi od {entpavelskih pisarjev za podarjeno spanheimsko posest, prej pri~akovali, da bi uporabili izraz marchia oziroma comitatus Marchpurgensis, kot pa da so si ime izposodili po salzbur{kem Ptuju.51 A to pri~akovanje bi bilo upravi~eno le v primeru, ~e bi grad na Piramidi è stal! Da ni, kaè tudi zgodovina Hompo{a nad Ho~ami, poznanega pod imenom Pohorski dvor. Kraj se v obliki plemi{kega 'priimka' prvi~ omenja 1124 kot de Huzi,52 medtem ko imamo 1164 prvi~ izpri~ano njegovo latinsko obliko Domus.53 Huzi ni ni~ drugega kot koruptno zapisna beseda Haus 54 in pomeni enako kot latinski domus zidano, utrjeno stavbo. To poimenovanje pri~a, da je takrat v Hompo{u o~itno stal edini grad {ir{e okolice, saj bi druga~e pri tak{nem poimenovanju lahko prihajalo do pomot.55 Njegove za~etke pa je potrebno povezovati z bli`njimi Razvanji, ki se è 985 omenjajo kot centralni kraj zgornjega Dravskega polja med salzbur{ko posestjo okrog Ptuja na jugu in Dravo pri Mariboru na severu.56

Mlinari~, GZM I, {t. 3. Curk, Grad gornji Maribor (kot v op. 12) 242; Curk, Kulturnozgodovinsko sporo~ilo, str. 99 sl. 48 Otorepec, Pe~ati, str. 145. 49 Curk, Grad gornji Maribor, str. 249. 50 Za ta poimenovanja gl. op. 77-83. 51 Hauptmann, Mariborske studije, str. 80. 52 Zahn, StUB I, {t. 110. 53 Mlinari~, GZM I, {t. 3. 54 Gl. Pavle Blaznik, Histori~na topografija slovenske [tajerske in jugoslovanskega dela Koro{ke do leta 1500 I , Maribor 1986, str. 284. 55 Hauptmann, Mariborske studije, str. 81; Pirchegger, Untersteiermark, str. 117. 56 Teodor Sickel (ed.), Die Urkunden Otto des III. (= D. O. III), MHG Diplomata regum et imperatorum Germaniae II, 2, München 21980, {t. 22. Gl. tudi Pirchegger, Herrschaft Marburg, str. 15 sl. 47

251

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 252

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

Originalna listina iz leta 1164 z najstarej{o omembo mariborskega gradu, ki je stal na dana{nji Piramidi â&#x20AC;&#x201C; izstavil jo je {tajerski mejni grof Otokar III. 20. oktobra na mariborskem gradu, in castro Marchburch; listino hranijo v Avstrijskem dr`avnem arhivu na Dunaju (Pokrajinski arhiv Maribor, Mikrofilmi, te 731, 1164, oktober 20., Maribor)

Tudi to, da se v spremstvu Bernharda Spanheimskega, v katerem druga~e sre~amo razli~ne plemi~e-ministeriale iz slovenskega Podravja, ki so se npr. imenovali po Hompo{u, Radvanju, Treunu (Dravinji), Hajdinji in Limbu{u,57 nikoli ne omenjajo Mariborski, je zgovoren indic, da grad v Mariboru za ~asa Bernharda {e 57

Jaksch, MC III, {t. 608, 839. Za Bernhradove ministeriale gl. tudi Hausmann, Die steirischen Otokare, str. 226 sl.; Ebner, Stellung der Traungauer (kot v op. 15) 291 sl.

252

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 253

S tudia H istorica S lovenica

ni stal. V nasprotnem primeru bi v njegovem spremstvu upravi~eno pri~akovali tudi mariborske ministeriale – in sicer celo na prvem mestu med podravskimi spanheimskimi ministeriali, saj naj bi sedeli na presumiranem glavnem spanheimskem gradu v Podravju. Nasprotno, Hauptmann je v svoji è omenjeni {tudiji celo pokazal, da kasnej{i Mariborski gospodje, ki se po Mariboru oz. tamkaj{njem gradu prvi~ omenjajo v sedemdesetih letih 12. stoletja,58 niso bili niti spanheimski in {e manj Bernhardovi ministeriali, ampak {tajerski ministeriali, ki jih je dal Otokar III. ali pa morda {ele njegov sin pripeljati iz Traungaua; bili so veja t. i. Gundakarjev in so se imenovali tudi po Wildonu-Reiegersburgu ter Viltu{u.59 Pomen Maribora je bil v spanheimskem obdobju evidentno precej manj{i, kot mu ga je proti koncu 13. stoletja pripisovala Deèlna knjiga. Ali se je Bernhard Spanheimski imenoval po Mariboru, ali obstajajo utemeljeni razlogi, da je dal è on postaviti grad na Piramidi, ali je lahko svojemu dedi~u zapustil mariborske ministeriale, saj jih je {ele ta pripeljal na mariborski grad in niti ni za pri~akovati, da je Maribor è pred sredo 12. stoletja bil tr{ko naselje, kot trdi Deèlna knjiga, saj se kot forum druga~e prvi~ omenja {ele 1209,60 kot civitas pa 1254.61 Sestavljalci Deèlne knjige so o razmerah v slovenskem Podravju in Posavinju malo pred sredo 12. stoletja o~itno imeli le medle predstave in so razmere iz kasnej{ega ~asa projicirali v spanheimsko preteklost. Vzpon Maribora se je o~itno za~el {ele pod {tajerskimi mejnimi grofi, ko so se umirile razmere na 'divjem vzhodu' v Podravju, po katerem so Madàri {e ve~ino prve polovice stoletja bolj kot ne redno pusto{ili.62 S pridobitvijo Bernhardove dedi{~ine sta se mo~ in vpliv Otokarjev raz{irila dale~ proti jugu. Novo pridobljeno podro~je je bilo potrebno povezati z mejno grofijo ob srednji Muri in integrirati v nastajajo~o otokarsko [tajersko.63 Na Piramidi, ki je kontrolirala najkraj{o in

Mlinari~, GZM I, {t. 1 (?), 2 (?), 4, 5, 6 itd. Hauptmann, Mariborske studije, str. 57 sl. in genealo{ka tabela na str. 78; gl. tudi Pirchegger, Herrschaft Marburg, str. 52-53 (genealo{ka tabela); Koropec, Mariborski zemlji{ki gospostvi, str. 120-121 (genealo{ka tabela); Dopsch, Von der Mark an der Mur, str. 286. 60 Mlinari~, GZM I, {t. 47. 61 Mlinari~, GZM I, {t. 85, 86.O za~etkih mestne naselbine v Mariboru gl. Hauptmann, Mariborske studije, str. 81 sl.; Pirchegger, Untersteiermark, str. 18 sl.; Otorepec, Pe~ati, str. 145 sl.; Curk, O srednjeve{kih zasnovah, str. 197 sl. Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 147 sl.; Norbert Weiss, Das Städtewesen der ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter. Vergleichende Analyse von Quellen zur Rechts-, Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, 46 (2002), str. 11, 21 sl., 29 itd. 62 Jaksch, MC III, {t. 539; Vita Chunradi archiepiscopi Salisburgensis c. 18 (ed. Wilhelm Wattenbach, MGH Scriptores 11, Stuttgart 21994, 73); gl. Milko Kos, K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo, ^ZN, letnik 28 (1933), str. 145; Milko Kos, Urbarji salzbur{ke nad{kofije, v: Viri za zgodovino Slovencev I, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo I, Ljubljana 1939, str. 10 sl.; Peter [tih, Salzburg, Ptuj in nastanek {tajerskomadàrske meje v dana{nji Sloveniji, Zgodovinski ~asopis, leto 50 (1996) (dalje: [tih, Salzburg), str. 535 sl. K (nadregionalni) vlogi, ki jo je imelo slovensko Podravje in {e zlasti Ptuj – najverjetneje v njegovi bliìni in ne v Pittnu je 1042 mejni grof Karantanske krajine Gotfried iz Wells-Lambacha dosegel pomembno zmago – v konfliktih z Madàri, gl. Maximilian Weltin, Das Pittener Gebiet im Mittelalter, v: Karin und Thomas Kühtreiber, Christina Mochty, Maximilian Weltin (Hg.), Wehrbauten und Adelsitze Niederösterreichs, Das Viertel unter dem Wienerwald 1, St. Pölten 1998, str. 25 sl. 63 Dopsch, Von der Mark an der Mur, str. 285 sl. 59

253

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 254

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

najudobnej{o pot med starimi otokarskimi posestvi na severu in novo pridobljenim Podravjem na jugu, je dal Otokar III. postaviti utrdbo, katere ime "Grad v marki," je imelo 'programati~en' zna~aj; postala je sredi{~e otokarske uprave v Podravju,64 ki so jo v imenu svojih gospodov vodili tamkaj{nji mariborski, iz Traungaua pripeljani ministeriali. S tem so bili ustvarjeni tudi predpogoji za tr`no oziroma me{~ansko naselbino, za katero se zdi, da je njen nastanek pospe{ila izguba Slovenj Gradca, ki so ga Otokarjem po 1164 prevzeli grofje Ande{ki.65 S Slovenj Gradcem so Otokarji kontrolirali promet in trgovino na pomembni poti, ki je povezovala Posavinje s koro{kim Podravjem in je imela è anti~no tradicijo.66 Njegova izguba je pomenila politi~en pa tudi gospodarski udarec, ki ga je sku{al Otokar IV. prejkone kompenzirati z ustanovitvijo novega tr`nega naselja na prehodu ~ez Dravo.67 A ne samo Maribor, tudi Bernhard je v Podravju glede na ohranjene vire o~itno imel manj{o vlogo, kot mu jo pripisuje literatura.68 Ta v njem najve~krat vidi mejnega grofa Podravske krajine in Otokarju III. naj bi s privatno dedi{~ino po Bernhardu pripadla tudi javna mejnogrofovska oblast v Podravju. Ker naj bi {lo pri tem za od krone delegirano oblast, Anton Mell celo ne izklju~uje mo`nosti, da je kralj Konrad III. maja 1149 formalno podelil Podravsko marko – se pravi tamkaj{njo mejnogrofovsko oblast – Otokarju III. v fevd.69 Toda ali je bil Bernhard Spanheimski res mejni grof v Podravju in ali je neka od krone odvisna Podravska mejna grofija, pa kakorkoli se je è imenovala, res obstajala? Bernhard se kot mejni grof nikoli ne omenja in tudi njegova ozna~ba der grave /.../ von Marpurch, ki bi lahko implicirala obstoj posebne, po Mariboru imenovane grofije, se je pokazala samo kot domislica sestavljalcev Deèlne knjige.70 Kaj dosti si ne moremo pomagati tudi z z njegovim naslovom grof, comes, ki je bil, kot smo videli, edini predikat, ki ga je nosil ob svojem imenu. Z njim ni bila izraèna Bernhardova morebitna funkcija grofa v smislu nosilca javne oblasti na dolo~enem ozemlju oziroma nad dolo~enimi ljudmi, ~e grofijo razumemo kot

@e 1182 se v listini Otokarja IV. za @i~e omenja prepositura Marchpurch (Zahn, StUB I, {t. 620; za informacijo se zahvaljujejm dr. Mihi Kosiju), v prvih de`elnokne`jih urbarjih za ~as Babenber`anov in Otokarja II. Prˇemysla pa officium Marchpurch (1220/1230) in officium prediorum circa Marchpurch cum iudicio provinciali (1265). Gl. Alfons Dopsch, Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter, Österreichische Urbare I/2, Wien-Leipzig 1910, str. 15 sl., 60; prim. Pirchegger, Herrschaft Marburg, str. 28 sl., 40 sl. 65 Ljudmil Hauptmann, Grofovi Vi{njegorski, Rad JAZU, 250 (1935), str. 228; Pirchegger, Untersteiermark, str. 168. 66 Miha Kosi, Potujo~i srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Zbirka ZRC 20, Ljubljana 1998, str. 259 sl. 67 Hauptmann, Mariborske studije, str. 82 sl. 68 Zanimivo, vendar brez prave podlage v virih je mnenje Petra Feldbauerja, Herren und Ritter (Herrschaftsstruktur und Ständebildung. Beiträge zur Typologie der österreichischen Länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen 1, Wien 1973), str. 87 sl., da je Bernhardova pozicija mo~i v Podravju temeljila na odvetni{tvu, ki naj bi ga imel nad tamkaj{njimi posestvi Salzburga, Krke in [t. Pavla. 69 Anton Mell, Grundriß der Vefassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Steiermark, Graz-WienLeipzig 1929, str. 18 sl. 70 Gl. op. 38-44.

254

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 255

S tudia H istorica S lovenica

Personenverband; za kaj tak{nega bi moral biti njegov naslov comes tudi krajevno opredeljen. Tako pa je bil z njegovim grofovskim naslovom izraèn le njegov stanovsko-socialni poloàj. Kot pripadnik Spanheimov je pripadal rodbini, ki je spadala v krog najvi{je plemi{ke aristokracije in od pridobitve koro{kega vojvodskega naslova 1122 tudi v krog rodbin dràvnokne`jega ranga71 in è zaradi tega mu je {el naslov grofa, ki ga je v spanheimski rodbini v 12. stoletju nosil vsak mo{ki ~lan, ki ni bil bodisi klerik bodisi mejni grof ali vojvoda.72 Tudi se Bernhard v ohranjenem gradivu v Podravju nikoli ne pojavlja v vlogi nosilca javne oblasti, npr. kot predsedujo~i plemi{kemu sodnemu zboru, ampak ga sre~ujemo zgolj kot privatno osebo, kot velikega posestnika, ki dele svojega ogromnega premoènja podarja razli~nim cerkvenim ustanovam.73 Sploh se zdi, da v prvi polovici 12. stoletja v Podravju, ki sta ga obvladovala na eni strani spanheimsko veleposestvo, skoncentrirano okrog Maribora in v severnem delu Slovenskih Goric do Radgone in na drugi strani salzbur{ki Ptuj, ki je obvladoval ju`ni del Dravskega polja in ju`ni del taistih Goric (nekje do Pesnice na vzhodu), ni bilo kaj veliko prostora za ostale zemlji{ke posestnike in s tem tudi potrebe po mejnem grofu kot nosilcu javne oblasti. Kajti salzbur{ka posest je bila z imuniteto tako ali tako izlo~ena iz nje,74 Spanheimi pa so na svoji zemlji – pa tudi na {entpavelski, katerega odvetniki so bili – seveda bili zmo`ni sami kot privatni posestniki posegati v sfero javne oblasti, ki tako ali tako ni bila natan~no lo~ena od privatne. Na neko zelo ohlapno organizacijo Podravja, ki je ni mogo~e ena~iti z organizacijo mejnih krajin, kot jih poznamo v avstrijskem Podonavju, ob srednji Muri, pa tudi ob Savi,75 kaè tudi terminologija, s katero so v prvi polovici 12. stoletja poimenovali ta prostor. Najprej je tu dejstvo, da za Podravje po 985 sploh nimamo vladarskih diplom, ki bi lahko izkazovale, kako je vladarska pisarna 'uradno' razumela organizacijo tega prostora (vladarske diplome za Salzburg, ki se nana{ajo na Ptuj, so od 977 oziroma 982 zgolj potrditvene listine, ki vse po vrsti skoraj dobesedno povzemajo Pseudoarnulfinum iz 890 76). Kar imamo, je poimeno-

Gl. [tih, Spanheimi, str. 55 in genealo{ko tabelo na str. 73. Gl. [tih, Spanheimi, genealo{ka tabela na str. 73. Edina izjema je Ulrik "iz Ljubljane," ki pa se omenja samo leta 1144 (kot frater ducis) in je o~itno umrl v {e zelo mladih letih: gl. Hausmann, Grafen zu Ortenburg, str. 17. 73 Jaksch, MC III, {t. 500, 608, 756 74 Salzburg je polno imunitetno pravico za vsa svoja posestva prejel `e od Karla Velika okrog 790. Ta listina je danes izgubljena, omenja pa se v potrditvi imunitete Salzburgu s strani Karlovega sina Ludvika Pobo`nega iz 816 (Willibald Hauthaler – Franz Martin, Salzburger Urkundenbuch (dalje: Hauthaler – Martin, SUB ) II, Salzburg 1916, {t. 5). Imuniteto je 837 Salzburgu potrdil tudi Ludvik Nem{ki (Hauthaler – Martin, SUB II, {t. 11). Okrog 950 je nato Oton I. potrdil imuniteto, podeljeno s strani njegovih predhodnikov in eksplicitno osvobodil vse podlo`nike salzbur{ke cerkve iz podsodnosti grofov in kraljevih sodnikov in prepustil vso sodno oblast (nad njimi) nad{kofu in njegovemu odvetniku (Hauthaler – Martin, SUB II, {t. 44). Gl. Heinz Dopsch, Recht und Verwaltung, v: Heinz Dopsch (Hg.), Geschichte Salzburgs. Stadt und Land I/2, Salzburg 1983, str. 882 sl. 75 Gl. Heinz Dopsch, Land und Herrschaft, v: Dopsch – Brunner – Weltin, Die Länder (dalje: Dopsch, Land und Herrschaft), str. 209 sl. 76 Gl. [tih, Salzburg, str. 539 sl. 72

255

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 256

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

vanje, ki izvira izpod peres privatnih, v najve~ji meri {entpavelskih pisarjev, ki so v obliki listin ali tradicijskih notic skrbno beleìli posest, darovano njihovemu samostanu v Podravju. êprav gre za isti prostor, je enkrat re~eno, da ta posest leì "onkraj gozda " (trans silvam) 77, drugi~ "preko Drave " (ultra Dravum),78 tretji~ "v marki onkraj reke Drave " (in marchia trans fluvium Drawam),79 ~etrti~ je to "marka onkraj gozda " (marchia trans silvam),80 peti~ "onkrajgozdna marka " (marchia Transsilvana),81 {esti~ je to "Ptujska marka " (Marchia Pitouensi)82 in sedmi~ samo "marka " (marchia).83 Iz navedenega je povsem o~itno, da nekega splo{no uveljavljenega pojma, s katerim bi bilo Podravje geografsko, kaj {ele dràvnopravno opredeljeno, ni bilo. To poimenovanje je bilo bolj ali manj prepu{~eno pisarjem, ki so na ta prostor gledali s koro{ke perspektive. In del te perspektive je bilo tudi to, da se je ta posest nahajala izven meja Koro{ke, na oni strani dravske oìne in velikega gozda med Vuhredom in Falo: tu se je za~elo kolonizacijsko ozemlje in tu se je za~ela marka, ki ni pomenila mejne krajine v dràvnopravnem smislu, ampak ozemlje izven Koro{ke in hkrati ozemlje na meji.84 Na povsem enak na~in je bila tudi posest kr{ke {kofije, ki je bila v obmejnem Obsotelju in na Kozjanskem in je leàla izven Koro{ke, ozna~ena kot posest v marki.85 T. i. Podravska mejna grofija oziroma Mejna krajina onkraj gozda je bila torej prej papirnati produkt kot kaj drugega. Po koncu madàrskih vpadov je podobno kot drugod sicer tudi Podravje za~elo dobivati konture svoje upravne organizacije. Izpri~ujeta jo dve listini Otona II. in Otona III. iz 980 86 in 985,87 ki kaèta, da je bilo Podravje in prostor, ki je na jugovzhodu segal do razvodja med Dravinjo in Savinjo,88 organizirano v grofijo, kateri je kot grof na ~elu stal nek, genea-

Jaksch, MC III, {t. 498. Jaksch, MC III, {t. 496. 79 Jaksch, MC III, {t. 500. 80 Jaksch, MC III, {t. 496. 81 Jaksch, MC III, {t. 574 82 Jaksch, MC III, {t. 539. 83 Jaksch, MC III, {t. 500, 608, 756, 848. 84 Izraz marca sploh primarno pomeni mejo, mejno ~rto oz. prostor na meji in ima {ele sekundarno pomen prostora, znotraj katerega je organizirana obramba meje – i.e. pomen mejne grofije. Gl. J. F. Niermeyer – C. van De Kieft, Mediae Latinitatis lexicon minus II, Leiden 22002, str. 850 sl.; Herwig Wolfram, Salzburg, Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband 31, WienMünchen 1995, str. 175 sl. 85 Gl. Kos, Gradivo IV, s. v. Kr{ka {kofija, Kr{ka cerkev v registru. Enak pomen prostora izven Koro{ke in na meji kot ga ima marchia Transsilvana, ima v isti {entpavelski listini tudi pojem marchia Transalpina (Jaksch, MC III, {t. 574), ki se nana{a na ozemlje znotraj Karantanske marke. 86 Teodor Sickel (ed.), Die Urkunden Otto des II., MHG Diplomata regum et imperatorum Germaniae II, 1, Hannover 1888, {t. 235. 87 D. O. III., {t. 22. 88 Gl. Hans Pirchegger, Die Grafschaften der Steiermark im Hochmittelalter, v: Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpenländer II/1, Wien 1940, str. 185 sl.; Jochen Giesler, Der Ostalpenraum vom 8. bis 11. Jahrhundert. Studien zur archäologischen und schriftlichen Zeugnissen. Teil 2: Historische Interpretation (Frühgeschichtliche und provinzialrömische Archäologie Bd. 1, Veröffentlic78

256

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 257

S tudia H istorica S lovenica

lo{ko ({e) neidentificirani Rachwin.89 O njegovem visokem dru`benem statusu pri~a dejstvo, da je 985 prejel od Otona III. darovnico, s katero mu je kralj podelil petnajst kraljevskih kmetij v Razvanju in na Dravskem polju, kar je oboje leàlo v njegovi grofiji.90 Po tej darovnici se ne omenjata ve~ niti Rachwin niti grofija v Podravju. Medtem ko je Rachwinova posest ju`no od Maribora pri{la prejkone preko nakupa ali pa dedovanja91 na Spanheime in je tvorila jedro njihovih podravskih posesti, od katerih pa so jih è pred koncem 11. stoletja precej prepustili [t. Pavlu,92 pa se zdi, da je grofija na tem obmejnem podro~ju, ki se je skoraj do srede 12. stoletja nahajalo pod udarom madàrskih plenilcev in je bilo zato revno tako v ljudskih kot ekonomskih resursih,93 po~asi zamrla. Kakorkoli è je bilo, nekaj je nedvomno – in to kaèta tudi primera ê{ke in Madàrske marke na severu, od katerih se je prva izkazala kot navadna fikcija, druga pa se je zelo zgodaj vtopila v mejno grofijo Avstrijo 94 – otresti se je potrebno starih predstav o trdnih mejnih krajinah, ki da so nespremenjene obstajale skozi stoletje. V ve~ji meri je potrebno ra~unati z mo`nostjo hitrega menjavanja organizacijskih oblik na mejnem prostoru proti Madàrski.

hungen der Komission zur archäologischen Erforschung des spätrömischen Raetien der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, Rhaden/Westf. 1997, str. 174 sl. 89 O njegovem domnevnem izvoru {e najbolj eksplicitno Gerald Gänser, Die Mark als Weg zur Macht am Beispiel der "Eppensteiner" (1. Teil), Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, 83 (1992), str. 111. 90 D. O. III., {t. 22. 91 Na to bi kazala usoda listine Otona III. za Rachwina iz 985, ki se nam je ohranila v originalu in je danes hranjena v Haus- Hof- und Staatsarchivu na Dunaju, kamor je pri{la iz arhiva salzbur{kega kapitlja. Tja naj bi pri{la 1161, ko je {tajerski mejni grof Otokar III. prepustil salzbur{kemu kapitlju Zrkovce jv. od Maribora, ki jih je kapitlju podarila `e vdova Bernharda Spanheimskega in Otokarjeva teta Kunigunda; gl. Pirchegger, Untersteiermark, str. 17 in op. 1a. Predpostavljati je, da je skupaj s prenosom lastni{tva v nove roke pri{la tudi listina. V primeru nasilnega prevzema Rachwinove posesti s strani Spanheimov, bi bilo v interesu Rachwina oz. njegovih dedi~ev ali pretendentov na dedi{~ino, da listina ostane v njihovih rokah. 92 Jaksch, MC III, {t. 500. 93 Gl. op. 62. 94 Karl Brunner, Welche Marken?, Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich N. F., 62 (1996), str. 159 sl.; Dopsch, Land und Herrschaft, str. 213.

257

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 258

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

Peter [tih TOWARDS A PRE-HISTORY OF THE CITY OF MARIBOR

SUMMARY First data in written sources on Maribor are to be found in the Land Book of Austria and Styria (Landbuch von Österreich und Steier) written in the German language. At times an opinion prevailed that this was "an unusual historic-topographic review of the state of possessions of the Babenbergs " (A. Lhotsky), coming about approx. 1245, while it seems more founded today that the Land Book came about in Vienna approx. 1277 (M. Weltin). It is one of the measures by which Rudolf I. prepared for taking over Babenberg lands. For this purpose Rudolf I. probably succeeded at the end of 1276 to attain the consent of state lords and the land gentry of Austria, to the effect that all prior estates of the Babenbergs pertain to the future land lord of Austria, along with a clause that this is valid only for such an estate which the Babenbergs acquired in a legal manner. It was thus necessary to indicate that the Babenbergs acquired numerous estates, cities and castles, previously in gentry possession, in a legal manner: i.e. by purchase, succession or otherwise. A special 'group of experts' thus drafted the Land Book, providing Rudolf with 'the proof' requested by the land lords and the land gentry on the legal origin of the Babenberg estate. This background is also the cause of the inscription on Maribor, as it came – along with the rest of the Bernhard Spaheim inheritance – into the possession of Styrian Otokars, who universally inherited the Babenbergs in 1192. The Land Book, by a time distance of more than one hundred thirty years and by a chronological location of approx. 1145, reports on the inheritance which Count Bernhard of Maribor (der grave Pernhard von Marpurch) left to the Mark Count Otokar III. of Steyer. Beside La{ko, convent at @i~e and Jurklo{ter ministerials of Drava, Hajdina, Limbu{ and Tru{enj, according to the report Bernhard also left Otokar the castle in Maribor (hus ze Marpurch) along with the there market town (marcht) and pertinences (unt daz dar zu gehort), as well as the Maribor ministerials (die von Marpurch). Thus Maribor, according to the Land Book, already by its first mention and for the period before the middle of the 12th century is indicated as a centre of authority and commerce and transport, along with the castle, market town and ministerial relatives. According to him its owned was named, the Count Bernhard Spanheim. But it has been known for a long time that the list of Bernhard's inheritance items to the Styrian Otokars in the Land Book is neither exact nor complete. Thus, in contradiction with the Book, the true state of facts, the data on @i~e and Jurklo{ter indicate that these two convents were founded only after Bernhard's death. The datum on Otokar III. having inherited by Bernhard as ministerials of all lords Tru{enjski does not hold, whereas, on the other hand, it makes no mention of the rich possession in the vicinity Radgona, which Bernhard availed himself and was transferred upon the Styrian Otokars. As independent source, the Land Book is, with regard to the oldest history of Maribor, of very questionable value and the statements contained therein should be confronted with other known sources with and attempt to determine to what extent they should be given credence. Criticism of the source will be commenced by the allegation that Count Bernhard Spanheim was named after Maribor, i.e. that he was the Maribor count. During more than half a century – as of first mention approx. 1098 until his death in 1147 – Bernhard Spanheim is mentioned

258

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 259

S tudia H istorica S lovenica very frequently, but in all these sources he is never named after Maribor, but as a rule only as count, comes, without a territorial indication. Sources allow no doubt that Bernhard's Maribor title in the Land Book is nothing else but a product of the drafters of the book at the end of the 13th century and not an indication of the state before the middle of the 12th century. By the finding that Bernhard was not named after Maribor, the question is raised as to whether there was a castle at all in Maribor in Spanheim period. The first incontestable mention of the Maribor castle is from 1164, thus from the period of Styrian Otokars. In spite of the state of sources, the beginnings of the Maribor castle have been moved backwards into the first decades of the 12th century and even into the time immediately after the middle of the 11th century. The history of Hompo{ nad Ho~ami proves that this could not be so. The settlement is first mentioned in 1124 in the form of a noble 'surname' de Huzi i.e. in 1164 as Domus. Huzi is nothing else than corrupt form of the word Haus, meaning the same as the Latin domus, a built, fortified building. This denomination proves that in the then Hompo{ there was the only castle in the wider vicinity, as otherwise mistakes would come about. Along with Bernhard Spanheim, where ministerials from the Slovenian Drava area are otherwise to be found, 'of Maribor' is never mentioned, being an illustrative indication that the castle was not erected in Maribor at the time of Bernhard. Whatsomore, as L. Hauptmann has demonstrated, Maribor lords, first mentioned in the seventies of the 12th century were neither Spanheim and even less Bernhard's ministerials but Styrian ministerials, which were brought to Maribor by order of Otokar III. or possibly only by his son. The mention of Maribor in the Spanheim period is evidently substantially lesser than the Land Book had attributed to him close to the 13th century. Its drafters evidently had unclear notions on the situation in the Slovenian Drava and Savinja area, having attained it at a later time, projecting it into the middle 12th century, the Spanheim past. Not only Maribor, Bernhard as well had, with regard to preserved sources an evidently lesser role in the Drava region, than is attributed. In the preserved materials in the Drava region he never appears in the role of the bearer of public office (mark count), but we find him as a private person only. In general it seems that in the first half of the 12th century in the Drava region, which was dominated by the Spanheim grand estate and the Salzburg owned Ptuj on the other, there was not much space for other land owners and no need for a mark count as the bearer of public office, as the Salzburg owned estate made not part of it, because of immunity. The terminology also points to a very weak organization of the Drava region, by which this area was indicated in the first half of the 12th century. It originates exclusively from the writing of private, Saintpauline scribes, who carefully noted the estate given as gift to the convent in the Drava region. Though the same area is in question, it is said once that the estate lies trans silvam, a second time ultra Dravum, a third time in marchia trans fluvium Drawam, a fourth time marchia trans silvam, fifthly marchia Transsilvana, sixthly Marchia Pitouensi and seventhly just marchia. From the stated, it is quite evident that there was no accepted general notion by which the Drava region was denominated. This means that there was no state legal notion either. This denomination was left to scribes who observed this area from the Carinthian perspective. It was part of this perspective that the region was outside the borders of Carinthia, on the side of the Drava narrow and the large forest between Vuhred and Fala: here the colonization area and the mark began, without the indication of a border area in the statelegal meaning, but territory outside Carinthia and also territory on the border. The so called Drava border county was rather a paper product than anything else. After the end of Hungarian intrusions, similarly as elsewhere, the Drava region began to acquire traits of its administrative organization in the form of county, as is testified by two documents by Oton II. and Oton III. from 980 and 985. But owing to the Hungarian assault incursions, lasting almost to the middle of the 12th century, bringing about an impoverishment of this area both

259

03 Stih

15.6.07

15:01

Page 260

P. [tih: K predzgodovini mesta Maribor

regarding human and economic resources, the county slowly withered away. At least, it was no longer mentioned. It is, in any case, without doubt: it is necessary to relinquish old notions on firm border areas, which existed in unaltered form through a century; it is necessary, to a greater extent take into account the possibility of quick changes in organizational form in the border area towards Hungary.

260

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 261

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4 Maribor)"1254/14" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500 Jo`e Mlinari~ Dr., akademik, zaslu`ni profesor Univerze v Mariboru Ljubljanska ulica 3a, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor

Izvle~ek: Avtor prispevka predvsem na podlagi pisnih virov, ki jih hranita Pokrajinski arhiv v Mariboru in [tajerski deèlni arhiv v Gradcu, podaja kratko zgodovino Maribora od njegove prve omembe kot mesto (1254) do 1500. Vsestranski razvoj mesta je bil odvisen od njegovega gospodarskega razvoja. Zanj so bile okoli{~ine zelo ugodne: mesto je imelo ugoden zemljepisni poloàj in dele`no je bilo podpore deèlnega kneza, svojega mestnega gospoda, ki je s privilegiji, zlasti v pogledu vinske trgovine, oslabil konkurenco bli`njega salzbur{kega Ptuja. Neugodne razmere, zlasti splo{na gospodarska kriza v Evropi, ter tur{ki vpadi so v 15. stoletju pripeljali do stagnacije gospodarstva. Odslej je mariborski me{~an, lastnik zemlji{ke posesti, v prvi vrsti vinogradov v mestni okolici, ki je bil v glavnem obrtnik, hkrati pa ga je preìvljala tudi lastna zemlje, vse bolj odvisen od slednje. Tudi nasilna izselitev Judov iz mesta konec srednjega veka (1496) je oslabila njegovo gospodarstvo. Tako je Maribor po vsestranskem razvoju od 13. stoletja do konca srednjega veka odslej gospodarsko oslabljen vstopal v novi vek.

Klju~ne besede: Maribor, pregled zgodovine kraja od prve omembe kot mesto (1254) do 1500.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 261-278, 48 cit., 6 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

261

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 262

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

1254, december 4. Listina Gotfrida Mariborskega za cistercijanski samostan v Vetrinju z dne 4. decembra 1254, v kateri se Maribor prvikrat omenja kot mesto (civitas) (Koro{ki de`elni arhiv v Celovcu, Vetrinjska kopialna knjiga II, {t. 468, fol. 157 (prepis iz srede 16. stoletja))

Vsestranski nadaljnji razvoj mesta (po 1254) je bil odvisen od njegovega gospodarskega razvoja. Zanj so bile okoli{~ine zelo ugodne, saj je mesto utrjevalo svoj poloàj kot pomembno kriì{~e cest ob izredno ugodni legi na prehodu preko Drave, s podeljevanjem privilegijev so ga podpirali mestni gospodje, deèlni knezi, in imelo je bogato kme~ko zaledje. Habsburàni so gospodarsko mo~ mesta izrabili v lastno gospodarsko in politi~no korist, saj so s podeljevanjem privilegijev, zlasti v pogledu vinske trgovine, èleli utrditi gospodarsko premo~ svojega mesta nad salzbur{kim Ptujem. Glavni dobi~ek pa so imeli od privilegijev posamezni ve~ji obrtniki in trgovci, ki so uspeli v konkurenci med obema mestoma. Cerkvena in svetna gospoda sta bili v srednjeve{kem Mariboru glavni producent kmetijskih pridelkov, zlasti vina, medtem ko je bil me{~an z izjemo nekaterih trgovcev obrtnik in hkrati kmetovalec. Me{~ani so bili namre~ lastniki zemlji{kih parcel na obeh bregovih Drave, predvsem pa vinogradov po gri~ih severno od mesta, ter so se deloma preìvljali z lastno kmetijsko produkcijo, mnogi pa so se s pridelavo vinskega pridelka vklju~evali v donosno vinsko trgovino.1

Joè Mlinari~, Maribor od za~etkov do sredine 18. stoletja, v: Maribor skozi stoletja I., Maribor 1991 (dalje: Mlinari~, Maribor od za~etkov), str. 150; Joè Curk, Maribor (urbanisti~no-gradbeni zgodovinski oris) I, âsopis za zgodovino in narodopisje (dalje: ^ZN), letnik 37=NV 2 (1966), {t. 1 (dalje: Curk, Maribor), str. 72.

262

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 263

S tudia H istorica S lovenica

V vsakem me{~anskem naselju sta bili osnovni in naj{tevil~nej{i dru`beni skupini obrtniki in trgovci. Ugotavljamo, da so v Mariboru obrtniki po {tevilu dale~ preka{ali trgovce – kramarje. Tudi v Mariboru se omenjajo najbolj zgodaj in v najve~jem {tevilu osnovne obrtni{ke dejavnosti, najbolj potrebne za ìvljenje mestnega ìvlja. Prevladovale so obrti ìvilske in obla~ilne stroke, npr. peki, mesarji, ~evljarji in kroja~i. Med mariborskimi obrtniki z dokazljivim poklicem je bilo do leta 1500 najve~ pekov (12), tem pa so sledili ~evljarji (8), mesarji (7) in kroja~i (2).2 Prvi iz listin znani obrtnik je koàr Gotschalk, omenjen v dveh listinah iz za~etka 13. stoletja. Tedaj je bil krznar po vsej verjetnosti hkrati tudi usnjar. Predstavniki obrti so nakupovali surove koè ne le na bli`njem kme~kem zaledju, ampak so jih spri~o velike porabe uvaàli tudi iz Ogrske in Hrvatske.3 Naslednji iz listine znani mariborski obrtnik je leta 1295 omenjeni kamnosek Sechel. Vsekakor so Maribor~ani sprva kar sami gradili skromna domovanja in {ele z bogatenjem so mogli gradnjo naro~iti obrtnikom, zidarjem in tesarjem ter kamnosekom. Vemo, da so bili kasneje ~lani omenjenih treh obrtnih dejavnosti v~lanjeni v istem cehu.4 K prvotnim obrtem sodijo tudi tiste, ki so mestno prebivalstvo oskrbovale z ìvili: mesarska, pekovska in mlinarska obrt. Tretji listinsko znani mariborski obrtnik je mesar Friderik, omenjen leta 1302. Mesarji so imeli svoje klavnice ob Dravi, stojnice pa na sedanjem Glavnem trgu in po mesarskih stojnicah, katerih {tevilo se je s porastjo {tevila mestnega prebivalstva pove~alo, so poimenovali eno od mestnih vrat in enega od prehodov s Koro{ke ceste na Lent (Mesarski prehod).5 Prvi znani pek je v letu 1323 omenjeni pek Nikolaj. Sprva so prebivalci vsekakor pekli sami kruh in {ele kasneje so jih z njim oskrbovali poklicni peki.6 Za Maribor vemo, da je stalo na obeh bregovih Drave nekaj mlinov na ~olnih, vendar se mlinar z imenom Lenart Fuchs prvikrat omenja {ele v letu 1454.7 Potoki v neposredni bliìni mesta so bili namre~ slabo vodnati, zato so se morali posluèvati vodne sile na Dravi. V srednjeve{kem Mariboru so bile zelo pomembne obrti obla~ilne panoge: ~evljarji, kroja~i, tkalci, izdelovalci platna in jermenarji.8 Med njimi se kot prva v letu 1315 omenjata ~evljar Gebhard in tkalec Janez, za njim pa se leta 1324 omenjata kroja~ Herman in jermenar Nikolaj, ki je sodil k obrtnikom, ki so izdelovali razne usnjene izdelke in med njimi tudi zlasti zelo iskano konjsko opremo.9 K zelo iskanim obrt2

Andrej Hozjan, Mariborsko prebivalstvo do srede 18. stoletja, Studia historica Slovenica, letnik 2 (2002), {t. 1 (dalje: Hozjan, Mariborsko prebivalstvo), str. 18. Prim. Robert Weiss, Das Städtewesen der ehemaligen Untersteiermark, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, XLVI. Band, Graz 2002 (dalje: Weiss, Das Städtewesen), str. 121-123. Prim. Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 150-153. 3 (1220-1224): "Gotscalcus pelliparius ": Gradivo za zgodovino Maribora (dalje: GZM) I/55. Prim. Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 153; Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 19-20. 4 1295: "Sechel der stevnmaister ": GZM II/78. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 21. Nekateri obrtniki se omenjajo prvikrat `e v urbarjih 13. stoletja. Upo{tevali pa smo podatke iz listin, ki so v pogledu prebivali{~a obrtnika vsekakor bolj zanesljivi. (Alfons Dopsch, Die Landesfüstliche Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter, 2. Band, Wien-Leipzig 1910 (dalje: Dopsch, Die Landesfüstliche Gesamturbare)). 5 1302: "Fridreich der fleischacher ": GZM II/96. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 19. 6 1323: "Nyklas der pekch ": GZM III/66. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 19. 7 1454: "Lienhart Fuchs der mullner maister ": GZM VII/49. 8 Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 19-20. 9 1315: "Gebhart der schuester ": GZM III/34; 1324: "Herman der sneyder ": GZM III/70; 1321: "Nykla der riemer ": GZM III/58.

263

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 264

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

nikom so sodili {e kova~i, kolarji in sodarji. Te obrti so bile med seboj povezane: prvi so kolarje in sodarje, ki so kot osnovni material uporabljali les, oskrbovali s svojimi èleznimi izdelki. V Mariboru so bili kova~i, ki so sprva izdelovali vse vrste izdelkov iz èleza, kaj {tevilni. Leta 1315 se prvikrat omenja kova~ Henrik, {ele 1367 pa se omenjata kolar Mihael in sodar Nikolaj.10 S~asoma pa je pri ve~ini obrti pri{lo do specializacije. Tako se npr. v tekstilnem obrtnem poklicu pojavijo poleg kroja~ev, tkalcev in izdelovalcev platna {e suknarji, barvarji in vrvarji. S specializacijo znotraj kova{ke obrti pa najdemo è v srednjem veku npr. klju~avni~arje in izdelovalce igel.11 V 15. stoletju se v mestu omenja kar deset sve~arjev, ki jim je bilo v mestu dovoljeno prodajati vosek in vo{~ene izdelke. Veliko {tevilo voskarjev â&#x20AC;&#x201C; sve~arjev je vsekakor v zvezi z veliko porabo sve~ za razsvetljavo po stanovanjih in cerkvah.12 K redkej{im poklicem, ki jih v dokumentih zasledimo razmeroma kasno, {ele v 15. stoletju, sodijo izdelovalci oklepov, pasarji, kositarji in zlatarji. Zgornje obrti so veljale za zahtevne in za donosne in so jih vsaj sprva opravljali tujci. Kositrarji so izdelovali predvsem kositrno posodo za me{~ane in plemstvo ter duhovno gospodo, zlatarji pa izdelke tudi {e za cerkve ter so tudi rezali pe~atnike. V srednjeve{kem Mariboru se v letu 1459 omenja pasar Ivan Vinsterstern, kmalu za tem leta 1463 kositrar Konrad Plafelder, v naslednjem letu pa zlatar Ivan. Dokumenti iz 15. stoletja omenjajo {e posamezne predstavnike z redkim poklicem: npr. izdelovalca orgel Nikolaja (1452). Slednjega navaja dokument kot gospoda (her), kar kaè na zelo spo{tovan poklic.13 Sprva je bila pravna podlaga za opravljanje rokodelstva v mestu pripadnost obrtnika me{~anski skupnosti, kasneje pa tudi ~lanstvo v ustreznem cehu, ~e je v naselju obstajal. Ker na za~etku mestnega gospodarstva med obrtniki {e ni bilo konkurence in tudi ne med pripadniki iste panoge, si je mesto prizadevalo za pritegnitev ~im ve~jega {tevila obrtnikov v mestno gospodarstvo, ker se je s tem krepila gospodarska mo~ naselja. S pove~anjem produkcije in z vi{jo stopnjo proizvodnje je v mestu naraslo {tevilo obrtnikov in tudi blaga za prodajo je privedlo do konkurence. Skupno obrambno sredstvo mestnih rokodelcev so postajala obrtna zdruènja â&#x20AC;&#x201C; cehi, ki so nastajali najprej v obrtnih panogah z najve~jo konkurenco. Najprej so nastale bratov{~ine z verskimi in karitativnimi cilji in vanje so bili vklju~eni obrtniki iste obrtne dejavnosti ali ve~ sorodnih panog. Bratov{~ine so s prejemom privilegijev od svetne oblasti dobile zna~aj ceha in so postale predvsem ekonomske organizacije obrtnikov, ki so si èleli z njihovo pomo~jo zavarovati svoj materialni poloàj. Iz cehovskih pravil je jasno razvidno, da so cehi nastali iz bratov{~in, saj se posamezni ~leni nana{ajo tudi na versko ìvljenje ~lanov ceha in na zahtevo po medsebojni solidarnosti. Najstarej{a znana mariborska bratov{~ina, povezana s katero od obrti, je bila bratov{~i10

Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 20; 1315: "Haintzel der smid ": GZM III/34; 1367: "Nicl der pynntter ": GZM IV/112; "wagner ": GZM IV/112. 11 Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 20. 12 Deset voskarjev je oddajalo letno skupaj 10 funtov voska: GZM XIV, str. 30-31. "Jacob der wechsler " iz 1378 (GZM V/27) je po A. Hozjanu (str. 21) verjetno sve~ar in ne menjalec denarja. GZM V/27. 13 Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 154-155; Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 20-21; 1459: "der erber Hanns Vinsterstern der gurtler ": GZM VII/81; 1463: "Chonrat Plauelder, czinngusser ": GZM VII/112; 1464: "Hanns goldsmid ": GZM VII/122; 1452: "her Niclas argelmaister ": GZM XVII, str. 6.

264

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 265

S tudia H istorica S lovenica

Pe~atnik mariborskega magistrata; pe~at prvi~ uporabljen na listini iz leta 1305; uporabljan {e leta 1515 (Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. {t. N. 5963)

na usnjarjev (1427), ki ji sledi Marijina bratov{~ina, izpri~ana za leto 1459 in v katero so bili v~lanjeni pekovski mojstri in njihovi pomo~niki ter mlinarji in njihovi pomo~niki. Mariborski obrtniki so dobili cehovska pravila v glavnem {ele v novem veku, iz srednjega veka sta znana le ~evljarski (1473) in mesarski ceh (1492).14 Me{~ani so si prizadevali za raz{iritev gospodarske dejavnosti in za obvladovanje obmo~ja prodaje, s tem pa za omejitev konkurence podeèlskih obrtnikov in za ohranitev monopola v mestnem naselju. Cilj mestnih obrtnikov je bil izlo~itev podeèlske obrti in prodaje izdelkov ne le iz mesta, temve~ tudi iz mestne okolice. Pri tem prizadevanju je mestnega obrtnika podpiral deèlni knez z mnogimi prepovedmi v zvezi s podeèlsko obrtjo in trgovino. Te pa so ponavadi bile neu~inkovite, saj so jim nasprotovali zemlji{ki gospodje, zainteresirani za prodajo obrtni{kih pridelkov svojih podlo`nikov, ker so imeli od prodaje posredno tudi sami koristi. Deèlni knez je sku{al mariborsko obrt in trgovino zavarovati pred podeèlsko konkurenco s tem, da je prepovedal na podro~ju {tirih milj okoli mesta uvajati nove sejme in na podro~ju ene milje opravljati obrtne dejavnosti, izvzem{i kroja{ke in ~evljarske obrti, ter vzdrèvanje gostiln in vinoto~ev.15

Prim. Bo`o Otorepec, Rokodelska obrt v Ljubljani. (Ljubljanska obrt od srednjega veka do za~etka 18. stoletja). Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Razprave 3, Ljubljana 1972, str. 5-54. Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 152-153, 191; Weiss, Das St채dtewesen, str. 221-229. 15 Weiss, Das St채dtewesen, str. 113-121. Prim. Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 152.

265

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 266

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

Vzporedno z uveljavljanjem denarnega gospodarstva se ob obrti razvija tudi trgovina. Za razvoj obrti in trgovine v Mariboru je bilo odlo~ilno dejstvo, da so vinorodne Slovenske gorice revne na gozdovih. Zato sta v mestu cveteli obrt lesnih izdelkov in lesna trgovina. V zvezi s slednjo pa sta nastanek splavarstva, ki je dovaàlo les in drva iz Dravske doline, in nastanek mariborskega Pristana. Poleg lesa sta bila usnje in èlezo najbolj potrebni surovini za ve~ino obrti. Ker mariborsko zaledje ni moglo kriti vseh potreb po surovih koàh, je cvetela trgovina z Ogrsko in Hrvatsko.16 Medtem ko je podeèlski obrtnik, ki mu je obrtna dejavnost bila ponavadi le dodatni vir zaslu`ka, delal v glavnem za lastne potrebe in za potrebe zemlji{ke gosposke, je mestni obrtnik proizvajal za trg. Razvijajo~e se obrtne dejavnosti so si poleg doma~ega trga v mestu, kjer so obrtniki prodajali svoje izdelki kar v dvojih delavnicah ali na sejmih, pridobile trg tudi na podeèlju. Pove~ana obrtna produkcija pa je terjala raz{iritev trga in trgovino, vsaj z nekaterimi izdelki, je prevzel le mestni trgovec. Kme~ko zaledje je me{~anstvo oskrbovalo z ìvili in nekaterimi surovinami kar doma ali pa s prodajo na dana{njem Glavnem trgu. Mestni trgovci so trgovali z vsemi izdelki vseh v mestu zastopanih obrti ter tudi z drugimi izdelki ter pridelki podeèlja. [tevilo in vrsta izdelkov se je razumljivo pove~evala z razvojem novih obrti in njihovih izdelkov.17 Nekatere obrti se npr. pojavljajo {ele v zadnjem stoletju srednjega veka in z njo specializirani trgovci kot npr. trgovci z obla~ili in tkaninami, ki jih vir iz leta 1488 z oznako "kramar" navaja kar sedem. V 15. stoletju se omenjajo tudi nekateri trgovci povezani s prehrano, npr. razrezovalci in prodajalci: soli (salztzhacker) in sira (die k채sschneider), branjevci in branjevke ter kostanjarice (khestenpratterin). Ti so si v mestu postavljali svoje prodajalne ute in bili zavezani pla~ilu dolo~ene vsote denarja mestnemu sodniku.18 Mestni obrtnik je prodajal svoje izdelke predvsem kar v svoji delavnici, a tudi na podeèlju, ter na tedenskih in na velikih, tudi po ve~ tednov trajajo~ih letnih sejmih. V mestu so bili najve~ji sejmi pri cerkvi sv. Ulrika v poznej{em Gra{kem predmestju. Pred velikim mestnim poàrom leta 1513 sta bila {tiritedenski letni sejem okoli praznika sv. Ulrika (4. julij) in tritedenski letni sejem s pla~ilom dvojne mitnine okoli sve~nice (2. februar). Leta 1514 pa je cesar Maksimilijan I. me{~anom dovolil {e tretji letni sejem v trajanju dveh tednov okoli praznika sv.Luke (18. oktober).19 Mestni trgovci so ìvahno trgovali tudi s podeèljem, niso pa se vklju~evali v trgovino na daljavo. V mesto in na bli`nje podeèlje so prihajali le redki trgovci tudi iz bolj oddaljenih me{~anskih naselij, katerih drago blago so mogli kupiti le bogatej{i me{~ani, plemstvo in cerkvena gospoda. Po mnenju A. Hozjana je bil

Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 150. Prav tam, str. 151. Prim. Weiss, Das St채dtewesen, str. 113-121. 18 Prva znana omemba poklica v zvezi s soljo v Mariboru: GZM III/90. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23, 19. Prim. GZM XIV, str. 30-31. Leta 1463 je bilo v mestu 10 kostanjaric (kastenpraterin): GZM XVII, str. 41. 19 Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 151-152. Prim. Weiss, Das St채dtewesen, str. 119-121. 17

266

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 267

S tudia H istorica S lovenica

od Maribor~anov trgovec na velike razdalje zanesljivo le Janez Cirol, ki je na povratku iz Svete deèle leta 1341 umrl na Kreti in imel pri sebi lepo vsoto denarja in precej trgovskega blaga. Janezovo zapu{~ino je v Benetkah prevzel Ulrik iz Maribora, ki je po vsej verjetnosti trgoval v Italiji.20 Mariborsko trgovino, tudi tako na daljavo, pa so prevzeli od 14. stoletja naprej doma~i Judje, katerih trgovske zveze so segale do Italije in v kraje Srednje Evrope. Zaradi konkurence pa so doma~i trgovci do 15. stoletja Jude skoraj povsem izrinili iz te gospodarske dejavnosti.21 Mariborski obrtniki so {tevil~no dale~ preka{ali trgovce, ki so sprva vsekakor bili tujci, ki so postali najbolj vplivni. V mariborskih srednjeve{kih listinah se trgovci omenjajo kot kramarji (kramer, institor). Kot prvi se omenja trgovec (kramar) Konrad v deèlnokne`jem urbarju iz 1265-1267, prvi iz listin znani mariborski trgovec pa je Wolfhard (1313), doma po vsej verjetnosti iz bli`njih Ho~. O njegovi imovitosti govori dejstvo, da je mariborskim manj{im bratom podelil za vzdrèvanje ve~ne lu~i v kapeli sv. Katarine samostanske cerkve neke letne dohodke. Za njim se omenjajo le posamezni kramarji, ki jih je bilo v letu 1488 kar sedem.22 Najve~ je h gospodarskemu vzponu Maribora pripomogla vinska trgovina. Mestno zaledje â&#x20AC;&#x201C; Slovenske gorice so bile v precej{nji meri zasajene z vinsko trto, a tudi severni gri~i pred mestnim pragom in podpohorske vinske lege so dajale velike koli~ine odli~nega vina. Lastniki okoli{kih vinogradov so bili predvsem mariborski me{~ani, cerkvena gospoda in razne cerkvene ustanove kot tudi ve~ina velikih samostanov z dana{nje avstrijske [tajerske (Admont, Rein) in s Koro{ke ([t. Pavel, Vetrinj, Grebinj). Lastniki so obdelovali vinogradni{ke parcele v lastni reìji ali pa so jih oddajali v zakup po gorskem pravu. Samostani so imeli v mestu dvore è od za~etka 13. stoletja, v katerih so vkletili vinski pridelek in ga pove~ini odpremili v doma~e samostanske kleti, deloma pa ga dali v mestu na prodaj.23 Spodnja Dravska dolina med Dravskim gozdom do meje z Ogrsko je bila v poznem srednjem veku na {tajersko-koro{kem obmo~ju najpomembnej{e vinorodno podro~je. Najbolj ugodna za prevoz vina je bila obdravska cesta, ki je vodila skozi Maribor in Ptuj, ali pa pot skozi Slovensko Bistrico in Meì{ko dolino preko Dravograda na Koro{ko. Preko Slovenske Bistrice pa je tekla vinska trgovina tudi na Kranjsko. Mariborski vinski trgovini sta bila mo~an konkurent deèlnokne`je mesto Radgona in salzbur{ki Ptuj. Habsburàni so po letu 1335 vso vinsko trgovino preusmerili v svoj Maribor in s privilegiji zavrli konkuren~no trgovi-

1341: GZM IV/20, 21. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23. Jo`e Mlinari~, Judje na Slovenskem [tajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496, ^ZN, letnik 71=NV 36 (2000), {t. 1 (dalje: Mlinari~, Judje), str. 57, 64, 67. "Chunradus institor ": Dopsch, Die LandesfĂźstliche Gesamturbare, str. 269. 22 1313: "Wolfardus institor Chozzarius ": GZM III/25. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23-24; Weiss, Das StĂ¤dtewesen, str. 113-121. 23 Mlinari~, Maribor od za~etkov â&#x20AC;&#x201C; Admont: str. 172-173; Rein: str. 175; [t. Pavel: str. 174-174; Vetrinj: str. 173-174. 21

267

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 268

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

Karl Haas: Mesto z juga, okoli 1657, kopija po sliki v [tajerskem de`elnem arhivu v Gradcu, 1876 (Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. {t. N. 1556/2)

no bli`njega salzbur{kega Ptuja. Po letu 1365 so deèlni knezi Ptuj~anom zaprli cesto preko Slovenske Bistrice in Vitanja ter ~ez Radgono in Radlje na Koro{ko. S tem je Maribor dobil monopol v vinski trgovini. Vsa vinska trgovina je morala poslej skozi Maribor in skozi roke njegovih trgovcev. Tovorniki so bili v mestu dol`ni pla~ati mitnino ter ostati s svojim blagom tri dni. Svoboden prevoz vina na Koro{ko so od deèlnega kneza prejela nekatera koro{ka mesta (npr. Pliberk) ter duhovne ustanove z lastnimi vinogradi na [tajerskem, med njimi zlasti zgoraj omenjeni samostani. Zaradi vinske trgovine je med Mariborom ter Ptujem in Radgono prihajalo do {tevilnih sporov, ki so izbruhnili è pred letom 1391. Ko so si Habsburàni pridobili leta 1555 od Salzburga Ptuj, je to negativno vplivalo na mariborsko vinsko trgovino, saj so morali prenehati z gospodarskim izigravanjem Maribora proti Ptuju, kar je med obema me{~anskima naseljema privedlo do ve~letne t.i. vinske vojne.24 V zvezi s trgovino naj tudi omenimo mitnice, saj so mestni gospodje tudi z mitnino pospe{evali gospodarsko rast Maribora in so zato prepovedovali zemlji{kim gospodom postavljanje novih mitnic. Ko je okoli leta 1450 kralj Friderik IV. opro-

Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 157-158. Prim. Jo`e Mlinari~, Vinogradni{tvo in vinska trgovina na o`jem mariborskem obmo~ju do konca 19. stoletja, ^ZN, letnik 70=NV 35 (1999), {t. 1, str. 11-37. Prim. Weiss, Das St채dtewesen, str. 109-113.

268

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 269

S tudia H istorica S lovenica

stil trgovce s Kranjskega, ki so potovali proti Ptuju, odve~ne obvezne poti na Maribor, so morali trgovsko blago uskladi{~iti v Slovenski Bistrici in mitnino so smeli pobirati Maribor~ani. V letu 1389 je vojvoda Albreht dunajskim trgovcem in drugim, ki so imeli pravico trgovanja z Benetkami, do preklica dovolil uporabljati poti preko Krasa ter jim odredil kot obvezno pot naravnost od Trsta do Ljubljane in nato preko Maribora na Dunaj. Deèlni knez je s podeljevanjem privilegijev pogosto opro{~al plemstvo, cerkveno gospodo in mesta pla~ila mitnine od vina, ki so ga pridelali na lastnih vinogradih ali pa za kupljeno vino, ki so ga skozi Maribor prevaàli za lastne potrebe, vendar ne za prodajo. Mesto je poleg obi~ajne mitnine od blaga, ki so ga trgovci tovorili po kopnem ali po vodni poti (po Dravi), poleg mitnin od blaga, ki so ga le-ti uskladi{~ili v mestu in ga dajali naprodaj, pobirali {e t. i. tranzitno mitnino. Maribor~ani so bili dol`ni potem, ko so si è pred letom 1498 pridobili mariborsko deèlsko sodi{~e, varovati sejemski mir ob pro{~enjih ter si pridobili pravico do pobiranja mitnine in stojnine ob sejmih pri cerkvi sv. Ulrika pred kasnej{imi Gra{kimi vrati, pri Sv. Juriju ob Pesnici, pri Sv. Petru (Male~nik), pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, pri Jarenini, v [entilju, v Selnici, Kamnici in Sve~ini.25 V zvezi s trgovino z vinom naj omenimo obrtno dejavnost gostiln in vinoto~ev. Prvi kr~marji se v mestu pojavijo è v 13. stoletju in v 15. stoletju jih je bilo najmanj osem. Vinoto~i so bili za me{~ane zelo donosna dejavnost, zato so se z vso mo~jo upirali poseganju nepoklicanih v njihove pravice. Gostilni~arjem so v prvi vrsti konkurirali samostani, lastniki velikih vinogradni{kih kompleksov v neposredni mestni okolici, ki jim je deèlni knez podelil pravico do vinoto~a v njihovih svobodnih dvorih v mestu.26 Tako je kralj Friderik III. leta 1306 dovolil ì~kim kartuzijanom v @i~kem dvoru ob Dravi prodajati vino na drobno (thabernatim), se pravi na vinoto~u, ne pa v ve~jih koli~inah. Gostilni~arjem je konkurirala tudi ni`ja mestna duhov{~ina, ki si je zaradi pi~lih dohodkov s to dejavnostjo hotela izbolj{ati svoj gospodarski poloàj. Znano je, da je imel mariborski ùpnik v letu 1511 vinoto~ v ùpni{~u.27 Deèlni knez je tudi neme{~anom zaradi njihovih zaslug dovolil vinoto~, vendar le za omejeno koli~ino prodanega vina letno. Tako je npr. kralj Friderik IV. Baltazarja Pr端schinka nagradil za njegovo zvesto slu`bo s tem, da je smel letno prodati na vinoto~u po petnajst polovnjakov vina.28 Od 16. stoletja naprej je na podro~je gostilni{ke obrti vedno bolj posegalo tudi plemstvo, saj je kot lastnik okoli{kih vinogradov imelo v svojih svobodnih hi{ah v mestu ve~je koli~ine vinskega pridelka, namenjenega tudi za prodajo. Poklicni obrtniki so se vedno bolj pritoèvali nad nelojalno konkurenco, zato so policijski 25

Prvi znani mariborski mitni~ar je bil Sechel (Sechel der mauter) iz 1305: GZM II/115. Mariborska mitnina in mitnice: GZM XIV, str. 47-53. Sejemski mir, pobiranje mitnine in stojnine: GZM XIV, str. 87-88. Anto{a, Leskovec, Mitnina in mitnice v Mariboru, ^ZN, letnik 40=NV 5 (1969), {t. 2, str. 410-418. 26 Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 155-156. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 22. 27 Joè Mlinari~, Mariborski samostanski dvori in njihova posest do 16. stoletja, ^ZN, letnik 69=NV 34 (1998), {t. 1 (dalje: Mlinari~, Mariborski samostanski dvori), str. 24. 28 1448: GZM VII/11. Leta 1511 je bila v mariborskem ùpni{~u vinska klet s tremi prostori, od katerih je bil eden obokan, ter to~ilnica. (Joè Mlinari~, @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru pod jurisdikcijo salzbur{ke nad{kofije, XII. stoletje-1786, v: Zbornik ob 750-letnici Mariborske {kofije, Maribor 1978, str. 141.

269

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 270

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

redi iz srede 16. stoletja neme{~anom prepovedovali ukvarjati se z gostilni{ko dejavnostjo.29 Mariborsko mesto je v 13. stoletju doìvelo mo~an vsestranski razvoj, ki ga je pospe{il predvsem intenzivni gospodarski razvoj. Slednji je privabljal v kraj v prvi vrsti podeèlski ìvelj, ìvljenjsko eksistenco pa je dal tudi mnogim pri{lekom iz bolj oddaljenih krajev in med njimi so bili naj{tevil~nej{i nem{ke narodnosti. Slednji so se ukvarjali predvsem z obrtjo in trgovino ter z zahtevnej{imi in bolj cenjenimi dejavnostmi (zlatarstvo, kositrarstvo, pasarstvo), ali pa z intelektualnimi poklici (zdravniki, u~itelji), nekateri pa so vstopali v slu`bo deèlnega kneza kot pisarji v njegovem mariborskem dvoru, ali pa se zaposlili kot uradniki pri zemlji{kih gosposkah z upravnimi dvori v samem mestu kot pisarji, gorski mojstri ipd.30 Omenjajo pa se tudi pri{leki iz nem{kih mest npr. Bamberga, Nürnberga, Regensburga in Ulma. Prebivalstvo nem{ke narodnosti se je rekrutiralo v prvi vrsti iz avstrijske [tajerske in Koro{ke. Nekateri pa so se v mestu naselili le za~asno in so se po izteku svoje slu`be vrnili domov.31 K tujemu narodnostnemu elementu {tejemo nadalje pri{leke iz Italije oziroma iz Furlanije, ki so se morda ukvarjali s trgovskimi posli. Med te sodijo npr. Dominik Maeschk (der Walich), sin pokojnega Vidusija iz Furlanije (Venzone) (1348-1354), Jakob, sin pokojnega Vilanda iz istega kraja (1355) ter Nikolaj Walh (mestni sodnik 1414, 1416, 1427).32 Od priseljencev s ê{ke naj omenimo mesarja Venclja iz ê{kih Budeˇjovic, ki si je leta 1491 kupil hi{o na dana{njem Glavnem trgu in si pridobil me{~anstvo. O njegovi premo`nosti govori dejstvo, da je njegova vdova v letih 1507 in 1508 prodala veliko nepremi~nin.33 Srednjeve{ki Maribor je bil vsekakor narodnostno me{ano mesto predvsem s slovenskim in z nem{kim ìvljem, ki so se mu v neznatni meri pridruìli tudi priseljenci drugih narodnosti. V gospodarsko se razvijajo~e mesto je ljudi v prvi vrsti privabljala mo`nost zaslu`ka in preìvljanje od è omenjenih obrtnih dejavnosti. Mo`nost zaslu`ka pa so dajale tudi {e druge dejavnosti: storitvene, uslu`nostne, kopali{ke in negovalne. Ljudje so si mogli zasluìti kruh tudi v transportnih poklicih (nosa~i, tovorniki, prevozniki) ter v storitvenih prehrambenih poklicih (kuharji, `ganjarji, ribi~i). Slednji so sodili med ni`je mestne plasti. Veliko zaposlitev je nudila mestna uprava, ki je zaposlovala uradnike, pisarje, mitni~arje, biri~e, vratarje za nadzor mestnih vrat, straàrje na obrambnih stolpih in na cerkvenem stolpu, merilce in druge.34 K intelektualnim poklicem {tejemo zdravnike in u~itelje ter pisarje. Proti koncu 13. stoletja se omenja v mestu zdravnik Janez in od srede 13. stoletja je ver-

Mlinari~, Mariborski samostanski dvori, str. 26; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 155. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23 in 14-15; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 148-149, 159; Günter Cerwinka, Marburger Bürger zu Beginn des 14. Jahrhunderts, Carinthia I, 165 (1975), str. 211-223. 31 Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 149; Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 15. 32 1348: GZM IV/47; 1354: "Dominus Mascho quondam Vudusii de Vencono ": GZM IV/69; 1455: "Jacobus quondam Vilandi de Venzono ": GZM IV/72. 33 1491: "Wenntzla fleischackher … pürtig von den Pehaimischen Budweys ": GZM X/32; "Johan der Pehaim ": GZM III/134; Mlinari~ Jo`e, Mariborski mestni sodniki v srednjem veku, ^ZN, letnik 54=NV 19 (1983), {t. 1 (dalje: Mlinari~, Mariborski mestni sodniki), str. 48; Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 16. 34 Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 21-22; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 158-159; "Iohannes medicus " (Dopsch, Die Landesfüstlichen Gesamturbare str. 263 {t. 1 d). 30

270

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 271

S tudia H istorica S lovenica

jetno stalno prisotno zdravni{ko osebje. Ustanovitev me{~anskega {pitala (1348) je vsekakor zagotovila nemoteno zdravstveno oskrbo vsaj bogatej{im oskrbovancem. Po naselitvi Judov konec 13. stoletja so si na{li v mestu kruh tudi njihovi zdravniki.35 Za izobrazbo me{~anov so nedvomno poskrbeli ùpnijski duhovniki v svoji latinski {oli, izpri~ani sicer {ele za 16. stoletje, in lai~ni u~itelji v mestni {oli, znani iz pravkar omenjenega ~asa kot "nem{ka {ola," ki jo je vzdrèval mestni magistrat. V virih iz 1229 in 1243 se v mestu omenja u~itelj Ulrik (Ulricus scolasticus). Ob koncu 13. stoletja se omenja mariborski u~itelj Henrik (Heinreich der schulmeister), na za~etku naslednjega stoletja je u~iteljsko slu`bo v mestu opravljal Janez (maister Johans der schulmaister) (1305), za njim pa se omenja Hartvik, sin Jurija iz Slivnice pri Mariboru (von Slevntz).36 V 15. stoletju se omenjata è predstavnika umetnostnih poklicev: slikar (maler) in rezbar (pildsniczer).37 V mestu je glede na dru`beni poloàj ìvelo ve~ skupin prebivalstva. [tevil~no najve~ja in dru`beno odlo~ilna je bila plast me{~anov. Pogoja za sprejem v skupnost svobodnih me{~anov sta bila praviloma "osebna last bivalne nepremi~nine " in sprejem po ustreznem mestnem organu. "Vezanost na nepremi~nine je bila tudi v mestih pomembna, ker je nudila neko minimalno premoènjsko raven in prepre~evala prehitri pretok prebivalstva." Za me{~ana je veljal sin me{~ana z me{~anskim poklicem in z zagotovilom, da si bo mogel v mestu kupiti hi{o. Poleg ìvlja z me{~anskimi pravicami je v mestu ìvelo precej{nje {tevilo neme{~anov, ki so bili v slu`bi me{~anov (npr. hlapci in dekle), ali pa kot uradniki deèlnokne`jih institucij in mestne uprave.38 Od 13. stoletja naprej so se v mestu za stalno naselili ~lani ni`jih plemi{kih rodbin, od katerih se je ve~ina po pridobitvi me{~anskih pravic vklju~ila zlasti v vinsko trgovino, kar ji je omogo~ala lastnina predvsem vinogradni{ke posesti v mestni okolici. K skupini svobodnjakov, a brez me{~anskih pravic, podsodni le vi{ji cerkveni oblasti, je sodila {tevilna duhov{~ina, saj so mestnemu ùpniku bili v pomo~ kaplani in beneficiati desetih beneficijev. Od druge polovice 13. stoletja so v mestu ìveli Fran~i{kovi manj{i bratje, podsodni le vi{jemu redovnemu vodstvu. V svobodnih samostanskih dvorih imovitej{ih in pomembnej{ih doma~ih in tujih samostanov z obse`no posestjo (zlasti vinogradov predvsem v mestni okolici) so kot oskrbniki posesti prebivali ali redovniki ali pa laiki ter pomo`no osebje (uradniki, hlapci in dekle ter vini~arji itd.).39

Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 22-23. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23; 1229 in 1243: "Wlricus scolasticus ": GZM I/63 in 69. Ulrik je bil nedvomno u~itelj v Mariboru è 1229, saj je bila listina izdana v mestu in izdali so jo gospodje Mariborski. Andrej Hozjan zgornjemu oporeka (Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23, opomba {t. 53). 1295, 1297, 1298: GZM II/78, 81, 83; 1305: GZM II/115; 1315: "maister Hertweich der schuelmeister ": GZM III/34; 1325: GZM III/74, 75; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 159-160. 37 Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 23; 1462: GZM XVII, str. 19 in 21; 1464: GZM XVII, str. 62. 38 Sergej Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1996, str. 161-162. Prim. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 25. 39 Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 16, 25; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 159. Prim. Joè Mlinari~, Mariborska ùpnija do leta 1600, ^ZN, letnik 44=NV 9 (1973), {t. 2, str. 234-262; Joè Mlinari~, Beneficiji v mestu Mariboru do konca 16. stoletja, ^ZN, letnik 44=NV 9 (1973), {t. 1, str. 60-91; Joè Mlinari~, Minoritski samostan v Mariboru : 13. stoletje â&#x20AC;&#x201C; 1814, ^ZN, letnik 54=NV 19 (1983), {t. 1, str. 55-72. 36

271

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 272

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

1358, februar 22. Mariborski me{~an Nikolaj Gold(e)ner (Nikel der Goldener, purger zu Marchpurch) in @id Chatsim (Chatsim der Jud) naznanjata s svojima `enama in z vsemi dedi~i, da sta za devetdeset goldinarjev prodala mariborskemu mestnemu pisarju Mateju (Mathen dem stat schreyber ze Marchpurch) za {tiri in pol marke novih gra{kih denarjev manj deset denarjev imenja, kar je prej hasnoval pisar Nikolaj (Nicolae der schreyber)â&#x20AC;Ś (Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka listin {t. 2, orig. perg. listina ({t. 713), vise~a pe~ata â&#x20AC;&#x201C; prej v [tajerskem de`elnem arhivu v Gradcu pod {t. 2640)

[tevil~no mo~no in gospodarsko pomembno plast prebivalstva so v Mariboru predstavljali Judje, ki so se v drugi polovici 13. stoletja nastanili v ~etrti (getu) v jugovzhodnem predelu obzidanega mesta in so bili posebna, od kr{~anskega ìvlja lo~ena skupina, izklju~ena iz vseh javnih slu`b in zdruènj, kot npr. cehov, ter so se morali na zunaj po no{i razlikovati od ostalega prebivalstva. Tako doma kot tudi v javnosti so nemoteno ìveli po svojih verskih predpisih in obi~ajih. Vklju~eni so bili v ìdovsko ob~ino ter so si smeli voliti svoje predstojnike, judovske mojstre, in druge funkcionarje. Judje so bili dol`ni deèlnemu knezu in mestu pla~evati poseben judovski davek ter so bili pod za{~ito deèlnega gospoda.

272

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 273

S tudia H istorica S lovenica

Medtem ko so medsebojne spore re{evali sami, pa so spore s kr{~anskim ìvljem re{evala judovska sodi{~a, ki jim je predsedoval od deèlnega kneza imenovani judovski sodnik. Sodi{~a so obravnavala najve~ imovinske spore. Prvi znani judovski sodnik je leta 1333 omenjeni Henrik Schrall.40 Mariborski Judje so bili v rodbinskih in trgovskih zvezah z Judi sosednjih mest na [tajerskem, Koro{kem in Kranjskem, najve~ {e z druìnami v Gradcu. Judje so se ukvarjali z denarnimi posli, zlasti s posojanjem denarja na obresti, in njihovi dol`niki so bili tudi mariborski me{~ani in cerkvena gospoda. Vklju~evali so se tudi v trgovske posle, saj so npr. trgovali z vinom z vinogradov z okoli{kih posesti, sicer pa so njihovi posli segali tja do Dubrovnika, v Italijo in do Prage. Z omejevanjem pravic do trgovanja s strani deèlnega gospoda od druge polovice 14. stoletja naprej so se izklju~no posve~ali denarnim poslom. Tudi poloàj mariborskih Judov se je zaradi splo{ne gospodarske krize od za~etka 15. stoletja naprej in omenjenih prepovedi vedno bolj slab{al. Zato so se nekatere mariborske druìne iz mesta izselile in si poiskale nove mo`nosti za preìvetje. Potem ko je kralj Maksimilijan I. v letu 1496 na pritisk stanov ukazal do 6. januarja 1497 Judom, da zapustijo [tajersko in Koro{ko, so pri~eli prodajati nepremi~nine in med kupci je najbolj znan nekdanji mestni sodnik in imovit mariborski trgovec Bernard Druckher, ki si je med drugim pridobil tudi sinagogo in jo preuredil v cerkev Vseh svetnikov. Del Judov se je iz Maribora preselil v mesta ob severnem in celo ju`nem Jadranu in na ozemlje Bene{ke republike. Mariborski Judje so v italijanskem okolju dobili ime Marpurgo, ki se je ponekod ohranil do dana{njega dne. Sicer pa je vladar odredil Judom iz [tajerske in Koro{ke za za~asno naselitev kraje Neunkirchen in Dunajsko Novo mesto, kjer bi smeli ostati do jurjevega 1497, nakar jih je naselil v svojih obmejnih krajih na dana{njem Gradi{~anskem.41 Gospodarski razvoj se je nujno odraàl tudi v pove~anem {tevilu prebivalstva, saj se je pritok ìvlja v mesto zaradi dejstva, da je mestno gospodarstvo nudilo velikemu {tevilu vsakdanji kruh, zelo pove~al. Gospodarska uspe{nost in posledi~no pove~anje {tevila prebivalstva pa sta se odraàla tudi v urbanem razvoju. V letu 1271 je bil Maribor è utrjena me{~anska naselbina, o ~emer pri~a najstarej{i doslej ohranjeni pe~atnik. Za 13. stoletje je zna~ilna najve~ja gradbena dejavnost v mestu. V letu 1305 se prvikrat omenjata mestni jarek (graben) in obzidje (mawern). Obzidje je imelo dolìno dva kilometra in je zaobjemalo povr{ino petindvajset hektarjev. Z ve~anjem mestne naselbine so se razvijali notranji trgi in ulice ter predmestja. V dokumentih se prvi~ omenjajo ulice in leta 1315 prvikrat kot sredi{~e trgovanja v mestu Glavni trg (marcht). Na zahodni strani mesta je pred Koro{kimi vrati nastajalo Koro{ko predmestje, na nasprotni strani pa pred Ulrikovimi (kasneje Gra{kimi) vrati, (Gra{ko) predmestje, poimenovano po cerkvi sv. Ulrika. @e v srednjem veku je bilo mo~no poseljeno obmo~je zunaj mesta v smeri proti dana{nji Mlinski ulici in do Drave, kjer je v 15. stoletju stalo blizu trideset manj{ih hi{ oziroma gospodarskih poslopij, med njimi nekaj vini~arij in kle40

1333: "Hainrych der Schrall â&#x20AC;Ś Juden richter daz Marhpurch "; GZM III/15; Mlinari~, Judje, str. 49-59. Prim. Weiss, Das StĂ¤dtewesen, str. 130-158. 41 Mlinari~, Judje, str. 59-70. Prim. Weiss, Das StĂ¤dtewesen, str. 158-173.

273

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 274

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

ti. Leta 1450 je bilo v obeh mariborskih predmestjih nad petdeset hi{ in nad dvesto prebivalcev. Naselitveno podobo mesta, razdeljenega na {tiri mestne ~etrti, nam daje vir iz 15. stoletja, ki poleg me{~anskih hi{ navaja tudi javna poslopja (rotov`, me{~anski {pital) in hi{e duhovne gospode ter hi{e in dvore plemstva in samostanov. Maribor naj bi po nekaterih cenitvah imel ob izteku srednjega veka nad sto petinosemdeset hi{ z ve~ kot tiso~ prebivalci.42 Skupnost vseh me{~anov je bila temeljni organ, iz katerega se je s postopnim prenosom kompetenc na ni`je organe oblikovala samouprava v srednjeve{kem smislu. V pristojnost mestne skup{~ine je sodilo izdajanje splo{nih predpisov za vsakodnevno ravnanje me{~anov, in to v odnosu do some{~anov, do ostalih dru`benih plasti v mestu in do tujcev. V njeno pristojnost je sodilo tudi odlo~anje v posameznih, predvsem spornih zadevah. Odlo~anje pa se je è zelo zgodaj preneslo na dvanajst voljenih prisednikov â&#x20AC;&#x201C; zapriseèncev, ki so vpri~o skup{~ine me{~anov odlo~ali v njihovem imenu. Mestna skup{~ina pa je o skupnih zadevah mesta odlo~ala sama ali pod predsedovanjem mestnega sodnika. Prva znana omemba mariborskega mestnega sveta je v listini iz leta 1283, v kateri se omenjajo "sodnik Markvard, zapriseènci in skupnost me{~anov " (iudex iurati et universitas civium in Marpurg). Prvi znani mestni sodnik z imenom Walker pa se omenja v nekem dokumentu è deset let poprej (1273). Na [tajerskem je bilo nastajanje me{~anskih naselij mo~no povezano s politiko deèlnih knezov, ki so jim utrjevala oblast v deèli in dajala dohodke. Zato je deèlni knez kot mestni gospod v dolo~enem oziru omejeval mestno samoupravo. Natan~nega poteka razvoja mariborske mestne samouprave pa zaradi pomanjkanja virov ne poznamo. Mestni sodnik, ki ga je sprva imenoval deèlni knez, je bil njegov zastopnik v deèli kot tudi predstavnik mesta.43 @elja me{~anov po ve~ji samoupravi je pogojevala te`njo po svobodni volitvi mestnega sodnika iz me{~anskih vrst in deèlni knez je le postopoma privolil v svobodno volitev sodnika in si je pridràl pravico do potrditve izvoljenega, za kar je zahteval dolo~eno denarno vsoto. Mariborskega mestnega sodnika so me{~ani vsako leto volili na dan 22. februarja in novoizvoljeni je bil dolàn pred deèlnim knezom ali pred njegovim poobla{~encem prise~i, me{~ani pa sprva pla~ati 208 funtov, kasneje pa {e vi{jo vsoto. Funkcijo mestnih sodnikov so opravljali vplivni in bogati me{~ani in nekajkrat je to funkcijo opravljalo po vrsti ve~ ~lanov iz iste druìne. Mariborski mestni sodniki iz prvega obdobja so è glede na dru`beni poloàj bili verjetno nem{ke narodnosti in tudi kasneje so me{~ani izvolili nekatere iz druìn tuje narodnosti.44 Me{~ani so iz varnostnih razlogov ìveli znotraj mestnega obzidja, vendar so v gospodarskem smislu kmalu posegli tudi na podro~je zunaj mesta. Tod so si

Curk, Maribor, str. 63-72. V letih med 1265-1267 se omenja "Hainricus de s. Udalrico ": Dopsch, Die landesfĂźrstlichen Gesamturbare, str. 118, {t. 376. 43 Sergej Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1996, str. 152-161; Mlinari~, Mariborski mestni sodniki, str. 128-129; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 163-164. Prim. Weiss, Das StĂ¤dtewesen, str. 93109. 1273: "Walkerus tunc iudex ": GZM II/26; 1283: GZM II/55. 44 Prim. Jo`e Mlinari~, Maribor do za~etka 17. stoletja, Kronika, leto 31(1983), str. 131; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 165-167. Npr. Rajnhard iz Strassburga 1423, 1427: Mariborski mestni sodnikiâ&#x20AC;Ś, str. 49.

274

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 275

S tudia H istorica S lovenica

@ezlo mariborskega mestnega sodnika, 1641 (Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. {t. N. 7684)

pridobili zemljo, najve~ vinograde, ki so jim nudili dodatni vir zaslu`ka in delno samooskrbo. Kmalu se je ingerenca mestne oblasti raz{irila tudi na bli`njo mestno okolico, na katero se je raz{irilo t.i. mestno pomirje. Slednje je segalo na zahodu do Vinarskega potoka, na vzhodu je zaobjemalo kasnej{e Gra{ko predmestje, na severu je segalo do podno`ja vinorodnih gri~ev, njegova ju`na meja pa je bila Drava.45 Mestni magistrat je potreboval za izdatke v zvezi z upravnimi in sodnimi zadevami, za izvr{evanje policijskega reda in komunalne zadeve (urejevanje ulic, vzdr`evanje obzidja, mosta in drugega) stalne dohodke, kar so mu omogo~ili redni davki, mitnine, globe in stojnine ter drugi viri. Nekaj dohodkov je magistratu pritekalo iz zakupa od mestnih zemlji{~ in drugih pravic na obmo~ju mestnega pomirja zunaj mesta. Npr. tudi od ribolova nekako od dana{njega sejmi{~a do Kamni{kega potoka. Mesto je bilo na obeh bregovih Drave lastnik ve~ kot deset srenjskih zemlji{~, poraslih deloma z gozdom, deloma pa primernih za pa{o in ko{njo. Srenjska zemlji{~a so uporabljali me{~ani sami, ali pa so jih dajali v zakup tudi neme{~anom. Ob koncu srednjega veka je bilo mesto lastnik treh ve~jih kompleksov zemlje na

Weiss, Das St채dtewesen, str. 39. Opis mestnega pomirja: GZM XIV, str. 1. Prim. Jo`e Mlinari~, Histori~notopografski oris neposredne okolice srednjeve{kega Maribora I, ^ZN, letnik 71=NV 36 (2000), {t. 3, str. 349; Anto{a Leskovec, Pohorski gozd mariborske me{~anske srenje, ^ZN, letnik 38=NV 3 (1967), {t. 1, str. 75-83. Opis mestne posesti: GZM XIV, str. 2-5. Ribolovne pravice na Dravi (opis): GZM XIV, str. 29.

275

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 276

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

desnem bregu, od katerih je bil najve~ji pohorski gozd nad Zgornjim Radvanjem in Pekrami. Mesto je tod imelo najve~ koristi od se~nje lesa in pa{e.46 S~asoma se je pri me{~anih pri~el pojavljati ob~utek solidarnosti in zavest o potrebi pomo~i some{~anu v stiski. Tako cehi, ki so zdruèvali obrtnike iste dejavnosti, niso nastali le iz gospodarskih potreb, ampak tudi kot karitativne ustanove. Skrb za starej{e, onemogle in bolne me{~ane je postala skupna skrb vsega me{~anstva in se je najbolj udejanjila v ustanovitvah me{~anskih {pitalov. V Mariboru je tako ustanovo leta 1348 ustanovil bogati me{~an in pisar Matej. [pital je s kapelo sv. Duha ter z gospodarskimi poslopji in z vrtom stal do konca 19. stoletja na prostoru dana{njega Slom{kovega trga ter je bil v 16. stoletju enonadstropna stavba. Ustanovitelj je {pitalu podaril precej posesti in letnih dohodkov, ki so mu zagotavljali njegovo eksistenco. Vodstveno in nadzorno oblast nad {pitalom je imel mestni magistrat, ki je iz vrst uglednej{ih me{~anov obi~ajno za leto dni imenoval {pitalskega mojstra, ki mu je bila v pomo~ sluìn~ad. Oskrbovanci iz vrst me{~anov so imeli v ustanovi doìvljenjsko oskrbo, med ostalim tudi osnovno bolni{ko nego. Dol`ni pa so bili ravnati se po hi{nem redu, opravljati la`ja dela ter se udeleèvati v doma~i kapeli bo`je slu`be.47 *** Vsestranski razvoj mesta je trajal vse do za~etka 15. stoletja, ko se pri~enja splo{na gospodarska kriza v Evropi in ki so jo v na{ih deèlah od sredine stoletja poglobili {e tur{ki vpadi in doma~e politi~ne razmere. Zato pri~enja nazadovati doma~a trgovina, kajti donosno tranzitno trgovino so prevzeli tuji trgovci, zlasti {e zelo pomembno in donosno trgovino z ogrsko ìvino, usnjem in ìtom. Na trgovino je negativno vplival tudi izgon Judov iz deèle. Me{~ani so po njihovem odhodu sicer prevzeli njihovo posest v mestu in v okolici, niso pa bili sposobni ustvariti oziroma vzdrèvati mednarodnih trgovskih vezi, kakr{ne so Judje prej vzdrèvali z Italijo in z deèlami v Srednji Evropi. Gospodarsko obzorje mariborskega me{~ana je bilo namre~ majhno, zato je trgovina vedno bolj dobivala zna~aj krajevne omejenosti. Na mestno trgovino je slabo vplivala tudi pove~ana konkurenca podeèlja v obrti kot tudi v trgovini. Obe dejavnosti so podpirali zemlji{ki gospodje, ki jim je bil koristen gospodarsko mo~an podlo`nik. Sicer pa so se v trgovino vedno bolj vklju~evali tudi zemlji{ki gospodje sami ter so pri~eli oskrbovati mestni trg z ìvili in se ukvarjati z donosno vinsko trgovino. Zaradi zmanj{anja trgovine, glavnega vira dohodkov, se je mariborsko mesto moglo gospodarsko nasloniti le na obrtno dejavnost in deloma na agrarne dejavnosti. Na gospodarstvo in rast mesta so negativno vplivali tudi notranji boji na [tajerskem: boj za celjsko dedi{~ino in upor {tajerskega plemi~a Andreja Baumkircherja proti cesarju Frideriku III., ter boji ogrskega kralja Matija Korvina z istim vladarjem.48 Tudi

46 47

Opis v GZM XIV, str. 3-38. Jakob Richter â&#x20AC;&#x201C; Jo`e Mlinari~, Mariborski me{~anski {pital od ustanovitve v letu 1348 do srede 18. stoletja, ^ZN, letnik 52=NV 17 (1981), {t. 2, str. 252-272; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 163. Prim. Weiss, Das StĂ¤dtewesen, str. 207-221.

276

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 277

S tudia H istorica S lovenica

Pe~atnik mariborskega {pitala iz leta 1525 (Pokrajinski muzej v Mariboru, inv. {t. N. 5962)

vpadi in pusto{enje Turkov v letih od 1469 do 1489 so prinesli v de`elo negotovost in hromeli gospodarstvo. Me{~ani so imeli velike izdatke za protitur{ko obrambo (utrjevanje mestnega obzidja in urejevanje jarkov). Ugotoviti moremo, da je Maribor po vsestranskem razvoju od 13. stoletja do konca srednjega veka odslej vstopal v novi vek gospodarsko oslabljen.

277

04 Mlinaric-1

15.6.07

15:00

Page 278

J. Mlinari~: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500

Jo`e Mlinari~ MARIBOR AS OF FIRST MENTION AS CITY (1254) UNTIL 1500

SUMMARY Further manysided economic development of the city was dependent upon its economic development. Circumstances in this respect were favourable: the city had a favourable geographic position as a junction of roads along the Drava and it enjoyed the support of the land prince who had weakened the competitive position of the nearby Salzburg owned Ptuj. The most significant artisanships were established in the city, producing not only for the city inhabitants, but for the countraside as well. Artisans established, for the purpose of securing their material interests and for providing for their spiritual â&#x20AC;&#x201C; religious needs: fraternities, from which guilds evolved, the rules of which were confirmed by the land prince. Craftsmen were always more numerous than petty merchants â&#x20AC;&#x201C; shopowners, whose activities were limited to the city and the nearby countryside and only by the settlement of Jews at the end of the 13th century did commercial links at a distance expand, as Jewish commerce reached to Italy and it expanded to the entire Central Europe. Citizens enriched mostly on the account of wine commerce, as the city became a centre for the export of wine primarily of Carinthia and Central Styria. Competition from the countryside intervened in the bourgeois artisanship, but to an extent it was suppressed by patents of land princes. Maribor citizens were also the owners of land on both banks of the Drava, particularly vine growing lots on the hills to the North of the city. They took part in commercial affairs by the sale of own wine product. Thus the Maribor citizen was not only and artisan or merchant, but an agriculturist as well. The city populace was enlarged by immigrants, who came primarily from the near-by places, though some came for economic reasons from more distant locations: e.g. the Austrian lands, from Germany, Italy and Bohemia. The economic success of citizens was best discernible from the urban development. By some assessments, at the passing of the Medieval period. Maribor had over one hundred and eighty five houses with more than one thousand inhabitants. The establishment of the city medieval hospital (1348), a charity indicates the presence of solidarity among citizens. Unfavourable conditions, particularly the general economic crisis in Europe and the Turkish incursions in the 15th century, brought about a stagnation of the economy. The latter demanded major expenditures for defense against the Turks. The competition by the near-by Ptuj caused the long lasting so-called wine war. As of then land owned by them took an ever greater part in the maintaining of land estates, particularly of vineyards in the city vicinity. The forced expulsion of Jews from the city at the end of the Medieval period (1496) weakened its economy. It needs to be established that Maribor entered Modern times weakened economically, after manysided development as of the 13th century.

Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 175-177 in 183; Karl Pi{ec, Utrdbena rabota mariborska, Kronika, leto 27 (1979), str. 86-87.

278

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 279

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4-18)"653" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

K raji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku Tone Ravnikar Dr., docent, kustos Muzej Velenje Ljubljanska cesta 54, SI - 3320 Velenje e-mail: tone.ravnikar@guest.arnes.si

Izvle~ek: Avtor v ~lanku razpravlja o razvejani in kompleksni problematiki odnosov med posameznimi mestnimi oz. bolje neagrarnimi naselji na podro~ju slovenske [tajerske, s posebnim poudarkom na mestu Maribor. Zaradi kompleksnosti in mnogoplastnosti vpra{anja je v razpravi izpostavljenih le nekaj mo`nih vidikov tovrstnega preu~evanja. Med njimi je potrebno izpostaviti predvsem vpra{anje osebnih stikov med me{~ani, njihove trgovske in tudi osebne, sorodstvene povezave. Poleg tega pa je izpostavljeno tudi vpra{anje topografske razporeditve neagrarnih naselij na obravnavanem podro~ju in razlogi za njihove razlike.

Klju~ne besede: Maribor, srednji vek, mesto, Celje, Slovenj Gradec, Ptuj, trgovina, topografija.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 279-296, 49 cit., 4 slike. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

279

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 280

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

Naslov prispevka, ki ga je prispevek nosil na simpoziju, 'Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku', je seveda (pre){irok in s tem nujno premalo natan~en. Omogo~a veliko svobodo pri pripravi prispevka, vendar je te 'svobode' zelo hitro preve~ oz. je vsebina, ki bi jo bilo potrebno zajeti, tako ob{irna, da to seveda v kratkem ~asu, ki je na razpolago, ni mogo~e. Prispevek je tako lahko razumljen le kot odpiranje nekaterih (in {e zdale~ ne vseh) vpra{anj in dilem. Najprej èlim zato opredeliti obseg in vsebino. Pojem 'Slovenska [tajerska' je za ~as srednjega veka (pa seveda ne samo za ta ~as) povsem napa~en oz. umeten. Izraz je vzet iz modernega politi~nega besednjaka, ki je lahko nastal {ele po letu 1918. Zato ga lahko uporabimo le kot kazalko, s katero dolo~imo geografski obseg, ki ga èlimo obravnavati. Vendar imamo tudi v tem primeru teàvo. Upo{tevati moramo, da imamo na obravnavanem podro~ju opravka z dvema razli~nima podro~jema. Ne da bi na tem mestu èlel obnavljati celotno problematiko nastanka srednjeve{kih deèl oz. konkretneje deèle [tajerske, moram zelo na kratko in s tem tudi zgolj posplo{eno ugotoviti, da imamo na podro~ju, ki ga danes pojmujemo kot 'Slovenska [tajerska' opravka v srednjem veku vsaj z dvema med seboj (moderno re~eno politi~no) lo~enima podro~jema: savinjskim (savinjsko marko) in podravskim (podravsko oz. ptujsko marko), ki sta formalno postali del ene deèle {ele leta 1311, ter da lahko tako govorimo o neki pogojno enotni {tajerski zgodovini na podro~ju dana{nje slovenske [tajerske {ele od tega ~asa dalje.1 Pa {e pri tem je nujno poudariti, da sta osta(ja)la oba predela skozi celoten srednji vek lo~ena, to lo~itev pa je {e dodatno poglabljalo delovanje celjskih grofov.2 Da bom kljub temu obravnaval v tem prispevku celotno dana{njo slovensko [tajersko, bo to mogo~e narediti le tako, da bomo navedeno dvojnost podro~ja imeli ves ~as pred o~mi ter upo{tevali razlike, ki se pojavljajo. Prva razlika, ki jo tako lahko opazimo, je è topografska razlika med obema predeloma. Na podro~ju Podravja je nastalo v srednjem veku 5 oz. 6 mest (Slovenj Gradec, (pogojno Radgona), Maribor, Ormo`, Ptuj in Slovenska Bistrica), medtem ko sta nastali na savinjskem le dve mesti (Breìce in Celje). Skoraj identi~no pa je {tevilo srednjeve{kih trgov. Na podro~ju Savinjskega jih je v srednjem veku nastalo 22, medtem ko jih je v Podravju 23. Skupaj govorimo torej o 7 mestih in 45 trgih.3 To veliko {tevilo trgov (razmerje med mesti in trgi je bilo na Kranjskem 1:1,4, na [tajerskem pa kar 1:4,5, samo za slovenski del [tajerske pa je to razmerje celo 1:6,1, se pravi povsem enako, kot je recimo na Spodnje Avstrijskem) ima seveda razli~ne korenine. Gotovo pa je eden od pokazateljev o veliki (vsekakor ve~ji kot npr. na Kranjskem) vlogi in mo~i, ki so jo imeli posamezni zemlji{ki gospodje oz. {tajerski deèlani, pri ~emer se je seveda takoj potrebno spomniti na zgodnje formiranje [tajerske deèlne zavesti pri deèlnem plems-

Peter [tih â&#x20AC;&#x201C; Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Ljubljana 1996, in tam navedena literatura. 2 O deèli celjski glej: Peter [tih, Celjski grofje, vpra{anje njihove deèlnokne`je oblasti in deèle celjske, v: Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996, str. 227-256. 3 Topografski podatki po: Joè Curk, Trgi in mesta na slovenskem [tajerskem, Maribor 1991 (Curk, Trgi in mesta).

280

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 281

S tudia H istorica S lovenica

tvu povezano z zamenjavo deèlnih vojvod leta 1192 in s tem povezano prvo omembo {tajerskega deèlnega prava, (prvi~ omenjeno leta 1186 v Georgenber{kem ro~inu4) kar vse je seveda pripomoglo h krepitvi samozavesti {tajerskih deèlanov in njihovim samostojnim delovanjem, ki se odraà tudi pri mnoì~nem ustanavljanju trgov. Praviloma so namre~ mesta lahko ustanovili le knezi, medtem ko so trgi (lahko) bili ustanove plemi{kih rodbin. Razlika med savinjskim in podravskim, ki jo ugotavljamo pri razmerju med nastalimi srednjeve{kimi mesti in trgi, pa je gotovo plod razli~nega zgodovinskega razvoja v 12. in predvsem v 13. stoletju med obema predeloma. ê moremo za Podravinje ugotoviti, da v njem prevladujejo posesti dveh visokih fevdalcev s pravico do ustanavljanja mest: salzbur{ka nad{kofija s Ptujem in Ormoòm ter deèlni knez z Mariborom, Slovensko Bistrico in vzhodno od Maribora Radgono. Na podro~ju savinjskega po smrti pripadnikov zadnjih savinjskih kraji{nikov ni bilo fevdalca, ki bi posedoval ve~jo posest in imel dovolj visoki status, ki bi omogo~al ustanavljanje mest, temve~ imamo opravka z ve~jim {tevilom fevdalcev, ki ustvarjajo vsak na svojem podro~ju, svoja sredi{~a – trge, kar seveda privede tako do velikega {tevila trgov kot do relativno majhnega {tevila mest. Breìce, kot salzbur{ka ustanova, so nastale kot trg verjetno è v 13. stoletju (prvi~ se kot take posredno omenjajo sicer leta 1309)5 ter so pred letom 1322 pridobile {e mestne pravice. Nad{kof pa je v Breìcah trdno obdràl mestno upravo – v ob{irni listini iz leta 1353,6 ki jo je Breìcam izdal nad{kof Ortolf, ni govora o mestnem svetu, ob~ini me{~anov ali o katerem drugem samoupravnem organu, izvemo pa, da je mestnega sodnika postavljal nad{kof oz. njegov vicedom v Lipnici.7 Celje pa je tako ali tako pridobilo mestni status formalno {ele v 15. stoletju (k vpra{anju Celja se bom zelo na kratko {e vrnil). Poudaril sem, da je, ko govorimo o stikih Maribora z ostalimi kraji (mesti, trgi), histori~no nepravilno omejiti le-te le na podro~je dana{nje slovenske [tajerske. Tako Maribor, kot ve~ji del tega, kar danes pojmujemo kot slovenska [tajerska sta bila v obravnavanem ~asu tako naravno kot politi~no povezana z ostalo (severno, nem{ko …) [tajersko. Ta povezava (politi~na, trgovska, naselbinska itn.) se {e oja~a od druge polovice 12. stoletja dalje, ko se formira deèla [tajerska in se do takrat politi~no (posestno) lo~eni deli trdneje poveèjo preko osebe deèlnega kneza v eno celoto. Izjemo predstavlja ravno ju`ni del 'slovenske [tajerske', nekdanja savinjska marka. Se pravi del, ki predstavlja enega od dveh politi~nih in geografskih predelov, ki so predmet tega prispevka. Vsaj enako vlogo kot politi~ne povezave je pri vzpodbujanju trgovskih in sicer{njih povezav severa in juga pomenila cesta ~ez Semmering, kjer je leta 1160 {tajerski

Prim. Karl Spreitzhofer, Georgenberger Handfeste. Entstehung und Folgen der ersten Verfassungsurkunde der Steiermark, Graz 1986. 5 1309, salzbur{ki urbar za Bre`ice in Sevnico (po: Norbert Weiss, Das Städtewesen dr Ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter, Graz 2002), "Nicolaus civis de Rain." 6 1353, maj 18. Prepis v: Steiermärkische Landesarchiv Graz (dalje: StLA), {t.: 2473e. Regest v: Norbert Weiss, Die Städtewesen der Ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter, Graz 2002. 7 Prim: Albert Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark VI., Graz 1844-67, str. 327-328.

281

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 282

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

Bre`ice, Stara Kaiserjeva suita, ok. 1825

mejni grof Otakar III. postavil {pital z nalogo, da menihi zgradijo cesto ~ez prelaz.8 [ele z izgradnjo te ceste se je na {iroko odprla pot med Dunajem in Benetkami. Po tem ~asu se je torej pove~al promet v smeri sever-jug, vzhodno-zahodna orientacija prvotne tr{ke naselbine Maribor (vzporedno z reko Dravo) pa kaè na nastanek prvotnega naselja pred letom 1160 ter na pomen, ki sta ga imeli reka Drava in dravska cesta iz Madàrske proti Koro{ki za nastanek naselbine. ê sledimo analizi Othmarja Pickla lahko domnevamo nastanek mariborske naselbine celo v ~asu do 12. stoletja, v katerem nato pridobi na pomenu severno-ju`no povezovanje, do tega ~asa pa izrazito prevladujejo na [tajerskem vzhodno-zahodne poti, katerih ena najpomembnej{ih je ravno t. i. dravska cesta, katera se v tem najzgodnej{em obdobje seveda izogne dravskemu gozdu ter ta predel obide preko prelaza Radelj.9 Dravska cesta oz. kot jo najdemo v tistem ~asu tudi poimenovano "kraljeva cesta " ("via regia")10 pa je ohranila svoj velik pomen (vinska trgovina kot najpomembnej{a gospodarska pano-

8 1160,

UBSt I, {t. 406, str. 394-396. Othmar Pickl, Handel und Verkehr in der Steiermark zur Zeit der Traungauer, v: Das Werden der Steiermark, Graz 1980 (dalje: Pickl, Handel und Verkehr), str. 339. 9 Otmar Pickl, Handel und Verkehr, str. 327-330. Prim. {e: Miha Kosi, Potujo~i srednji vek, Ljubljana 1998 (dalje: Kosi, Potujo~i srednji vek), posebej str. 227-231. 10 1278, maj 2. Dravograd; MDC V, {t. 344, str. 214-215; in 1278, maj 3. Velikovec; MDC V, {t. 345, str. 215-216.

282

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 283

S tudia H istorica S lovenica

ga Maribora v srednjem veku je v veliki meri potekala ravno po tej cesti oz. po reki Dravi) ter se odraà med ostalim tudi v dejstvu, da imajo mnogi koro{ki samostani in tudi kr{ka ter lavantinska {kofija svojo posest (prete`no seveda vinograde) v okolici Maribora, da imajo v mestu tudi svoje dvore, ter da nas viri dobesedno bombardirajo s podatki o posameznih privilegijih, ki so si jih te ustanove uspele priboriti ali pa so se za njih potegovale. V ~asu 11. in {e posebej 12. stoletja, ko lahko na osnovi razprostranjenosti najdb bre{kih novcev na Furlanskem in {e posebej na Ogrskem ugotavljamo, do kam so segale koro{ke trgovske vezi, katerih glavnina je tekla ravno po Dravi, pa je mnogo bolj kot Maribor, za katerega je zna~ilno, da se je ravno v tem ~asu razvil v naselbino neagrarnega karakterja, profitiral Ptuj, ki je predstavljal glavna vrata v ogrsko kraljestvo za nem{ke in furlanske trgovce. Otmar Pickl ugotavlja, da so ravno ptujski Judje imeli glavno vlogo pri raz{irjanju bre{kih novcev v ogrskem kraljestvu.11 Tudi hitra analiza izvora prebivalstva pokaè tesne stike Maribora s severnimi {tajerskimi kraji in kar je za omenjeno pozicijo Maribora kot sredi{~a vinogradni{ke pokrajine in predvsem vinske trgovine zelo signifikantno, proti zahodu s Koro{ko. V Mariboru sre~ujemo tako mariborske me{~ane v slu`bi koro{kih cerkvenih ustanov kot tudi ljudi, ki so pri{li v Maribor s Koro{kega ter si tu pridobili me{~anske pravice in tudi zasedli pomembne poloàje v mestni samoupravi ali pa vsaj posedovali dolo~eno posest. Ne da bi teìl k popolnosti naj samo navedem nekaj zna~ilnih primerov. @e leta 1278 je imel svoja posestva v okolici Maribora (natan~neje vinograd v Po~ehovi) velikov{ki me{~an Gerloh,12 leta 1348 je me{~an Strassburga na Koro{kem Nikolaj "der Payer " posedoval svoj vinograd pri Mariboru,13 z vinom sta le nekaj desetletij kasneje v Mariboru trgovala tudi me{~ana St. Vida na Koro{kem Peter Swein旦rl in Ivan Brentzel,14 v Kamnici je imel svoje vinograde Ivan Kribitz iz Bre` na Koro{kem, ki jih je dal v zakup kroja~u Jakobu iz Velikovca,15 kot mariborski me{~ani so navedeni Friderik iz Spittala (1397), Rajnhard iz Strassburga (1423) in Nikolaj iz Himmelberga16 in {e bi lahko na{teval. Ugotovimo lahko tudi, da so bili v dolo~enih obdobjih in podro~jih pomembni pa celo prevladujo~i, stiki s severno [tajersko, Salzbur{ko, Koro{ko in Avstrijsko deèlo itn.; in to vsaj v enaki meri kot z jugom. Pri tem naj opozorim na dela Ferdinanda Tremla, ki se je v svojih gospodarskozgodovinskih tekstih lotil in obdelal tudi mitninsko postajo Pla~ severno od Maribora, katere izsledki izvrstno odslikujejo pomen in koli~ino prometa, tako trgovskega kot tudi druga~nega, ki se je vr{il od Maribora na sever.17 Potrebno pa je spomniti tudi na solno mejo, se

Pickl, Handel und Verkehr, str. 329; Kosi, Potujo~i srednji vek, str. 32-36. 1278; v: Gradivo za zgodovino Maribora, Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: GZM) II/42. 13 1348, januar 11. Krka na Koro{kem; v: GZM IV/43. 14 1375, december 23.; v: GZM V/19. 15 1435, oktober 21.; v: GZM VI/62. 16 Prim.: Jo`e Mlinari~, Maribor od za~etkov do sredine 18. stoletja, v: Maribor skozi stoletja, razprave I., Maribor 1991 (dalje: Mlinari~, Maribor od za~etkov), str. 149. 17 Ferdinand Tremel, Der Verkehr 端ber den Platsch in der fr端hen Neuzeit, Zeitschrift des historischen Vereines f端r Steiermark 48 (1957), str. 108-144. 12

283

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 284

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

pravi mejo med Salzbur{ko (t. i. Ausseejsko) in morsko soljo, ki se je v glavnem dràla reke Drave, in na katere meji je bil ravno Maribor. Konec 14. stoletja, to~neje leta 1390 je tako vojvoda Albreht dolo~il solno mejo, ki je na predelu, ki je v sredi{~u na{ega dana{njega zanimanja bila opisana tako, da podro~je trgovanja z ausseejsko soljo sega do Slovenske Bistrice, do mesta in z nekoliko nedolo~nim dostavkom "do kamor je po starem {la."18. Tak{en potek meje pa ni mogel v realnosti zdràti, saj je trgovina z morsko soljo potiskala mejo navzgor. Dejanska meja se je tako dràla bolj ali manj reke Drave ter nas s svojimi skoki preko nje (npr. na podro~ju Ptuja, do katerega je segala morska sol) spominja na potek dana{nje dràvne meje. Sergij Vilfan je tudi upravi~eno zapisal misel, da je ravno solna trgovina tista, ki je v za~etku 9. stoletja pripeljala do dolo~itve cerkvene meje med Oglejskim patriarhatom in Salzbur{ko nad{kofijo.19 Opozorim pa naj {e na poznano dejstvo, da se meje trgovanja z morsko oz. kameno (Ausseejsko) soljo skoraj povsem pokrivajo z mejami, do koder je segala t. i. kranjska veljava menjalni{kega denarnega sistema.20 Ti stiki s severnimi predeli vojvodine [tajerske pa se seveda odraàjo tudi skozi vire. Tako je poznana listina, s katero sta Ulrik "der Pyrer," me{~an Brucka na Muri in Henrik "der Lynccer," me{~an Leobna izstavila mariborskemu me{~anu Dominiku Masskke dol`no pismo,21 leta 1402 je Toma` "der Reyagkh " iz Ernaua pri Mauternu prodal svoj vinograd, ki ga je imel pri Male~niku22, leta 1478 pa se je mestni sodnik Brucka na Muri Peter Kormuess pritoìl pri {tajerskem vojvodi, da se je po krivici polastil njegove hi{e v Mariboru radgonski me{~an Erazem Regensoder. Kot mariborski me{~ani so poznani Mihael iz Neumarkta pri Judenburgu (1401), Pavel iz Gradca (1402) in Ivan iz Halbenraina (1499). Primerov, ki dokazujejo tesne stike med mesti oz. bolje med me{~ani posameznih mest, je seveda mogo~e najti {e ve~, navedeni naj sluìjo le v ilustracijo povedanega. Maribor je k sebi vabil tudi (prete`no) trgovce iz mnogo bolj oddaljenih krajev, ki so iz tak{nega ali druga~nega razloga (obi~ajno so temu botrovale trgovske povezave) pri{li v Maribor ter nato v njemu tudi ostali. Tako poznamo iz virov v letu 1348 nekega Dominika Maeschka (der Walich), sina pokojnega Vidusija iz Furlanije (Venzona/Pu{je vasi), leta 1355 se prav tako iz Venzona pojavlja neki Jakob, sin pokojnega Vilanda, v 15. stoletju pa je neki Nikolaj Walch celo mariborski mestni sodnik. Posebej obe omembi furlancev iz Venzona kaèta na pomen povezave vzhod zahod preko Drave, Beljaka ter v Furlanijo, katera je potekala preko Venzona in se preko kanalske doline odprla za promet v 13. stoletju,23 kjer je bil è v srednjem veku zgrajen pomemben most preko reke Tagliamento in zaradi ~esar je gotovo tudi pri{lo do navedenih fizi~nih povezav. Poleg

1390, marec 6. Dunaj, kop. v StLA, {t. 3692c. Sergij Vilfan, K zgodovini kme~kega trgovanja s soljo, Kronika, letnik 10 (1962), {t. 3, str. 133. 20 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 307-309. 21 1347, junij 8.; v: GZM IV/40. 22 1402, september 27.; v: GZM V/84. 23 Herbert Hassinger, Zollwesen und Verkehr in den österreichischen Alpenländern bis um 1300, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 73 (1965), str. 308, op. 53. 19

284

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 285

S tudia H istorica S lovenica

è omenjenih osebnih povezav Maribora s Koro{kimi kraji in ne nazadnje koro{kimi samostani (vetrinjska cisterca, {entpavelski benediktinski samostan ter pro{tija v Dobrli vesi)24 in kr{ko {kofijo nedvomno tudi govori dejstvo z zasnovo naselbine, ki je bila zasnovana vzhod-zahod o tem, da je Maribor nastal v prvi vrsti zaradi te povezave, ki je potekala po t. i. dravski cesti, ter da je povezava severjug po t. i. dunajski in ljubljanski cesti pridobila na pomenu ter nazadnje prevladala {ele konec 14. stoletja, verjetno {ele po dokon~nem prehodu Trsta v roke Habsburànov leta 1382. pri ocenjevanju pomena te poti, ne samo v zvezi z zgodovino mesta Maribor, temve~ tudi dosti {ir{e, je potrebno upo{tevati, da je bila na tej poti ustanovljena mejna mitnica med Karantanijo in vzhodom verjetno è konec zgodnjega srednjega veka, gotovo pa je delovala vsaj od srede 12. stoletja dalje, ter da je bil è v 12. stoletja kot trg formiran tudi Dravograd, kot najpomembnej{a tr{ka naselbina na tem podro~ju, ter da, kot sem è poudaril, domnevamo ustanovitev mariborske tr{ke naselbine è v ~asu pred letom 1180, zelo verjetno celo è v za~etku 12. stoletja. Za vso kompleksnost odnosov med me{~ani razli~nih mest oz. bolje za njihovo prepletenost pa naj za konec tega sklopa navedem le eno listino, ki izvrstno odslikuje vso mobilnost, ambicioznost in, danes bi rekli internacionalnost povezav srednjeve{kega me{~anstva. Leta 1438 je iz{la listina, ki po svoji vsebini sicer ni ni~ posebnega. Govori o prenosu oz. prodaji neke posesti med sorodniki. Tisto, kar je zanimivo so ravno sorodstvena razmerja med nastopajo~imi v listini. V njej so namre~ navedeni sorodniki Erazem Schmitzperger iz Halstatta, njegov svak Ivan MĂźllej iz Maribora, drugi svak Vencelj "dem DĂśprer " iz Judenburga ter njegov pokojni tast Valentin HĂśhl, me{~an iz Rottenmanna.25 Opravka imamo torej s pravim dinasti~nim povezovanjem in zasedanjem strate{kih pozicij v krajih, ki so leàli na poti, ki povezuje ju`no in severno [tajersko ter salzbur{ko. Nekoliko manj znan pa je podatek, za katerega se moramo zahvaliti raziskovanjem Ignacija Vojeta, ki je raziskal povezave dubrovni{kih trgovcev s slovenskimi kraji. In prvi podatek o prisotnosti kak{nega dubrovni{kega trgovca na podro~ju dana{nje Slovenije je ravno vezan na Maribor. Leta 1441 se je dubrovni{ki trgovec Mihael Allegretti s pismom obrnil na kralja Friderika zaradi {kode v vi{ini 800 dukatov, ki jo je utrpel v Mariboru in ki jo èli imeti povrnjeno. Allegretti je potoval verjetno po t. i. ljubljanski cesti preko Maribora in je bil verjetno namenjen naprej proti severu. Podatek o vi{ini {kode pa govori o tem, da je moral trgovati z blagom velike vrednosti.26 Glavnina poti, ki so jih ubirali dubrovni{ki trgovci, pa ni potekala preko Maribora temve~ preko Ptuja. O tem govori pismo, ki so ga leta 1505 Dubrov~ani poslali cesarju Maksimilijanu in v katerem navajajo, da njihovi trgovce pogosto prihajajo s svojim blagom v kraljestvo in kraje njegovega veli~anstva in zlasti na ozemlje Ljubljane in Ptuja ("praesertim ad terras

Glej: Jo`e Mlinari~, Posest vetrinjske opatije na [tajerskem (ok. 1145-1786), ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 52=NV17 (1981), {t. 1, str. 38-58; Mlinari~, Maribor od za~etkov, str. 158. 25 1438, januar 14.; GZM VI/66. 26 Ignacij Voje, Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku, Ljubljana 2003 (dalje: Voje, Poslovna), str. 212.

285

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 286

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

Gliubiane et Petovie "), kjer pa doìvljajo velike teàve. Pri tem jim je {la {e posebej v nos pravica do prisilnega skladi{~enja, ki so jo imela prakti~no vsa mesta, za Ptuj pa je {e posebej veljala odlo~ba, ki mu jo je leta 1503 podelil cesar Maksimilijam, da morajo italijanski, ogrski in drugi tuji trgovci, ki potujejo z volovskimi koàmi in drugim blagom iz Ogrske preko Ptuja to blago na Ptuju uskladi{~iti in tam ostati do naslednjega sejma. Omejitve za tuje trgovce in pravica do prisilnega skladi{~enja pa sta zapisana è tudi v ptujskem statutu, se pravi, da gre za staro pravico mesta, ki mu je bila v kasnej{ih obdobjih le {e potrjevana in natan~neje specificirana. Za dubrovni{ke trgovce (in seveda ne samo za njih) pa je bila tak{na ovira, kot so zapisali v prito`bi, izguba ~asa in dodatno povzro~ena {koda na blagu.27 Dejstvo, da so poudarili predvsem mesti Ljubljano in Ptuj, kot tisti, v katera dostikrat pridejo, govori o tem, da je bila tudi za dubrovni{ke trgovce povezava vzhod-zahod, oz. povezava z Ogrsko pomembnej{a kot tista, sever-jug, oz. povezava z Nem~ijo. Pomen poti na Ogrsko je za Dubrov~ane gotovo narasel po tem, ko je ekspanzionisti~na Osmanska dràva prepre~ila direktnej{e povezave Ogrske in Dubrovnika preko Bosne. Vrnimo se k topografskim vpra{anjem, vezanim na poloàj mest in trgov na obravnavanem podro~ju. Ni bilo ve~jih razlik v statusu mesta in trga. Razlika je bila pravzaprav le v pravici do imenovati se mesto (civitas ipd., kar je bilo seveda odli~nej{i naslov kot trg, markt, opidum ipd.) ter v pravici do obzidja, s tem, da so tudi posamezni trgi seveda imeli obzidje (Vitanje, Rogatec). Ta razlika se je {e posebej izni~ila pri tistih tr`nih naselbinah, ki so leàle ob glavnih vpadnicah, ki so jih uporabljali od 15. stoletja naprej Turki. Zanimivo pa je poudariti, da, za razliko od Kranjske, noben {tajerski trg ni bil v ~asu nevarnosti tur{kih vpadov povi{an v mesto, kot so to bili Ko~evje, Lo`, Vi{nja Gora in Radovljica na Kranjskem. Zanimivo je tudi primerjati mesta in trge med seboj glede na to, kako oz. kdaj so nastali in ali je mo`no pri poziciji teh naselij govoriti, pa ~etudi z veliko mero previdnosti o kontinuiteti tr`nega prostora {e iz ~asa antike in zgodnjega srednjega veka. Pri tem se seveda takoj sre~amo z velikim problemom, imenovanim pomanjkanje virov. Edina izjema pri tem je mesto Ptuj, pri katerem skoraj ne more biti dvoma o tem, da anti~ni tradiciji, ki se je obdràla brez premora, k ~emur je gotovo pripomogel ohranjeni most ~ez Dravo, katerega pomen je seveda izjemen in ga {e pove~uje dejstvo, da med Beljakom in Ptujom ni bilo drugega mostu ~ez reko. Pri prou~evanju mo`nih kontinuitetnih indicev za posamezna mestna oz. tr{ka naselja je potrebno upo{tevati ne samo ~asovno, temve~ tudi prostorsko kontinuiteto uporabe nekega prostora. Ne da bi lahko na tem mestu temu pomembnemu in dokon~no le te`ko re{ljivemu vpra{anju posvetil potrebno pozornost, ugotavljam, da poleg è omenjenega Ptuja lahko govorimo o kontinuiteti vsaj {e pri mestu Celje. O tem pri~a ne le dejstvo, da je srednjeve{ko Celje nastalo na istem mestu kot anti~na Celeia (ki pa prav tako ni prva naselbina, nastala na zeleni trati, temve~ se naselbinsko pokriva s keltsko naselbino) kot tudi kon-

Prav tam, str. 217.

286

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 287

S tudia H istorica S lovenica

Ptuj, Stara Kaiserjeva suita, ok.1825.

tinuiteta imena. Ni slu~ajno, da obe mesti pri katerih lahko upravi~eno domnevamo naselbinsko kontinuiteto leìta na prometnici prvega reda, t. i. ljubljanski cesti. Po drugi strani o tak{ni neposredni kontinuiteti pri ostalih slovenje{tajerskih mestih ne moremo govoriti. Povsem odprto ostaja vpra{anje, ali na podro~ju Starega trga pri Slovenj Gradcu, kot nedvomnega prvotnega tr{kega naselja, ob katerem je verjetno res {ele za ~asa ande{kega gospostva na zeleni trati nastalo novo tr{ko sredi{~e, lahko domnevamo kontinuiteto letnih sejmov iz obdobja anti~nega Collatia preko zgodnjesrednjeve{ke poselitve, ki jo izpri~uje bogato in relativno veliko grobi{~e na Pu{~avi pod grajskim hribom. Nenazadnje tudi J. Curk ugotavlja, da je bil Stari trg sejemska naselbina s sedeèm deèlne mitnice, ki pa ob prevladi mislinjske ceste nad hotuljsko ni imela ve~jih mo`nosti nadaljnjega {irjenja.28 Kontinuiteta tak{nih letnih sejmov, ki je dokazana npr. za Francijo, Prago, nekatera nem{ka mesta itn. je namre~ eden od odlo~ilnih faktorjev pri ustanavljanju srednjeve{kih tr{kih naselbin.29

28 29

Curk, Trgi in mesta, str. 126-127. Prim.: Michael Mitterauer, Jahrmarktkontinuit채t und Stadtentstehung, v: Markt und Stadt im Mittelalter, Beitr채ge zur historischen Zentralit채tsforschung, Stuttgart 1980, str. 154-191, s tam na{teto literaturo. Tudi: Kosi, Potujo~i srednji vek, str. 30 ss.

287

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 288

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

Primerjava oz. raziskava odnosov in primerjav med posameznimi mesti in trgi pa seveda predpostavlja opravljene temeljne studije (ki {e niso bile opravljene) o posameznih {tajerskih mestih in ve~jih ter pomembnej{ih trgih, s katerimi bi pridobili dovolj{njo koli~ino podatkov, ki bi seveda {ele omogo~ili korektno primerjavo. Nadalje: ko govorimo o stikih med mesti/trgi, seveda ves ~as mislimo na osebne stike med posamezniki; posameznimi konkretnimi me{~ani med seboj, konkretnimi plemi~i in konkretnimi me{~ani, kleriki in me{~ani ipd. Ne da bi si domi{ljal, da mi bo uspelo zaobjeti celotno paleto mo`nih stikov med posameznimi neagrarnimi naselbinami na podro~ju slovenskega dela [tajerske, naj samo nakaèm, da je mogo~e med stike {teti tako: â&#x20AC;˘ stike plemi~ev, ki so imeli v razli~nih mestih svoje dvore. Pri tem je potrebno è na za~etku opozoriti, da so imeli tako plemi~i iz Maribora svoje postojanke v drugih mestih kot so imeli plemi~i od drugod svoje dvore v Mariboru (npr. Svibernjski, Ptujski itn.). Pri tem naj opozorim le {e na velik pomen, ki so ga v dinasti~ni strategiji vi{jega plemstva predstavljala mesta oz. njihovo upravljanje in s tem mo`nost okori{~anja ekonomskih blagodati, ki jih je mesto prina{alo s seboj. V ilustracijo naj le spomin, da so se posamezne druìne, ki sicer niso imele na nekem obmo~ju svojega mestnega naselja, intenzivno trudile, da bi pridobile v zajem upravo nad deèlnokne`jimi ali cerkvenimi mesti, tako so bili npr. Walsseejci v prvi polovici 15. stoletja fevdni posestniki tako Maribora kot Slovenj Gradca. Temelj gospodarske mo~i Ptujskih gospodov predstavlja ravno posedovanje upravljalskih pravic nad mestoma Ptuj in Ormo`. Borbo za mesto Ptuj so gospodje Ptujski sicer izgubili in so se morali po dolgotrajnih borbah ukloniti salzbur{kemu nad{kofu, zato pa so ustanovili naselje Ormo` ter mu leta 1331 tudi podelili (po vzoru na Ptuj) mestne pravice. Vse do izumrtja so Ptujski obdràli Ormo` kot svojo patrimonialno ustanovo. â&#x20AC;˘ Pogojno je v to vrsto stikov potrebno {teti tudi promet s posestvijo manj{ih ministerialov, v kolikor so bili ali le-ti ali pa njihova posest tako ali druga~e povezana z Mariborom. Pri teh, imenujmo jih, skoraj nekoliko karikirano, plemi{kimi stiki, pa seveda ne smemo pozabiti morda najpomembnej{ega razloga, ki je 'vlekel' v Maribor plemi~e iz {ir{ega {tajerskega podro~ja, Maribor je bil seveda sede` deèlskega sodi{~a, kar je nujno predpostavljalo redno prisotnost plemstva ob zasedanjih tega sodi{~a. â&#x20AC;˘ Naslednja vrsta stikov, ki so bili v ~asu srednjega veka izjemno pomembni, tako po svoji pogostosti kot po svojem moralnem in simbolnem pomenu, ki so ga imeli za takratnega ~loveka, so bili duhovni stiki. Pri tem pod tem presplo{nim terminom predpostavljam volila ipd. Maribor~anov cerkvenim institucijam tako v samem Mariboru kot v drugih mestih in volila predstavnikov drugih mest institucijam v Mariboru. Pomembno vlogo pri tem so nedvomno odigrala tudi romanja Maribor~anov. Tako kot drugi v obravnavanem ~asu so tudi Maribor~ani romali tako na bli`nja romanja v okolici kot seveda tudi na daljnja romanja v Aachen, KĂśln, Santiago, Rim, v sveto deèlo itn. Poznan je primer mariborskega sodnika in trgovca Janeza Cirola, ki je leta 1341 umrl na Kreti, ko se je vra~al z blagom iz Svete deèle.

288

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 289

S tudia H istorica S lovenica

Okoli prevzema trgovskega blaga so nato potekala pogajanja med Benetkami n Mariborom ve~ mesecev, preden sta mesto in seveda èna pokojnika uspela priti do blaga oz. do njegove vrednosti.30 • Najpomembnej{i stiki, ki pa seveda med posameznimi neagraranimi naselji potekajo in ki predstavljajo samo bistvo njihovega nastanka in obstoja, pa so nedvomno trgovski, gospodarski stiki med mesti in med me{~ani. Ti stiki oz. odnosi pa so ves ~as, kot bom v nadaljevanju nekajkrat opozoril tudi v tem referatu, nihali in se spreminjali od medsebojne odvisnosti, ki jo pogojuje sama narava trgovanja in s tem povezanega pozitivnega odnosa med naselji pa do, prav tako iz same narave trgovanja izvedene, konkurence, ki je nujno v isti sapi z medsebojnim sodelovanjem in stanovsko solidarnostjo med trgovci privedla do borbe za privilegije in za prevlado na nekem geografskem in trgovskem podro~ju. S tem sklopom pa so seveda tesno povezana tudi vpra{anja trgovskih poti, kot povezovalnih elementov. Gre za eno najpomembnej{ih vpra{anj, o katerih pa so veliko in iz~rpno pisali Ferdo Gestrin, Miha Kosi in Joè Curk, ~e naj na{tejem samo najo`ji izbor avtorjev. Vsekakor gre za temo, ki se je ne da iz~rpati, ki pa je vendarle toliko obdelana, da se bom v referatu vpra{anja srednjeve{kih poti na obravnavanem podro~ju dotaknil le spotoma. • Zadnji sklop razli~nih vrst stikov, ki ga èlim omeniti, pa so @idje. @idovske skupnosti, ki so nastale v vseh najpomembnej{ih mestnih naselbinah (njihova prisotnost v nekem naselju, sama po sebi govori o mestnem karakterju te naselbine, predstavlja – poleg npr. skladi{~ne pravice, prisilnih poti in kovnice neke vrste konstitutivni element srednjeve{ke mestne naselbine)31 in ki tako zaradi 'internacionalne' narave njihovega ban~ni{kega delovanja kot zaradi tesne povezanosti teh skupnosti v razli~nih mestih med seboj ves ~as srednjega veka predstavljale enega najpomembnej{ih povezovalnih elementov. V Maribor so pri{li Judje predvidoma iz severnih deèl v 13. stoletju ter jih lahko zasledujemo v virih od leta 1274 dalje. V Mariboru je nastala najmo~nej{a judovska skupnost/ob~ina na tleh dana{nje Slovenije. Mariborski Judje so bili sorodstveno povezani z judovskimi ob~inami tako v vzhodnoalpskem kot v podonavskem prostoru, kar è samo po sebi kaè na veliko internacionalizacijo, ki so jo s seboj prina{ali. O judovski ob~ini v Mariboru ter o vlogi in poloàju le-te je bilo sicer v zadnjih letih toliko razpravljanega, da bi bilo nesmiselno ponavljati è zapisano. Ponovno naj samo {e enkrat pod~rtam ugotovitev, ki jo je zapisal prof. dr. Joè Mlinari~, da so trgovske zveze Judov, {e zlasti mariborskih in celjskih segale do Dubrovnika in Benetk ter do Dunaja in Prage.32

1341, februar 21. Maribor; GZM IV/20, in 1341, maj 20. Benetke; GZM IV/21. Michael Mitterauer, Typen und räumliche Verteilung der Städte und Märkte in den österreichischen Ländern des Hoch- und Spätmittelalters, v: Markt und Stadt im Mittelalter, Beiträge zur historischen Zentralitätsforschung, Stuttgart 1980, str. 278-304. 32 Jo`e Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem, ^ZN, letnik 71=NV 36 (2000), {t. 1-2 (dalje: Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem), str. 57. 31

289

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 290

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

Maribor, Stara Kaiserjeva suita, ok.1825

Zanimivo je ugotoviti, da je Maribor eno redkih mest na tleh dana{nje dràve Slovenije, v katerem se je ustvaril oz. oblikoval patriciat. To dejstvo se v virih kaè na razli~ne na~ine. Eden najbolj zanimivih primerov, ki se je v mariborski srednjeve{ki zgodovini zgodil in ki ~udovito odslikuje odnose ter borbo za premo~ med me{~ani in plemi~i, pa se je zgodil leta 1354. Tega leta je namre~ v mesecu maju avstrijski in {tajerski vojvoda Albreht zastavil mariborskima me{~anoma Paltramu in Nikolaju Petzoltu za 2000 goldinarjev za dobo petih let svoje mariborsko sodi{~e in tamkaj{njo klet ter desetino na Dravskem polju.33 Tak{nega posega neplemi~a v pravice in nenazadnje dohodke, ki pa bi naj vendarle {li plemstvu ter so bili rezervirani le za ta stan, pa si seveda {tajerski plemi~i niso mogli dopustiti. Zato je moral vojvoda è naslednji mesec izstaviti novo listino, s katero je to isto posest, se pravi mariborsko sodi{~e in klet ter desetine na Dravskem polju, za isto vsoto zastavil Eberhardu Wallseeju iz Gradca.34 Listina iz naslednjega leta govori, da je Wallseejec posodil teh 2000 goldinarjev vojvodi, kateri jih je verjetno uporabil za izpla~ilo zastave omenjenima mariborskima me{~anoma.35 Vse33

1354, maj 7. Dunaj; v: GZM IV/67. 1354, junij 16. Osterhofen; v: GZM IV/68. 35 1355, marec 8., Dunaj; v: GZM IV/70. 34

290

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 291

S tudia H istorica S lovenica

bujeta pa obe zastavi, prva me{~anoma in druga plemi~u eno bistveno razliko: Paltramu in Nikolaju Petzoltu je vojvoda zastavil navedene posesti za dobo 5 let, se pravi za to~no dolo~eno obdobje, medtem ko je to isto posest zastavil Wallseejcu za nedolo~en ~as oz. toliko dolgo, dokler mu ne bo vrnil posojenega denarja. Dve listini, ki jasno kaèta prvi~ na visok poloàj, ki so ga ~lani najo`jega mariborskega patriciata uìvali v takratni dru`bi, drugi~ pa slikovito prikazujeta kr~evito borbo plemstva za ohranitev statusne razlike med me{~ani, pa ~eprav najpomembnej{imi in plemi~i. V 14. stoletju je to seveda {e {lo, v 15. stoletju in naprej pa je proces stapljanja najbogatej{ega in najvplivnej{ega me{~anstva tako napredoval, da bi bil tak{en plemi{ki poseg brezpredmeten. Na Slovenskem [tajerskem lahko o le {e za mesto Ptuj ugotavljamo, da se je v njemu za~el formirati patriciat, katerega vsaj del se je rekrutiral iz pripadnikov plemi{kih rodbin, ki so se preseljevale v mesto. Prvi tak{en znanilec tega je listina iz leta 1319, v kateri izvemo, da je bila Kunigunda, ki bila je poro~ena s Friderikom Hebenstreitom, plemi~em iz Vodrià v Mislinjski dolini, ne~akinja ptujske me{~anke Gertrude, poro~ene z nekim ptujskim me{~anom "Teutschmanom."36 [e dosti ve~ je seveda podatkov o ptujskem patriciatu v 15. stoletju. Primerjavo pa je mogo~e izvesti {e na povsem druga~en na~in. Primerjamo lahko pravni poloàj mesta v okolici oz. v odnosu do svojega fevdnega gospoda. Z drugimi besedami, primerjati je mogo~e status mesta, ki ga prina{ajo njegovi statut (Ptuj) oz. privilegijiski redi, ki jih imamo ohranjene za ve~ino ostalih mest. Nujno je opozoriti {e na eno najve~jih ovir, ki stojijo pred zainteresiranim raziskovalcem. Govorim o razli~ni stopnji dostopnega oz. zbranega gradiva. Ko preu~ujemo Maribor in njegovo preteklost, nam je na voljo izjemen korpus, imenovan 'Gradivo za zgodovino Maribora' ter je delo raziskovalca v tem primeru relativno lahko. Nobeno drugo slovensko {tajersko mesto oz. trg pa se s tak{nim pregledno zbranim in dostopnim korpusom gradiva ne more pohvaliti in se je zato raziskovalec nujno prisiljen napotiti v bazo zgodovinarjevega dela, arhive, ter v potu svojega obraza tak{no bazo podatkov {ele za~eti ustvarjati. Gre seveda za izjemno naporno ter predvsem izredno zamudno delo, ki po{teno povedano presega mo~i enega ~loveka. Poznavanje listinskega in ostalega pisnega gradiva, ki je è dostopno, obdelano ali celo è objavljeno, je nekoliko bolj{e za Ptuj in Celje, za ostala mesta kaj {ele trge pa lahko zapi{emo, da so nam na voljo le fragmenti. To dejstvo pa seveda ni neprijetno le zaradi tega, ker je pa~ potrebno opraviti nekoliko ve~ dela, temve~ predvsem zato, ker ta razli~na stopnja ohranjenosti oz. bolje dostopnosti/poznanosti gradiva zmanj{uje objektivnost zgodovinarjevega dela saj mora primerjati korpus ve~ kot dvajsetih zvezkov s fragmenti. Ustanovitelji mest so bili v srednjem veku najprej lahko le kralj, po letu 1232 pa je bila s Statutom in favorem principum njegova oblast zrahljana in so lahko emsta ustanavljali prakti~no vsi visoki fevdalci. Na Slovenskem [tajerskem pa poznamo deèlnokne`ja (Maribor, Radgona, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec) oz. (nad){kofijska (Ptuj, Ormo`, Breìce-do 1491) mesta. Edino izjemo predstav-

1319, november 29.; v: GZM III/52.

291

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 292

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

lja Celje, ki je bilo formalno kot mesto ustanovljeno {ele okoli leta 1444, ~eprav je v ve~ini pogledov izpolnjevalo kriterije za dosego mestnega statusa è prej. Zna~ilno pa je, da so grofje Celjski povzdignili svoje mati~no naselje v mestni status {ele po tem, ko so leta 1436 pridobili od cesarja Sigismunda kne`ji naslov ter postali pravno neodvisni od {tajerskega deèlenega gospoda, kar bi lahko kazalo na to, da preprosto niso èleli podeliti Celju mestnih pravic, dokler so zato potrebovali deèlnega kneza. Za razliko od mest so trgi prete`no patrimonialne ustanove, torej ustanove plemstva in so v veliki meri odraz lokalne politike le-tega. Joè Curk ugotavlja, da je bilo na tleh slovenske [tajerske konec srednjega veka kar 6/7 trgov patrimonialnih in le 1/7 deèlnokne`jih.37 Pritegnitev teh (obi~ajno) skromnej{ih srednjeve{kih naselbin, t.j. zve~ine neobzidanih neagrarnih naselbin pod gradovi z enim ali dvema sejemskima privilegijema in pod stro`jim nadzorom zemlji{kega gospoda pa je za razumevanje me{~anske topografije nujna, saj tudi za ozemlje dana{nje Slovenije velja tako kot tudi za ostale dele cesarstva, da je vsako naselje oblikovalo svojo hierarhijo v odnosu do sosednjih in da so bila ta neagrarna naselja praviloma postavljena eno od drugega pribli`no pet do {est ur hoda narazen. Gostota mreè me{~anskih naselij je tako imela svojo kriti~no mejo in le redke naselbine me{~anskega karakterja so kasneje dobile gospodarsko in politi~no teò. Vsa mesta na obravnavanem podro~ju {tejemo med manj{a mesta, ter da nobeno ni po velikosti tega okvirja. V Mariboru, kot v najve~jem mestu je v 15. stoletju pribli`no 200 hi{ ter skoraj 1000 prebivalcev, isto~asno {teje Ptuj 160 hi{ ter cca 900 prebivalcev, v Celju najdemo pribli`no 110 hi{ in 600 prebivalcev, v Slovenski Bistrici pa je v istem ~asu le cca. 70 hi{ z okoli 400 prebivalci, {e manj{a pa sta bila Ormo`, z okoli 35 hi{ami in 180 prebivalci ter Slovenj Gradec s 43 hi{ami in okoli 270 prebivalci. Slednje dve mesti tako po velikosti nista v ni~emer presegali najpomembnej{ih trgov, ko so Ljutomer, Rogatec, Dravograd, Slovenske Konjice, Mozirje, [o{tanj, @alec ali La{ko, kateri so ve~inoma dosegli prakti~no vse t.i. mestne pravice, le naziva mesto v srednjem veku niso mogli dose~i. Zanimivo je, da poznamo npr. v Dravogradu celo manj{o ìdovsko skupnost, katere so se sicer praviloma formirale le v mestih, kot sredi{~ih denarnega gospodarstva, trg Ljutomer pa doseè celo pravico do mitnine proste trgovine po [tajerski in Avstriji. Ljutomer je tudi sicer eno najzanimivej{ih tr{kih naselij na obravnavanem podro~ju. Kot trg se prvi~ omenja v deèlnokne`jem urbarju med leti 1265-67, leta 1342 pa je vojvoda Albert podelil "den burgern von Lutenberg " iste pravice, kot so jih imeli njegovi "purger ze Rakespurg." To so jim potrjevali vojvode {e ve~krat v 14. stoletju. ê vemo, da je bila leta 1342 Radgona è mesto, bi torej logi~no domnevali, da je vsaj takrat postal mesto tudi Ljutomer, vendar se kot trg nato omenja {e ~ez celo 14. in 15. stoletje.38 Topografski pregled razporejenosti mestnih in tr{kih naselij je torej pokazal razliko med podravskim in posavinjskim obmo~jem. Za podravinje lahko ugoto37 38

Curk, Trgi in mesta, str. 53. Bo`o Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988 (dalje: Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi), str. 144.

292

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 293

S tudia H istorica S lovenica

vimo ve~jo koncentracijo mestnih naselij, ki se {e posebej kaè v trikotniku Maribor – Ptuj – Slovenska Bistrica, kateremu moramo dodati {e Ormo` in Radgono. Za Posavinje pa moremo po drugi strani ugotoviti, da sta se v njem razvili le dve mestni naselji, kateri sta vsaka predstavljali sredi{~e zaklju~ene geografske enote: Celje savinjskega, Breìce pa salzbur{kega posavja, tj. Kr{ko-Breì{kega polja z delom bizeljskega. Iz te slike izstopa le Slovenj Gradec, ki ga sicer geografsko lahko uvrstimo med mesta, nastala na podravskem podro~ju, vendar je v odnosu do navedenih mest na ptujsko-mariborskem polju povsem dislociran ter predstavlja sredi{~e samostojne geografske, dolgo ~asa pa tudi politi~ne enote. Na kratko bi èlel preleteti nekaj izmed navedenih mest in shematsko predstaviti njihove zna~ilnosti. Glavni razlog obstoja mesta pa je seveda trgovska in obrtna dejavnost, ki se v mestu razvije oz. katere sredi{~e slednje postane. Za Maribor lahko nedvomno ugotovimo, da je ~as Habsburànov tudi ~as vzpona Maribora, katerega razvoj so slednji pospe{evali nasproti salzbur{kemu Ptuju. Kriì{~na lega Maribora, na kriì{~u ljubljanske in obdravske ceste je seveda pomenila odli~no izhodi{~e za razcvet. Za Maribor je dale~ najpomembnej{a vrsta trgovine, vinska trgovina. Monopol nad le-to v smeri Slovenske Gorice – Koro{ka, je uspelo mesto pridobiti è v vsaj za~etku 14. stoletja (vsekakor pred letom 1302). Ta monopol je sproìl stoletja trajajo~ spor s Ptujem, t. i. vinsko vojno, ki so jo deèlni knezi ve~inoma re{evali v prid Maribora. Ptujski me{~ani so se tako izogibali dravske ceste ter uporabljali obvoz preko Slovenske Bistrice – Vitanja – Slovenj Gradca, ali preko Radgone prelaza Radelj. Te obvozne poti pa so koristile drugim deèlnokne`jim mestom, Radgoni, Slovenski Bistrici in Slovenj Gradcu, zaradi ~esar pa je prihajalo do sporov med Mariborom in temi mesti, ki so imeli od teh obvozov velike koristi.39 Izjemno pomembni faktor v trgovini mesta pa je predstavljalo tudi pristani{~e na Dravi ter mitnina, ki se je tam pobirala.40 Pomen Maribora je zrasel predvsem v 15. stoletju, ko je bil poleg Ptuja najpomembnej{e mesto na slovenskem [tajerskem. Tako je bil leta 1446 izredni davek Maribora è petkrat ve~ji od slovenjegra{kega, leta 1542 pa je bila dav~na odmera è desetkrat ve~ja od slovenjegra{ke ter dvakrat ve~ja od celjske. Poudariti pa je potrebno, da je konec 15. stoletja doìvela Radgona nasproti Mariboru izredno skokovit razvoj, saj je lahko izkoristila svojo obmejno lego z Ogrsko, kar je Mariboru ves ~as prepre~eval Ptuj. To izpri~uje tudi vir iz leta 1517, ki govori o tem, da leì Ptuj ob cesti prvega reda, ki povezuje Ogrsko z Italijo, medtem ko Maribor ìvi zlasti od vina in vinske trgovine.41 Na obravnavanem podro~ju pa moramo izpostaviti vsaj {e dve manj{i mestni sredi{~i, ki se sicer v srednjem veku nista nikoli mogli niti pribliàti Ptuju ali Ma-

Za opote~o sre~o pri pridobivanju in {e bolj branjenju privilegijev prim.: 1391, februar 20. Dunaj, v: GZM V/61, ko je prilo do spora med mariborskimi in radgonskimi me{~ani zaradi vinskih poti. 1396, januar 31. Dunaj, v: GZM V/67, vojvoda Viljem odlo~i v korist Maribora. 1399, januar 29. Dunaj, v: GZM V/73 –vojvoda Viljem dovoli Ptuj~anom, da lahko tovorijo svoje vino preko Slovenske Bistrice (in Slovenj Gradca) ter, da jih pri tem Maribor~ani ne smejo ovirati. 40 Prim. npr.: GZM XIV/47. 41 GZM XIII/32. Kosi, Potujo~i srednji vek, str. 63-64.

293

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 294

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

riboru, sta pa vendarle opravljala pomembno vlogo na svojem teritoriju, to sta mesti Celje in Slovenj Gradec. Slovenj Gradec je doìvel svoje najbolj cveto~e obdobje verjetno na samem za~etku mestne naselbine, ko so ga ande{ki grofje in za njimi tudi {e Ulrik Spanheim za~eli intenzivno razvijati v pomembno prometno in trgovsko sredi{~e. Konec 13. stoletja tako v Slovenj Gradcu najdemo tudi predstavnike florentinske bankirske druìne Frescobaldi, ki so leta 1299 tu odprli svojo podru`nico,42 le malo kasneje pa se v Slovenj Gradcu formira tudi ìdovska naselbina.43 V 15. stoletju pa najdemo v mestu tudi pomembno skladi{~e za ausseejsko sol, saj je leàl Slovenj Gradec povsem na meji, do koder je segal promet s to soljo. Gotovo pa je mestu pomagala tudi vinska vojna, ki sta jo vodila Ptuj in Maribor in zaradi katere so Ptuj~ani svoje vino na Koro{ko vozili ne po Dravi, temve~ po ovinku preko Slovenske Bistrice, Vitanja in Slovenj Gradca. Toda è konec 15. stoletja lahko ugotavljamo, da je mesto bistveno zaostalo tako za Mariborom, kot tudi za bli`njim Celjem.44 Celje, kot drugo mestno sredi{~e, ki ga èlim izpostaviti, pa je doìvljal dokaj nenavadno usodo, ki se kaè predvsem skozi izredno pozni prejem mestnih pravic (formalno {ele leta 11. aprila 1451, ga pa nekako od leta 1436 dalje grofje oz. knezi Celjski obi~ajno ozna~ujejo è kot "stat ").45 @e v ~asu prvega vzpona, {e pod Vovbr{kimi grofi, je na podro~ju Celja nastala naselbina, ki je bila vse prej kot navaden trg. Na mestni karakter naselbine kaè tako ustanovitev tipi~nega mestnega samostana â&#x20AC;&#x201C; minoritskega v 13. ali na za~etku 14. stoletja,46 kot tudi mo~na judovska kolonija, ki se je so~asno ustvarila v Celju in ki sem jo è izpostavil kot drugo najvplivnej{o in najmo~nej{o na obravnavanem podro~ju (za mariborsko). Kot prestolnica nastajajo~ega dinasti~nega teritorija celjskih grofov je Celje seveda doìvljalo izreden razmah v drugi polovici 14. in v prvi polovici 15. stoletja, ko je imel nekaj ~asa v Celju svoj sede` tudi oglejski patriarh Ludvik. Na razmah Celja kot pomembnega trgovskega sredi{~a govori tudi dejstvo, da so (poleg ptujskih) tudi celjske letne sejme obiskovali celo trgovci iz NĂźrnberga.47 Po drugi strani pa za Celje vse do prve polovice 15. stoletja ni poznan (ga ni bilo?) tr{ki oz. mestni pe~at kot eden od pomembnih simbolnih atributov srednjeve{ke urbane naselbin.48 Sama podelitvena listina Friderika II. iz leta 1451 pa nedvomno kaè, da je z njo Friedrik le izpopolnil è obstoje~i mestni statut, raz{iril è obstoje~e mestno pomirje ter da so bili è pred tem formirani organi mestne avtonomije (sodnik, svet in ob~iina me{~anov), volivnost s strani me{~anov pa jim je

Josip @onta, Banke in bankirji v mestih srednjeve{ke Slovenije, GMDS XIII 1932, str. 22. Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem, str. 50. 44 Kosi, Potujo~i srednji vek, str. 64-65. 45 Prim.: Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi, str. 132-143 in tam na{teto literaturo. 46 Samostan je bil domnevno ustanovljen leta 1241, z gotovostjo pa ga moremo slediti od leta 1310 dalje 1310, prepis iz 19. stoletja v: StLA, vrsta listin {t. 1742c. Za nastanek samostana v letu 1241 glej: Sergij Vilfan, Glose k zgodovini srednjeve{kega Celja, Kronika, letnik 32 (1984), {t. 1, str. 16, in Ignac Oro`en, Das Sekanat Cilli (Das Bistum und die DiĂśzese Lavant III), Celje 1880, str. 151. 47 Kosi, Potujo~i srednji vek, str. 65. 48 Otorepec, Srednjeve{ki pe~ati in grbi, str. 134. 43

294

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 295

S tudia H istorica S lovenica

Johannes Hรถtzel, Celje z okolico 1750, detajl (neznani kopist, 1853) (Stopar, Stare celjske upodobitve, 1980, str. 41)

{tiri leta kasneje podelil Ulrik II. kot poseben privilegij mestu, ko je mesto dobilo tudi pravico do ùpana.49 Signifikantno pa je, da v nobeni privilegijski listini najsibodi Friderika II ali Ulrika II. ni omenjena podelitev mestnega grba in njegova raba za mestne pe~ate, kar je bilo sicer obi~ajno ob povzdigu kraja v mesto. Podatek, ki gotovo govori, da je kraj imel svoj tr{ki (mestni?) pe~at è pred tem, ter da je bila tudi njegova raba dolo~ena, zaradi ~esar ni bilo potrebe posebej tega v privilegijih zapisovati. Na kateri koli na~in si ogledujemo celjske vire se nam kaè vojnost ali bolje nedolo~nost statusa naselbine, ki je bila ve~ kot trg ter manj vsaj formalno manj kot mesto. Tudi po izumrtju celjskih knezov leta 1456 pa Celje, kot sedaj è tudi formalno mestna naselbina, ni zastalo v razvoju. Nasprotno. Cesar Friderik III. je v drugi polovici 15. stoletja izdal za Celje kar 7 privilegijev, med katerimi je bil gotovo tisti, ki je dolo~al prisilnost poti in skladi{~no pravico za vse blago razen za ìto, vino in sol. Leta 1543 je Celje postalo {e sredi{~e trgovine z morsko soljo, kar vse je privedlo do tega, da je sredi 16. stoletja Celje mo~no preka{alo do takrat enakopravne Slovenj Gradec in Slovensko Bistrico.

Sergij Vilfan, Glose k zgodovini srednjeve{kega Celja, Kronika, letnik 32 (1984), {t. 1, str. 16-17.

295

05 Ravnikar

15.6.07

15:00

Page 296

T. Ravnikar: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku

Tone Ravnikar SETTLEMENTS IN SLOVENIAN STYRIA AND MARIBOR DURING MEDIEVAL TIMES

SUMMARY In this paper treats the articulated and complex problems of relations among individual urban, i.e. non-agrarian types of settlements in the area bearing the modern name of Slovenian Styria, underscoring Maribor. The paper treats the issue during the Medieval times. Maribor is in the forefront of interest, along with its relations with other non-agrarian settlements. The first peculiarity, which is noticeable at inspecting the material is to be found in the expected datum that the relations between the town of Maribor, i.e. its citizens during Medieval times were equally intensive with cities in the present Slovenian Styria as with settlements to the North and West, pertaining to the present day Austrian Styria, Carinthia, further toward the Salzburg lands, Lower Austria and Furlania (Friuli). Such contacts are testified by documentary material from which we can discern close commercial ties with Carinthia, particularly certain Carinthian convents, primarily Vetrinje and [entpavel with its rich estate in the vicinity of Maribor. The contacts of Maribor with the neighbouring settlements are indicated by personal ties between citizens of individual towns. Thus we find in Maribor residing citizens from Carinthian, Styrian, Salzburg, Furlan (Friuli) etc. towns and vice versa. Among them we find established close relations of a business and personal (family) nature. In the area of Slovenian Styria, closest ties of Maribor citizenry are to be found with the neighbouring towns of Ptuj and Slovenska Bistrica. If it need be noted, between Maribor and Ptuj competition and struggle for market portion of revenue along the major commercial route between East and West (Hungary and Italy), i.e between Italy and Northern Styria and lower Austria prevailed. This should be supplemented by the fact that the towns had different municipal lords: Maribor was a land prince township, whereas Ptuj belonged to Salzburg. It may be inferred that in the relations between Maribor and Slovenska Bistrica cooperation and supplementation prevailed in commercial transactions. Maribor also acquired a monopoly in wine commerce, whereas a larger portion of the lumber commerce was allowed to Slovenska Bistrica. Interesting results are to be found in the analysis of the topographic arrangement of Styrian towns and market-towns, indicating a difference between the two areas, pursuing primarily from the different estate structure, the appearance of which may be traced from the 12 th century. The paper was conceptualized primarily as a basis for further study and consideration, as such are lacking in Slovenian Styrian historiography.

296

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 297

S tudia H istorica S lovenica UDK 27-774(497.4 Maribor)"653" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

@ upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku Jo`e Mlinari~ Dr., akademik, zaslu`ni profesor Univerze v Mariboru Ljubljanska ulica 3A, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor

Izvle~ek: Avtor prispevka predvsem na podlagi dokumentov, ki jih hranita zlasti Pokrajinski arhiv v Mariboru in [tajerski deèlni arhiv v Gradcu, podaja kratek pregled zgodovine mariborske ùpnije v poznem srednjem veku. Praùpnija je prvikrat izpri~ana za ~as okoli leta 1190 z omembo ùpnika Konrada. Iz obse`nega praùpnijskega ozemlja na robu salzbur{ke nad{kofije in Spodnje{tajerskega arhidiakonata so è v srednjem veku nastali trije vikariati pri naslednjih cerkvah: sv. Martina v Kamnici (prvikrat omenjen okoli leta 1200), sv. Marjete v Selnici (1335) in sv. Petra (Male~nik) (1338). V mariborski ùpniji so stale tri cerkve: sv. Ulrika v kasnej{em Gra{kem predmestju, Marijina v Koro{kem predmestju in sv. Duha v me{~anskem {pitalu, znotraj mestnega obzidja je tudi stal è v drugi polovici 13. stoletja ustanovljeni samostan Fran~i{kovih manj{ih bratov (kasneje minoritov). Cerkveno in versko ìvljenje je poleg rednega bogoslu`ja pospe{evalo {e deset beneficijev in nekaj bratov{~in. Znotraj mestnega obzidja je od konca 13. stoletja ìvelo {e nekr{~ansko prebivalstvo â&#x20AC;&#x201C; Judje, katerih versko in kulturno ìvljenje se je odvijalo v sinagogi. Obe skupini mariborskega ìvlja sta ìveli slo`no vse do nasilne izselitve Judov v letu 1496.

Klju~ne besede: Maribor, `upnija sv. Janeza Krstnika, zgodovinska podoba skozi pozni srednji vek.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 297-308, 42 cit., 3 slike. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

297

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 298

J. Mlinari~: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku

Za obse`no obmo~je salzbur{ke nad{kofije je ob njeni ju`ni meji nastala mariborska praùpnija, ki je na zahodu mejila na potok ^rmenico pri O`baltu in s tem na praùpnijo v Labotu (Lavamünd), na vzhodu je mejila na Vurber{ki potok in s tem na praùpnijo na Ptuju, na severu pa so njene meje segale do reke Pesnice in do gorskega hrbta Slemena, kjer so se stikale z mejami praùpnij v Jarenini in v Lipnici (Leibnitz). Ker je bila na ozemlju salzbur{ke nad{kofije v na{ih krajih dokon~no vzpostavljena ùpnijska organizacija {ele v 12. stoletju, ker se mariborska praùpnija omenja prvikrat v drugi polovici 12. stoletja in ker je romanska cerkev stala è sredi istega stoletja, smemo upravi~eno domnevati, da je ùpnija nastala v prvi polovici omenjenega stoletja ali pa morda è v za~etku stoletja. Sede` ùpnije je bil nedvomno v Mariboru,1 vendar so imeli nekateri zgodovinarji glede tega pomisleke. M. Ljub{a in F. Kova~i~ sta bila mnenja, da je bil prvotni sede` ùpnije za mariborsko podro~je v sosednji Kamnici, pri ~emer sta se opirala na starost njene cerkve in na patrocinij sv. Martina.2 Brez vsakega zgodovinskega dokaza pa je trditev M. Ljub{e, ~e{ da je salzbur{ki nad{kof ob ustanovitvi jareninske praùpnije, ki naj bi se izlo~ila iz kamni{ke okoli leta 1160, prenesel njen sede` k mariborski cerkvi.3 Ignacij Oroèn pa je bil mnenja, da je bil prvotni sede` mariborske ùpnije pri cerkvi sv. Ulrika v poznej{em Gra{kem predmestju Maribora.4 Slednji se je pri tem po vsej verjetnosti opiral na dejstvo, da so stale ùpnijske cerkve ve~ine na{ih srednjeve{kih celinskih mest sprva zunaj obzidja. V dveh dokumentih iz leta 1254, v katerih se Maribor prvikrat omenja kot mesto (civitas), je re~eno, da stoji ùpnijska cerkev, posve~ena sv. Janezu Krstniku in apostolu Tomaù "apud civitatem " (pri mestu).5 V svoji zasnovi romanska cerkev je nedvomno stala è sredi 12. stoletja in jo je dal po vsej verjetnosti pozidati grof Otakar III. Traungavski (1129-1164).6 Okoli cerkve je bilo pokopali{~e, na katerem se leta 1249 omenja kostnica (karner), nedvomno posve~ena sv. Mihaelu.7 Ob svoji prvi omembi leta 1

Joè Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika v Mariboru do joèfinske dobe, v: Maribor skozi stoletja I. Maribor 1991 (dalje: Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika), str. 451. Prim. Joè Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika v Mariboru pod jurisdikcijo salzbur{ke nad{kofije XII. stoletje – 1786, v: Zbornik ob 750-letnici Mariborske {kofije 1228–1978, Maribor 1978, str. 120–193; Joè Mlinari~, Mariborska ùpnija do leta 1600, âsopis za zgodovino in narodopisje (dalje: ^ZN), letnik 44=NV 9 (1973), {t. 2 (dalje: Mlinari~, Mariborska ùpnija), str. 234–262. Na desnem bregu Drave se omenja na ozemlju ho~ke praùpnije prvikrat vikariat pri cerkvi sv. Marije Magdalene leta 1289: Gradivo za zgodovino Maribora (dalje: GZM) II/64. 2 Matija Ljub{a, Zemljepisni razvoj sedanjih lavantinskih ùpnij na levem bregu Drave do Joèfa II., ^ZN, letnik 19 (1924), {t. 1 (dalje: Ljub{a, Zemljepisni razvoj sedanjih lavantinskih ùpnij), str. 67; Franc Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije 1228-1928, Maribor 1928 (dalje: Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije), str. 68-70. 3 Ljub{a, Zemljepisni razvoj sedanjih lavantinskih ùpnij, str. 67. 4 Ignaz Oroèn, Das Bisthum und die Diözese Lavant I. Marburg 1875, str. 8. 5 Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 70; 1254, XII.4. in XII.6.: GZM I/85 in 86. Prim. Norbert Weiss, Das Städtewesen der ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, XVLI. Band, Graz 2002 (dalje: Weiss, Das Städtewesen), str. 178. 6 France Stelè, Mariborska stolnica, Zbornik za umetnostno zgodovino, letnik 19 (1943), str. 5; Joè Curk, Mariborska stolnica, v: Zbornik ob 750–letnici Mariborske {kofije 1228-1978, Maribor 1978, str. 194-212. 7 "actum apud Marpurch in carnario ": GZM I/78. Na oltar sv. Mihaela je bil vezan v letu 1438 ustanovljeni beneficij sv. Mihaela ter je veljal za beneficij bratov{~ine sv. Duha. Glej: Joè Mlinari~, Beneficiji v mestu Mariboru do konca 16. stoletja, ^ZN, letnik 44=NV 9 (1973), {t. 1 (dalje: Mlinari~, Beneficiji), str. 78.

298

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 299

S tudia H istorica S lovenica

1248 je bila ùpnijska cerkev s patrocinijem apostola sv. Tomaà, ob naslednjih dveh omembah v letu 1254 pa se navaja kot posve~ena sv. Tomaù in sv. Janezu Krstniku. Kasneje pa se vedno omenja le s patrocinijem sv. Janeza Krstnika. Omemba ùpnika Konrada v listini, nastali med letoma 1185 in 1192, in v dokumentu iz leta 1189 je najzgodnej{i dokaz za obstoj mariborske ùpnije.8 Mariborska ùpnija je v cerkveno-upravnem pogledu sodila ves srednji vek pod salzbur{ko nad{kofijo, po joèfinski preureditvi ùpnij je pri{la pod sekovsko ali gra{ko {kofijo, a z letom 1859 pod lavantinsko {kofijo. Sodila pa je sprva tudi pod arhidiakonat za Spodnjo marko, ki je obsegal podro~je, ki je segalo ju`no od distrikta Pitten do Drave, po spremembah v novem veku pa je sodila pod Arhidiakonat med Dravo in Muro s sedeèm v Strassgangu pri Gradcu. Patron ùpnije je bil deèlni gospod, se pravi od 1276 so to bili Habsburàni, po inkorporaciji (pridruìtvi) ùpnije kr{ki {kofijski menzi leta 1506 pa so postali njeni patroni kr{ki {kofje. Pred letom 1506 so imeli pravico do predlaganja kandidatov za du{nopastirsko delo na ùpnijah, ki so se izlo~ile iz meja prvotne mariborske ùpnije, mariborski ùpniki, zatem pa kot pravi mestni ùpniki kr{ki {kofje. Kandidata za delo v du{nem pastirstvu pa je ves ~as potrjeval vsakokratni salzbur{ki nad{kof.9 Iz obse`ne mariborske praùpnije se je è v srednjem veku izlo~ilo nekaj novih ùpnij, katerih sedeì so bili pri nekdanjih podru`nicah, katerih obseg je ostal do konca 18. stoletja nespremenjen. Nove ùpnije se omenjajo v ~asovnem redu pri naslednjih cerkvah: pri cerkvi sv. Martina v Kamnici (ok. 1200), pri cerkvi sv. Marjete v Selnici (1335) in pri cerkvi sv. Petra (Male~nik) (1338).10 Po izlo~itvi velikega dela ozemlja nekdanje mariborske praùpnije ta ni bila po svojem zna~aju povsem mestna ùpnija, saj vanjo ni sodilo le ozemlje znotraj mestnega obzidja, temve~ je zaobjemalo tudi del mestne okolice. K mariborski ùpniji je sodila precej{nja nadarbina, pridobljena z darovi vernikov in z nakupi. Dohodki so ùpnikom zagotavljali stanu primerno ìvljenje ter sredstva za vzdrèvanje ùpni{~a in pripadajo~ih zgradb. K nadarbini je v 15. stoletju sodilo precej dominikalne zemlje (vinogradi, njive, vrtovi in travniki) v neposredni bliìni mesta, nad dvajset podlo`nikov na obeh bregovih Drave ter nekaj desetin od gorskopravnih vinogradov na obmo~ju od Melja na vzhodu do Kamnice na zahodu. @upniki so bili upravi~eni tudi {e do pobiranja ìtne in vinske desetine od svojih in tujih pod8

1248, VII. 27., Maribor: "Marhpvrkh in ecclesia sancti Thome apostoli ": GZM I/76; 1254, XII.4., Maribor: "in ecclesia sancti Johannis Baptiste et beati Thome apostoli aput civitatem Marpurg ": GZM I/85. Tudi 1254, XII.. 6., Maribor: GZM I/86. Trditev F. Kova~i~a, da naj bi spomin na patrocinij sv. Tomaà ostal v patrociniju oltarja, posve~enega temu svetniku, je zmotna (str. 71). V letu 1454 ustanovljeni beneficij je bil ustanovljen v ~ast sv. Tomaà Becketa, leta 1770 umorjenega nad{kofa v Canterburyju. Glej: Mlinari~, Beneficiji, str. 81. Med 1185 in 1192: "Corradus plebanus de Marchburch ": GZM I/15; 1189, VIII.10., Gradec: "Chunradus plebanus de Marchpurch ": GZM I/21. 9 Mlinari~, Mariborska ùpnija, str. 235; Joè Mlinari~, @upnije na slovenskem [tajerskem v vizitacijskih zapisnikih med Dravo in Muro 1656-1774, Acta Ecclesiastica Sloveniae, leto 9 (1987), str. 7–10. 10 Prim. Joè Mlinari~, Kamnica in njena ùpnija do prve polovice 18. stoletja, ^ZN, letnik 48=NV 13 (1977), {t. 1-2, str. 91–116; Joè Mlinari~, Selnica pri Mariboru do za~etka 18. stoletja, ^ZN, letnik 50=NV 15 (1979), {t. 1, str. 115–136; Joè Mlinari~, @upnija Sv. Petra pri Mariboru do ustanovitve samostojnih ùpnij v njenem okviru v drugi polovici 18. stoletja, ^ZN, letnik 45=NV 10 (1974), {t. 2, str. 278–306.

299

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 300

J. Mlinari~: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku

Ozemlje mariborske pra`upnije sv. Janeza Krstnika in iz nje izlo~eni vikariati v srednjem veku

lo`nikov v mestni okolici ter do letnih deputatov od mestnih beneficiatov. Cerkev in njeno opremo so vzdrèvali cerkveni klju~arji z dohodki od cerkvenih zemlji{~ in z milodari vernikov.11 Ker je bila mariborska ùpnija ugledna in je imela precej{nje dohodke, so se zanjo potegovali ljudje plemi{kega stanu, zelo izobraèni in z visokimi cerkvenimi slu`bami. Tako so bili prvi trije ùpniki iz rodu deèlnokne`jih ministerialov Mariborskih â&#x20AC;&#x201C; Viltu{kih. Prvi, Konrad I., Ulrikov brat, se omenja v dokumentih kot pri~a pri pomembnih pravnih dejanjih deèlnih gospodov v letih 1189-1215 in mu je sledil Konrad II., Konrad III. pa se javlja v listinah v ~asu od 1243 do 1249.12 Naslednji znani ùpnik je Alberon, ki je deloval med letoma 1273 in 1289. Alberon je znan po tem, da poleg gra{kega ùpnika ni upo{teval posledic interdikta, ki ga je salzbur{ki nad{kof, iz nam sicer neznanih razlogov, izrekel nad pokrajinami vojvode Alberta II. in je navkljub {kofovi prepovedi {e nadalje opravljal bogoslu`je. Zato je pape` Nikolaj IV. (1288-1292) naro~il {kofu Reimbotonu (1279-1297) in arhidiakonu v EichstĂ¤dtu, naj v tej zadevi razi{~eta prito`bo zoper oba ùpnika. V primeru interdikta so smeli opravljati bogoslu`je v svojih cerkvah le nekateri redovi, vendar le neslovesno bogoslu`je in brez povabila z zvonjenjem ter ob izklju~itvi tistih, zaradi katerih je interdikt bil izre~en. V Mariboru so tedaj mogli opravljati bogoslu`je le manj{i bratje v svoji samostanski cerkvi, ven-

Mlinari~, Mariborska `upnija, str. 236-237 in 240-242.

300

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 301

S tudia H istorica S lovenica

dar le zase, ne pa za javnost, ker so sodili k redu, ki takega privilegija ni imel. V Alberonovem ~asu (1288) se pojavi ime mariborskega u~itelja Henrika, ki je bil je vsekakor u~itelj na ùpnijski latinski {oli.13 Naslednja dva ùpnika sta kasneje dosegla visoko cerkveno slu`bo, postala sta namre~ sekovska {kofa. Ulrik iz rodbine Paldau, vitezov Wildonijcev oziroma Kuenringov, se 1290 omenja kot ptujski ùpnik in hkrati salzbur{ki vicedom v Lipnici, leta 1295 pa kot mariborski ùpnik in obenem vicedom in arhidiakon v Spodnji marki. V letu 1297 je dosegel ~ast sekovskega {kofa in je {kofovsko slu`bo opravljal do leta 1308.14 Ulrikov naslednik z imenom Wocho po vsej verjetnosti ni bil plemi{kega rodu. Mariborski ùpnik je bil kar petnajst let (1300-1315), v pomo~ sta mu bila kaplana Heidenreich in O`balt, nakar je v letih 1317-1334 upravljal sekovsko {kofijo.15 Iz 14. stoletja sta znana {e dva znamenita ùpnika. Nikolaj iz Eggenburga pri Kremsu ob Donavi se omenja kot mariborski ùpnik leta 1337 oziroma po letu 1339 in v letu 1344, bil je vzgojitelj Friderika, sina vojvode Otona.16 Nikolajev naslednik, Janez (ali Friderik) pa bi bil mogel biti ùpnik v letih od 1345 do 1361. Bil je doktor filozofije in predavatelj filozofije na znameniti pari{ki univerzi, kasneje pa odposlanec nadvojvode Rudolfa IV. na pape{kem dvoru v Avignonu ter kanonik pri cerkvi sv. Mihaela v Konstanzi.17 Nekateri mariborski ùpniki è zaradi svojih drugih cerkvenih slu`b niso bivali na svoji ùpniji ali pa so tod ìveli le kraj{i ~as ter so prejemali le ùpnijske dohodke, du{nopastirsko slu`bo pa so v njihovem imenu za dogovorjeno letno pla~ilo opravljali njihovi namestniki – vikarji. V 13. stoletju se omenja po imenu nekaj takih vikarjev (Gebhard, Leopold, Viljem). Vplivna osebnost je bil tudi ùpnik Jurij Swentenkrieg, doma iz Welsa pri Linzu, saj je bil komornik salzbur{kega nad{kofa na njegovem dvoru, kjer je verjetno tudi stalno prebival.18 Kot mariborski ùpnik se omenja v letih od 1452 do 1474. Du{no pastirstvo pa je v njegovem imenu opravljal vikar Toma`, nadarbinsko posest pa oskrbnik z imenom Andrej Beringer. Iz srednjeve{kih dokumentov izvemo za imena {e nekaterih ùpnikov, sicer pa so podatki ve~krat nezanesljivi.19 Za srednjeve{ka me{~anska naselja je zna~ilno veliko {tevilo cerkva, zgrajenih na pobudo in s sredstvi duhovne gospode, bogatih me{~anov ali mestne srenje ter razli~nih me{~anskih zdruènj. Za Maribor pa zgornje ne velja, saj je v srednjem veku znotraj obzidja premogel le eno samo cerkev, namre~ cerkev me{~anskega {pitala, posve~eno sv. Duhu. Zunaj mestnega obzidja je v Gra{kem predmestju stala cerkev sv. Ulrika, v Koro{kem predmestju pa Marijina cer-

Prav tam, str. 237-238. 1243: GZM I/69 in 1249: GZM I/78; (1289), VIII.23., Rieti: GZM II/65. "magistro Haeinrico Marpurge scolastico ": 1288, IX. 26., Maribor: GZM II /62. Prim. Weiss, Das Städtewesen, str. 189. 14 Karl Amon, Die Bischöfe von Graz-Seckau 1218-1968, Graz-Wien-Köln 1969 (dalje: Amon, Die Bischöfe), str. 61; Mlinari~, Mariborska ùpnija, str. 238. 15 Amon, Die Bischöfe, str. 70; Mlinari~, Mariborska ùpnija, str. 238-239. 16 Mlinari~, Mariborska ùpnija, str. 239. 17 O obeh ùpnikih imamo razli~ne podatke (Mlinari~, Mariborska ùpnija, str. 239). 18 Prav tam, str. 240. 19 Prav tam, str. 239-240. Prim. Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika, str. 455-456. 13

301

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 302

J. Mlinari~: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku

kev. Najstarej{a mariborska podru`ni~na cerkev sv. Ulrika se omenja v letu 1305, po katerem je vzhodno predmestje dobilo sprva svoje ime. Okoli cerkve je bilo pokopali{~e, na katerem so poleg okoli{kega prebivalstva pokopavali tudi me{~ane. V novem veku pa je veliko ùpljanov zaradi pomanjkanja prostora na pokopali{~u ob ùpnijski cerkvi na{lo svoj poslednji mir prav pri sv. Ulriku.20 Na nasprotni strani mesta je v Koro{kem predmestju stala cerkev Matere bo`je, prvi~ omenjena leta 1358, pri kateri je bil leta 1367 ustanovljen beneficij Matere bo`je. Ta bogoslu`ni prostor s pokopali{~em je stal do sredine 16. stoletja.21 V obeh cerkvah je bilo bogoslu`je le za praznik patrocinijev in ob posebnih prilo`nostih. Na dana{njem Slom{kovem trgu je nedale~ vstran od ùpnijske cerkve stala cerkev sv. Duha v me{~anskem {pitalu, ki ga je leta 1348 ustanovil peti~ni Maribor~an, pisar Matej. Bogoslu`ni prostor je bil v prvi vrsti namenjen oskrbovancem {pitala, vendar je bil namenjen tudi javnosti. [pital je vzdrèval ali posebnega kaplana ali pa so bogoslu`je v njegovi cerkvi opravljali mestni ùpniki ali njihovi pomo~niki.22 V du{nopastirsko dejavnost so se vklju~evali v dolo~eni meri tudi Fran~i{kovi manj{i bratje, kasnej{i minoriti. Njihov samostan je bil do za~etka 17. stoletja, ko so se v Gra{kem predmestju naselili bratje kapucini, edini samostan v mestu. Minoritski samostan v jugozahodnem mestnem vogalu so sredi 13. stoletja ustanovili mariborski me{~ani in ga obdarili s posestmi in z letnimi dohodki. Samostan je bil lastnik ve~ vinogradov, travnikov in njiv zunaj mesta ter je prejemal nekaj rednih letnih dohodkov v mestu samem. V srednjem veku je bila du{nopastirska dejavnost Fran~i{kovih bratov omejena predvsem na opravljanje bogoslu`ja v njihovi cerkvi tudi za mestno prebivalstvo, dejavnost redovnikov se je pove~ala po letu 1600, ko so zaradi pomanjkanja svetne duhov{~ine prevzeli del njenih nalog, zlasti pridiganje, saj so veljali za odli~ne ljudske pridigarje.23 Ne samo glede {tevila kultnih objektov, ampak tudi prisotnosti samostanov, velja Maribor med na{imi ve~jimi in pomembnej{imi srednjeve{kimi mesti za izjemo. V me{~anskih naseljih so se naseljevali in se posve~ali delovanju med prebivalstvom skoraj izklju~no ubo{tveni redovi s praviloma skromno posestjo in z letnimi dohodki in so bili zato v gmotnem pogledu odvisni predvsem od milo{~ine. Zato so è obstoje~e redovne skupnosti gledale v novih samostanih svojega tekmeca, pa tudi

"kegen sand Vlreich ": 1305, III.; 5., Maribor: GZM II/109. Vpra{ljivo je, ali se okoli leta 1300 omenjeni "Wlreichsdorf " nana{a na naselje, imenovano po cerkvi sv. Ulrika? (Joseph von Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893, str. 327). Enako velja tudi za Henrika od sv. Ulrika (Hainricus de s. Udalrico), omenjenega v letih 1265-1267. Glej: Alfons Dopsch, Die LandesfĂźrstliche Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter Band 2, Wien-Leipzig 1910, str. 118, {t. 376; Mlinari~, Beneficiji, str. 61-62; Joè Curk, Urbana in gradbena zgodovina Maribora,v: Maribor skozi stoletja I, Maribor 1991 (dalje: Curk, Urbana in gradbena zgodovina), str. 518. 21 Mlinari~, Beneficiji, str. 62-63; Curk, Urbana in gradbena zgodovina, str. 519-520; 1358, II. 22: GZM IV/79; 1367, V. 25., Maribor: GZM IV/114. 22 1348, IV. 24.: GZM IV/46; Joè Mlinari~ â&#x20AC;&#x201C; Jakob Richter, Mariborski me{~anski {pital od ustanovitve v letu 1348 do srede 18. stoletja, ^ZN, letnik 52=NV 17 (1981), {t. 2, str. 252-272; Mlinari~, Beneficiji, str. 64. 23 Joè Mlinari~, Minoritski samostan v Mariboru, ^ZN, letnik 54=NV 19 (1983), {t. 1-2, str. 55-72; Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika, str. 466.

302

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 303

S tudia H istorica S lovenica

Ustanovna listina Maribor~ana Nikolaja za beneficij sv. Katarine pri mariborski `upnijski cerkvi iz 1367 ([tajerski de`elni arhiv v Gradcu, prepis v Mariborski mestni knjigi (fol. 153))

mestni ùpniki, kot nam kaè v novem veku to primer mariborskih ùpnikov, nad naseljevanjem redovnih skupnosti v mestu niso bili navdu{eni. V ~asu mariborskega ùpnika Nikolaja iz Eggenburga (ùpnik 1337 oz. po 1339 in leta 1344) so si èleli cistercijani iz Vetrinja na Koro{kem, gospodarji precej{nje posesti v mariborski okolici, v svojem è okoli leta 1220 omenjenem dvoru zgraditi kapelo, za kar so se morali pogoditi z ùpnikom ter prositi za dovoljenje krajevnega ordinarija, salzbur{kega nad{kofa. Ker se je Nikolaj bal za svoje pravice in dohodke, je v gradnjo nerad privolil. Kon~no je bila leta 1344 med samostanom in ùpnikom sklenjena pogodba, po kateri je moral bogoslu`ni prostor stati na samostanskem dvori{~u brez dostopa s ceste in ni smel imeti zvonika, da ne bi z zvonjenjem privabljali vernikov. V kapeli so smeli postaviti tudi en sam oltar. Vetrinjski menihi so se morali nadalje zavezati, da si ne bodo lastili ni-

303

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 304

J. Mlinari~: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku

kakr{nih ùpnijskih pravic, npr. pravice do kr{~evanja, spovedovanja in blagoslavljanja oljk za cvetno nedeljo, in da bodo za pravico do posedovanja kapele v mestu pomagali v ùpnijski cerkvi pri bogoslu`ju in ùpniku vsako leto pla~evati dogovorjeno vsoto denarja.24 Na vzhodni strani mesta je v Melju kmalu po letu 1200 nastala komenda malte{kih vitezov, prvi~ omenjena v letu 1217, in ob njej je bila verjetno è v 13. stoletju pozidana cerkev sv. Katarine, ob kateri je bilo pokopali{~e. Pri cerkvi je bilo ustanovljenih nekaj pobo`nih ustanov. Maribor~ani so npr. prihajali za velikono~no nedeljo k njej k bogoslu`ju v procesiji. Sicer pa komenda v pogledu du{ne oskrbe mestnega in okoli{kega prebivalstva ni imela posebnega pomena.25 Versko ìvljenje je pri nas v poznem srednjem veku potekalo po cerkvenih in verskih predpisih in na na~in, kot je to bilo na splo{no versko ìvljenje tedanje dobe.26 Da so se {e okoli leta 1300 tudi na ozemlju nekdanje mariborske praùpnije, v Bresternici pri Mariboru, v ùpniji sv. Martina v Kamnici, ki se je è okoli sto let pred tem izlo~ila iz mariborske praùpnije, ìveli {e ostanki poganstva, kaè primer roparskega viteza Vida (Veitla) Bresterni{kega, ki je ìvel s svojo druìno v nekem stolpu. O Veitlovih zlo~inih in njegovem "brezbo`nem po~etju" je bil obve{~en salzbur{ki nad{kof Konrad in je zato naro~il Ulriku in Ditriku, ùpnikoma v Gradcu in na Ptuju, hkrati arhidiakonoma v Zgornji in Spodnji marki, ter ùpniku v Waltersdorfu (pri Gradcu), naj zadevo razi{~ejo. Slednji so na dan sv. Filipa in Jakoba (1. maja) leta 1300 zasli{ali pri~e, zapriseènce mariborskega mestnega sveta in dva brata iz rodbine gospodov Mariborskih. Ulrik pa je {e posebej zasli{al tudi ljudi v Kamnici. Vsi so pod prisego na{teli vse Vidove zlo~ine in prestopke. Med drugim so ga krivili npr. umorov in ponarejanja pe~atov.27 Najhuje pa je bilo, ker so izpovedali, da "v zasmeh svojega Stvarnika ~asti pri svojem domu stoje~e drevo" in da "kar pogostoma nagovarja hudi~a."28 Kasneje, meseca avgusta, so moà zasli{evali na salzbur{kem gradu Seggau pri Lipnici in pri zasli{evanju je bil prisoten tudi mariborski ùpnik Wocho, kasnej{i sekovski {kof.29 Izid tega primera zaradi pomanjkanja virov ni znan. ê{~enje drevesa {e v ~asu poznega srednjega veka je znano npr. tudi s Tolminskega. V zvezi s preostankom poganstva na Metli{kem naj omenimo listino patriarha Bertolda Ande{kega iz leta 1228, v kateri poro~a, da je posvetil cerkev sv. Petra v ^rnomlju in da je ljudstvo na Metli{kem, ki je bilo "zapleteno v zmoto slepote ter je nekako posnemalo poganske obrede, pripeljal na pot resnice."30

Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika, str. 453; 1344, XII.3., Ptuj: GZM IV/30. Prim. Joè Mlinari~, Posest vetrinjske opatije na [tajerskem (ok. 1145-1786), ^ZN, letnik 52=NV 17 (1981), {t. 1, str. 49-50. 25 Joè Mlinari~, Melje in njegova malte{ka komenda od XII. stoletja do leta 1803, ^ZN, letnik 51=NV 16 (1980), {t. 2, str. 218-229; Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika, str. 457. 26 Joè Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v (poznem) srednjem veku, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje 1981 (dalje: Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v (poznem) srednjem veku), str. 85. 27 1300, V.2., Maribor: GZM II/91. 28 "Item ydolatriam committit arborem iuxta domum suam in sui creatoris contumeliam adorando. Item communiter dicitur, quod diabolum frequencius alloquatur." 29 In dorso listine zapis, datiran s 23.VIII.1300, Lipnica. 30 "â&#x20AC;Śpopulumâ&#x20AC;Śexistentem errore cecitatis involutum et ritum gentilium quoddammodo imitantemâ&#x20AC;Ś": 1228, X.18.: Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V, Ljubljana 1928, {t. 486, str. 242.

304

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 305

S tudia H istorica S lovenica

Re~i smemo, da je bil srednji vek na splo{no ~as ìvahnega verskega ìvljenja, ki se odraà v {tevilnih pobo`nih ustanovah, v cerkvenih bratov{~inah in v socialnih ustanovah, zlasti me{~anskih {pitalih, ki so bili v pomo~ bli`njemu, v skladu z zahtevami evangelija. Bogoslu`je je bilo v latinskem jeziku, oznanjevanje bo`je besede pa v ljudskem jeziku. Ker je bilo prebivalstvo mariborske ùpnije narodnostno me{ano, je morala to duhov{~ina nujno upo{tevati. Znano je, da so v mestih z narodnostno me{anim prebivalstvom vsaki skupini pogosto namenjali celo lo~en bogoslu`ni prostor.31 Za srednjeve{ki Maribor kaj podobnega ni znanega, pa~ pa je v 17. stoletju deloval pri predmestni cerkvi sv. Ulrika "slovenski " kaplan (cooperator Sclavonicus) in da so tedaj nem{ko govore~emu prebivalstvu pridigali v njihovem jeziku v mestni ùpnijski cerkvi, hkrati pa so zunaj cerkve kaplani pridigali v slovenskem jeziku.32 Verskega ìvljenja v poznem srednjem veku ni pospe{evala le duhov{~ina sama, ampak so si za njegovo rast na razli~ne na~ine prizadevali tudi verniki sami. Zadostno {tevilo bogoslu`nih prostorov in zadostno {tevilo duhovnikov sta bila osnovni pogoj za uspe{no versko delovanje. Opremo oltarjev in nabavo cerkvenih paramentov ter liturgi~ne posode so omogo~ale t.i. nabo`ne ustanove â&#x20AC;&#x201C; beneficiji, ki so jih ustanavljali cerkvena in svetna gospoda ter bogati me{~ani. @upniku niso pri du{nopastirskem delu bili v pomo~ le njegovi duhovni pomo~niki â&#x20AC;&#x201C; kaplani, ampak v precej{nji meri tudi beneficiati â&#x20AC;&#x201C; kaplani beneficijev. V mestu je bilo od sredine 14. stoletja do leta 1493 ustanovljenih deset beneficijev; z izjemo oltarja pri Marijini cerkvi v Koro{kem predmestju in oltarja sv. Mihaela v mestnem karnerju so bili le-ti vezani na oltarje v ùpnijski cerkvi. Pri oltarjih so morali beneficiati, ki so lahko imeli tudi po ve~ beneficijev, v skladu z ustanovno listino beneficija opravljati bogoslu`je â&#x20AC;&#x201C; predvsem ma{e in t.i. aniverzarije (spomin obletnice smrti za ustanovitelja beneficija in njegovo sorodstvo). Nad beneficiji so bdeli mestni o~etje in skrbeli, da so beneficiati v redu opravljali svoje dol`nosti. Ustanovitelj je beneficiju zagotovil ustrezne letne dohodke, ki so beneficiatu omogo~ali njegovemu stanu primerno ìvljenje, ter za vzdrèvanje oltarja in njegove opreme. Pogosto so ustanovitelji beneficija od imetnika beneficija zahtevali, da na dan aniverzarija med reveè razdeli hrano, pija~o in obleko. Ve~ina mariborskih beneficijev je imela hi{e v mestu, zunaj njega pa vinograde, nekateri od beneficijev pa so bili lastniki tudi podlo`ni{kih kmetij.33 Pri mestni cerkvi je bilo ustanovljenih nekaj bratov{~in. Bile so lai{ko gibanje, zato so tem bolj zanimive: bile so dru`be vernikov, ki so stremele za kr{~ansko popolnost s pogosto udele`bo pri bogoslu`ju in z dobrodelnostjo. Zato so bratov{~ine skrbele za skupno molitev in bogoslu`je, pri katerem so se spominjali vseh ìvih in mrtvih udov, ter poskrbeli za kr{~anski pogreb pokojnikov. Bratov{~ine so imele v bogoslu`nem prostoru svoj oltar ali kapelo in so morale skrbeti za njuno vzdrèvanje, za nabavo ma{ne obleke, sve~ in vsega drugega potrebnega ter bdeti nad natan~nim izpolnjevanjem od cerkvenih oblasti potrjenih bratov{~in31

Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v (poznem) srednjem veku, str. 85. Mlinari~, @upnija Sv. Janeza Krstnika, str. 468. 33 Mlinari~, Beneficiji, str. 60-91. 32

305

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 306

J. Mlinari~: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku

skih pravil. Posebno slovesno so obhajali bratov{~inske praznike: s slovesnim bogoslu`jem in s procesijo, praznovanje pa so zaklju~ili s skupnim obedom. Iz bratov{~in so zrasli cehi, skupnosti obrtnikov iste stroke, zato so tudi cehi ohranili deloma verski zna~aj, kar je razvidno iz cehovskih pravil. V Mariboru poznamo bratov{~ine Re{njega telesa (1448), Matere bo`je (1459) in raznih svetnikov.34 Razumljivo je, da je uradna Cerkev odrejala prazni~ne dni, ko so opravljali slovesnej{e bogoslu`je in ko je veljala prepoved ro~nega, zlasti te`jega dela. Krajevne cerkve in celo posamezne ùpnije pa so slovesneje obhajale tudi svoje praznike, npr. patrocinije svojih cerkva. V Mariboru je bilo o~itno mo~no raz{irjeno ~e{~enje Matere bo`je, saj sta è iz srednjega veka znana dva Marijina beneficija: pri Marijinem oltarju v ùpnijski cerkvi in v Marijini cerkvi v Koro{kem predmestju.35 Za na{e ljudstvo je bilo è v srednjem veku zna~ilno veselje do obiskovanja bo`jih poti in do romanj. Ob tem so ljudje zdruèvali dve koristi: duhovno korist z gmotno koristijo. Okoli cerkva se je osredoto~ila tudi menjava blaga in ob pro{~enju so bili redni letni sejmi, ki so privabili veliko ljudstva. Za Maribor vemo, da so bili taki sejmi pri cerkvi sv. Ulrika v kasnej{em Gra{kem predmestju in da so bili le-ti {e posebej obiskani za god patrocinija cerkve, sv. Ulrika (4. julij).36 Kam vse so v srednjem veku Maribor~ane peljale romarske poti, ni znano. Prvi znani romar iz neposredne mariborske okolice, ki je poromal v sredi{~e kr{~anstva, v Rim, je bil Rajnpert Mariborski – Pohorskodvorski, gospod z bli`njega gradu Pohorski dvor. Mo` je dal leta 1314 pred odhodom na pot v grajski kapeli zapisati oporoko, kar je spri~o dolge in z nevarnostmi povezane poti povsem razumljivo. Rajnpert je ob tej prilo`nosti tudi obdaroval ì~ke kartuzijane.37 @e v ~asu kriàrskih vojn je morda tudi kateri od Maribor~anov pri{el v Palestino in obiskal bo`ji grob in druge svete kraje. Tako je npr. nekdanji mariborski mestni sodnik Janez Cirol od{el pred letom 1341 na bo`jo pot v Palestino in je romanje zdruìl s trgovskimi posli. Mo` je potoval z nekim Nikolajem z Ogrske in se je na povratku ustavil pri nekem me{~anu nem{kega pokolenja v kraju Rhethymon na Kreti, kjer je pred 21. februarjem 1341 tudi umrl. Denar in trgovsko blago v vrednosti nad sto zlatnikov je mestni upravitelj deloma prodal deloma pa shranil v blagajni mestne hi{e. Bene{ke oblasti so o tem obvestile Maribor in pokojnikova èna Brigita ter h~eri Marjeta in Katarina so pooblastile me{~ana Ulrika, da v njihovem imenu uredi zadeve glede zapu{~ine na Kreti, o ~emer je mariborski mestni sodnik obvestil doà Bartolomeja Gradeniga.38

Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v (poznem) srednjem veku, str. 87-88. Marijina bratov{~ina pekov (1494) in kroja{ka bratov{~ina (1512), glej: Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 227-232. O bratov{~inah v mestih slovenske [tajerske: Weiss, Das Städtewesen, str. 221-227; Mlinari~, Beneficiji, str. 86-87 in 78. 35 Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 233-235; Mlinari~, Beneficiji, str. 86-87 in 83-85. 36 Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 236-239; Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v (poznem) srednjem veku, str. 90. 37 1314, III. 17., Pohorski dvor: GZM III/31; Mlinari~, Cerkev na Slovenskem v (poznem) srednjem veku, str. 90. 38 Prav tam; 1341: GZM IV/20 in 21. Janez Cirol se omenja v mariborskih listinah v letih med 1315 in 1341 in je bil v letu 1334 mestni sodnik: Joè Mlinari~, Mariborski mestni sodniki v srednjem veku, ^ZN, letnik 54=NV 19 (1983), {t. 1-2, str. 43. Moà sta bila nedvomno na povratku iz Palestine, saj je re~eno: "…venientes de partibus sepulcri…" Prim. Zmago [mitek, Kriàrji, romarji, spokorniki: na{i srednjeve{ki stiki s Sveto deèlo, ^ZN, letnik 71=NV 36 (2000), {t. 1-2, str. 119-131.

306

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 307

S tudia H istorica S lovenica

1496, marec 18. Listina o izgon Judov (nana{a se na [tajersko, Wiener Neustadt in Neukirchen) ([tajerski de`elni arhiv v Gradcu, zbirka listin, {t. A-17, foto: E. Schรถggl-Ernst)

Omeniti moramo tudi Jude, ki so se naselili v Mariboru v letih med 1274 in 1296 in so ìveli v svojem getu v jugovzhodnem delu obzidanega mesta. Ti so bili v mestu posebna, od kr{~anskega prebivalstva lo~ena dru`bena skupina, ki se je è na zunaj po no{i lo~evala od me{~anov. Judje so ìveli doma kakor tudi v javnosti nemoteno po svojih navadah ter verskih predpisih in obi~ajih. Svoje verske obrede so opravljali v sinagogi, izpri~ani baje è za ~as druge polovice 13. stoletja, sicer pa prvi~ omenjeni v neki listini iz leta 1429.39 Povsem razumljivo je, da so si Judje zgradili sinagogo, versko, duhovno in kulturno sredi{~e è okoli leta 1300. Judje so svoje pokojne pokopavali na pokopali{~u, ki se leta 1367 omenja zunaj mesta, na prostoru zahodno od dana{njega Vodnikovega trga.40 Judje, ki so ìveli ve~ kakor dve stoletji, kot kaè, slo`no z mariborskimi me{~ani, so morali mesto zapustiti leta 1496.41 Sinagogo s pripadajo~o posestjo je kupil imovit me{~an, nekdanji mestni sodnik Bernardin Druckher in jo skupaj z èno Barbaro preuredil v cerkev Vseh svetnikov.42

Jo`e Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem do njihove prisilne izselitve v letu 1496, ^ZN, letnik 71=NV 36 (2000), {t. 1-2 (dalje: Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem), str. 50-55; 1429, I.2.: GZM VI/34. 40 Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem, str. 55, 1367, V.25., Maribor: GZM IV/112. 41 Mlinari~, Judje na slovenskem [tajerskem, str. 68-69. 42 Prav tam, str. 69-70; Mlinari~, Beneficiji, str. 63.

307

06 Mlinaric-2

15.6.07

14:59

Page 308

J. Mlinari~: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku

Jo`e Mlinari~ THE PARISH OF ST. JOHN THE BAPTIST IN MEDIEVAL MARIBOR

SUMMARY Regarding the extensitive area on the Southern border of the Salzburg Archbishopric, the Maribor pre-parish came about around 1190, first testimony of which as by indication of the parish priest Konrad as of approximately 1190. It bordered upon the following pre-parishes: in the East upon the pre-parish at Ptuj, in the West upon the pre-parish in Lavamﾃｼnd, in the North upon the pre-parish in Jarenina i.e. in Leibnitz. The seat of the Maribor pre-parish was by the church initially having St. Thomas the Apostle as patron, (1248), later St. Thomas and St. John the Baptist were patrons (1254), even later the patronage of the latter mentioned saint only remained. The church was doubtlessly located there in the middle of the 12th century and it was surrounded by a cemetery with an ossuary (1249). From the extensive pre-parish in the Medieval period three vicariates grew out: by the Church of St. Martin in Kamnica (first mentioned around 1200), St. Margharet in Selnica (1335) and St. Peter (Male~nik) (1338). After these three vicariates grew authonomous, the parish was not only an urban one, being comprised the surroundings of the city as well. As it was prestigious and with rich revenue, persons of high estate origin and of high education, with special Church functions later one, took an interest to serve in it. Thus the first three parish priests by the name of Konrad were by origin from the lords Mariborski窶天iltu{ki (1189-1249), two becoming later Sekau bishops: Ulrik (1297-1308) and Wocho (1317-1334). There were three churches in the bishopric: in the Eastern suburb the one of St. Ulrik (1305), in the Western of the Virgin Mother (1358), in the East it was the hospital Church of the Holy Spirit. In the latter half of the 13th century in the South-Western part of the city Franciscan lesser brethren (later Minorites) settled, the Virgin Mother church being open to the public. It was not only the clergy which enhanced religious life in the Medieval times, but also lay people as such or by establishing benefices or fraternities. In the city by 1493 there were ten benefices established. The benefices were under the care of chaplains-beneficiates, the duties of which were to carry out prescribed religious services, in conformity with the charters of the benefices. Fraternities were societies of religionists, who evolved in-depth into their religious life by frequent partaking in religious services and by charity activities. The following draternities existed: of Corpus Christi, of the Virgin Mother, of the Holy Spirit and of Religious Souls. Parishoners, by the then customs frequently took part at pilgrimages, the first pilgrim to visit Rome from the direct city vicinity was Rajnpert Mariborski-Pohorskodvorski (1314), whereas the first Maribor citizen to visity the holy land was the former city judge John Cirol, who died on Crete while returning in 1341. Jews who settled in the South East part of the walled city in the latter half of the 13th century were considered a special group, separate from the Christian populace. Jews were externally different, by wear, from the other citizens. Nevertheless, Jews lived without obstacles at home and in public, according to their religious rules and customs. They carried out their religious rituals in the synagogue, their religious, spiritual and cultural centre. It seems that Jews lived for more than two centuries harmoniously with the Maribor citizens, until their forced expulsion in 1496. The synagogue with estate along with it was bought by the former city judge Bernardin Druckher, transforming it into an All Saints Church.

308

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 309

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4 Maribor)"15/17" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem Andrej Hozjan Dr., docent Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koro{ka cesta 160, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor e-mail: andrej.hozjan@uni-mb.si

Izvle~ek: âs med 16. in 18. stoletjem je predstavljen v {tirih sklopih. Poseben poudarek je avtor namenil dvema prelomnima dogodkoma ter ~asu protestantizma v mestu. Nadalje predstavi komunikacije in mestne generalije v smislu upravne, oblastne in religiozne slike, demografsko in poklicno strukturo, zdravstvo, izobraèvanje, kulturo in umetnost. Maribor je do poznega 18. stoletja ostal predvsem mo~an obrtno-proizvodni center s poudarjeno vinsko trgovino in z odli~nimi prometnimi povezavami na vse strani. Tu so ìveli slikarji, kiparji in redki znanstveniki. Sredi 18. stoletja je vladar mesto dolo~il za sede` malo prej ustanovljenega okro`ja (kresije) in s tem opredelil njegovo nadaljnjo vlogo regionalnega administrativnega centra.

Klju~ne besede: Maribor, zgodovina, novi vek.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 309-324, 18 cit. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

309

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 310

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

Uvod Kot najcelovitej{i zaklju~en pregled mestne zgodovine v zgodnjem novem veku {e zmeraj velja Mlinari~ev tekst o Mariboru do sredine 18. stoletja. V istem delu ga dopolnjujejo: njegova sinteza o mestni ùpniji sv. Janeza Krstnika, Korop~eva analiza zemlji{koposestne slike ter nekaterih temeljnih posestnih virov za obe mariborski zemlji{ki gospostvi, in Curkov oris gradbene in urbane zgodovine.1 Od pomembnej{ih samostojnih tekstov je v zadnjih letih nastala {e razprava o tedanjem mestnem prebivalstvu.2 Vsekakor je na{tetim delom treba dodati vsaj {e najnovej{o obse`no Curkâ&#x20AC;&#x201C;Premzlovo {tudijo vedutnih upodobitev mesta in najbli`je okolice do konca 19. stoletja.3 Ohranjenih virov za novove{ke vsebine je sorazmerno precej. Pomemben del jih je è objavljenih.4 Mesto bom predstavil v {tirih sklopih. Mariborske novove{ke prelomnice Ob~utki nepopisne sre~e in olaj{anja, ob~utki radosti po koncu hudih depresivnih stanj in mnoì~nega umiranja, ob~utki o bo`ji bliìni in o dotiku posebne bo`je milosti â&#x20AC;&#x201C; zagotovo so ta ter podobna ~ustva preplavljala mariborsko prebivalstvo po prestanih ve~jih lokalnih katastrofah, ki jih v novem veku ni manjkalo. Izvzeti moramo dve. Tako po konkretnih posledicah kot tudi po ohranjenem spominu nanje sta se vtkali v ljudsko izro~ilo naslednjim rodovom. Prihod Sulejmanove armade septembra 1532, sicer nepripravljene za kako resnej{o voja{ko akcijo zavoljo povsem dotol~ene morale od poraza pod KoË?szegom, je postal enkraten preizkus, iz kak{nega testa so bili pravzaprav tedanji mestni voditelji in prebivalstvo. Turkom na njihove zahteve niso predali mesta oziroma to~neje, niso jim odobrili pre~kanja Dravskega mostu, saj bi jih za to morali spustiti skozi Gra{ka vrata. Zato so {tiri dni oblegali mesto. Rezultat: mestno obzidje in neposredna okolica sta sicer utrpela hudo {kodo. Ljudje pa so najverjetneje ostali vsaj v fizi~nem smislu skorajda nedotaknjeni, saj o morebitnih `rtvah ni ustreznih podatkov. Tedanji heroj, mestni sodnik Kri{tof

Joè Mlinari~, Maribor od za~etkov do sredine 18. stoletja, v: Maribor skozi stoletja, Razprave I, Maribor 1991, str. 147-194 (dalje: Mlinari~, Maribor od za~etkov); Joè Mlinari~, @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru do joèfinske dobe, v: Maribor skozi stoletja, Razprave I, Maribor 1991, str. 451-479 (dalje: Mlinari~, @upnija); Joè Koropec, Mariborski grajski zemlji{ki gospostvi, v: Maribor skozi stoletja, Razprave I, Maribor 1991, str. 73-146 (dalje: Koropec, Mariborski grajski); Joè Curk, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, v: Maribor skozi stoletja, Razprave I, Maribor 1991, str. 511-563. 2 Andrej Hozjan, Mariborsko prebivalstvo do srede 18. stoletja, Studia historica Slovenica, letnik 2 (2002), {t. 1 (Maribor skozi ~as I), str.11-42, posebej o tej dobi str. 32-40 (dalje: Hozjan, Mariborsko prebivalstvo). 3 Mariborske vedute, ur. Primo` Premzl, Umetni{ki kabinet Primo` Premzl, Maribor 2004 (dalje: Mariborske vedute). 4 Andrej Hozjan, Trideset zvezkov Gradiva za zgodovino Maribora â&#x20AC;&#x201C; pri~evanja o mestu, njegovih ljudeh in okolici, v: 30 zvezkov Gradiva za zgodovino Maribora, Katalogi XXII, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2005, str. 6-24.

310

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 311

S tudia H istorica S lovenica

1508, marec 13. Ne`a, vdova po mariborskem me{~anu in mesarju Venclju (Agnes, Waczla fleischacker, burger zu Marchpurg), proda Agati iz [pilja (Agata Spilfelderin), vdovi po Ivanu Hafnu (Hansen Hafen), in vsem dedi~em vinograd s pripadajo~im pri kamnitem mostu (bey der staynen prucken)â&#x20AC;Ś (Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka listin, orig. perg. listina ({t. 869), vise~i, fragmentarno ohranjeni pe~at â&#x20AC;&#x201C; prej v [tajerskem de`elnem arhivu v Gradcu)

Willenreiner, si danes o~itno ne zaslu`i ve~ niti lastne ulice, ~eprav jo je {e do konca 2. svetovne vojne imel. Posledice osmanskega divjanja so se ~utile {e vsaj pol stoletja. Druga za mesto bistvena prelomnica je seveda kuga v letih 1680-82. Pravzaprav so informacije o raznih boleznih epidemi~nega obsega, prisotnih v samem mestu, na voljo od 1. polovice 16. stoletja naprej, saj je npr. osmansko obleganje sem zaneslo tudi huj{i pojav kuge. Po {tevilu epidemi~nih napadov je prednja~ilo naslednje 17. stoletje. Lahko zatrdimo, da so bile bolezni ena od najprepoznavnej{ih konstant mestnega vsakdanjika. Po {tevilu umrlih je kuga 1680-82 postala najhuj{a zgodnjenovove{ka lokalnopopulacijska katastrofa. Najnovej{e, {e neob-

311

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 312

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

Neznani avtor: Votivna slika z upodobitvijo mesta z juga, detajl, 1680 (1681). Votivna slika mariborskih me{~anov, zaobljubljena leta 1680 v ~asu velike kuge, darovana pa ob koncu leta 1681 romarski cerkvi Marije Nazaret v Nazarjah v Zgornji Savinjski dolini (Pokrajinski muzej Maribor, inv. {t. N. 65)

javljene raziskave potrjujejo njeno grozno prisotnost sprva vsaj od konca maja do decembra 1680 in nato dalj{e obdobje mirovanja oziroma potuhnjenosti, morda celo popolnega izginotja nesre~e. V mesto, ki je proti koncu decembra brez pretiravanja dajalo podobo mesta duhov, so se tedaj è vrnili skorajda vsi, ki so se imeli kam umakniti. Nato pa sledi – to~no dve leti po za~etku – nov izbruh in znova nekaj `rtev. [tevil~nih podatkov o umrlih v samem mestu ni. V celotni mariborski ùpniji naj bi – kot pravi edini sodobni podatek – za njo v celotnem ~asu umrlo 483 ljudi ali dobra sedmina vseh tedanjih ùpljanov. O uni~enem premoènjskem in fizi~nem poloàju preìvelih se lahko sklepa le posredno na osnovi ohranjenih dav~nih seznamov iz let pred in po katastrofi. Njihovo psihi~no stanje oziroma depresije pa nazorno ilustrira dejstvo, da je bila leta 1682 med kr{~enimi v mariborski ùpniji kar dobra petina otrok nezakonskih ali za dvakrat ve~ kot obi~ajno.5 In dana{nji pomniki na oba prelomna dogodka? Materialni preostanki nekdaj tako mo~nega obzidja in ku`ni pomniki v mestu ter na primestnih gri~ih so lepo vidni {e dandanes. Ohranili sta se tudi vsaj dve votivni upodobitvi mesta iz ~asa velike kuge.

Gradivo za zgodovino Maribora XXIV, Mariborska `upnija sv. Janeza Krstnika. Krstna knjiga 1666-1682 II, Maribor 1999.

312

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 313

S tudia H istorica S lovenica

Omenili bi {e tretjo, duhovno prelomnico: dobo vrhunca in uni~enja protestantizma. Protestantska skupnost v mestu se je od gra{ke verske pacifikacije leta 1572 naprej izredno okrepila. Tu je tedaj ìvel zagrizen luteran Klement pl. Welzer, eden vplivnej{ih [tajercev svojega ~asa v deèlni upravi. Skupaj z gospodarjem bli`njega zemlji{kega gospostva Betnava – na desnem dravskem bregu – Wolfom Viljemom pl. Herbersteinom sta na trati pred betnavskim gradi~em v poznem 16. stoletju uspela ustvariti luteranski raj na zemlji: molilnico, {olo, hi{i za predikanta ter u~itelja in pokopali{~e. V mestu ga namre~ zaradi strahu pred prepovedjo deèlnega kneza ter njegovimi denarnimi kaznimi nista mogla, in protestantsko navdahnjeni me{~ani so se veselo vozili na desni breg. Deèlna luteranska {ola je delala s polno paro, mestno vodstvo je u~itelju nato celo dovolilo preselitev v samo mesto. A ta raj se je zru{il ob prihodu protireformacijske komisije v Maribor 1600, ki je med drugim s seboj prinesla tudi smodnik in ga na Betnavi uporabila za uni~enje vseh na{tetih objektov. Nova vera pa kljub restriktivnim ukrepom {e dolgo ni povsem izginila iz mesta. Prednosti mesta: izjemna lega, radodarna narava, urbanizacija in pomanjkljivosti Izjemne lege ob prometnicah se je mesto zavedalo in jo s pridom izrabljalo tudi v novem veku. Dravski most je {e naprej ostal najugodnej{a mo`nost pre~kanja reke med Dravogradom in Ptujem. Vendar se sedaj – v primerjavi s srednjim vekom – bistveno pove~a intenzivnost prometa. Tradicionalnim smerem Koro{ka – ob Dravi – Podravje ter Dunaj – Ljubljana – morje se je pridruìla nova, dotlej manj opazna. Od pridobitve sveto{tefanske krone naprej se je vladar moral ukvarjati z ogroènim hrva{kim prostorom, ~igar kontinentalni sredi{~i sta è bili dve, Zagreb in Vara`din. Do obeh je pot s severa vodila skozi Maribor, do Vara`dina ob kopenski {e re~na. Z nastajanjem ter {irjenjem Slavonske vojne krajine je tranzitnih potnikov vse ve~. Obi~ajno so se ustavili v mnogih tukaj{njih gostinsko – preno~itvenih objektih na obeh bregovih Drave. Po terezijanskem fasijskem popisu je mesto premoglo osem gostilni~arjev ter {e dva lastnika vinoto~ev.6 Zato se je stari dravski most leta 1775 moral umakniti novemu, nosilnej{emu. Tudi re~ni promet s {ajkami in predvsem s flosi se je v novem veku opazno ve~al. [tevilne so prito`be v zimskem ~asu, da so po Dravi ob zaledenitvah plavajo~i ledeni skladi zelo ovirali plovbo. Tranzitna trgovina je semkaj prina{ala vse tisto, ~esar ni bilo mo~ dobiti v samem mestu ali v najbli`ji okolici – od potrebnih surovin za mnoge kovinarske, obla~ilne ter druge è specializirane obrti pa vse do npr. kamna pe{~enjaka iz kamnoloma nad Lipnico/Leibnitz, iz katerega je doma~i kipar Joèf Straub pred sredo 18. stoletja izdelal ~udovito ku`no znamenje. @e od 40. let 16. stoletja deluje tukaj deèlnostanovska vojnokraji{ka po{tna postaja, na kateri {e pred koncem istega stoletja sprejemajo in dostavljajo tudi prve zasebne po6

Jo`e Curk, O prebivalstvu Maribora med sredinama 18. in 19. stoletja, Studia historica Slovenica, letnik 2 (2002), {t. 1 (Maribor skozi ~as I), str.76-77 (dalje: Curk, O prebivalstvu Maribora).

313

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 314

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

{iljke, ne le voja{kih in uradnih.7 Ob~asen prilo`nostni prevoz potnikov na po{tnih vozovih se za~ne v naslednjem stoletju, redni pa v zgodnji terezijanski dobi. Do trenutka ustanovitve okro`ja je torej mesto è prevzelo funkcijo najpomembnej{ega prometnega in po{tnega kriì{~a na Spodnje{tajerskem z za tedanji ~as odli~nimi povezavami navzven, kar je nedvomno mo~no vplivalo na izbor okro`nega sedeà. Deèlni knezi Habsburàni so pri{li bolj poredko, pa vendarle. Zagotovo je tu kar nekajkrat bil Karel II. in vsaj enkrat tudi cesar Leopold I. Druga izjemna prednost mesta je o~itno tako samoumevna, da je nekateri pisci v pregledih mestne preteklosti sploh ne registrirajo kot take, temve~ preprosto beleìjo njene posledice. To je seveda bogato obdarjena okoli{ka narava, ki je novove{kemu Mariboru ponujala marsikaj. Obilo raznih pridelkov in mesa ter rib; med pridelki pa ne bi posebej izpostavljali le vina, saj tako nehote zagre{imo nerealen prikaz dejanskosti. V mesto so prihajale ve~je koli~ine ìtaric in raznih drugih naravnih produktov. Kljub temu pa poznamo iz 2. polovice 16. ter iz 17. stoletja poro~ila o ob~asnih hudih lakotah, ki so jih povzro~ile slabe letine. Iz okolice so prihajali naravni materiali â&#x20AC;&#x201C; les, med drugim iz mestnega srenjskega gozda na pohorskih obronkih pod sv. Bolfenkom, kamen, glina, apno, oglje. Okolica je hkrati bila najmo~nej{i in neiz~rpen vir ~love{kih potencialov za stalno regeneracijo mestnega ìvlja. Ko le izre~emo ime Maribor, è podzavestno sli{imo tudi hidronim Drava. Njena uporabnost in izkori{~enost sta bili vse do nastanka prve HE na Fali 1918 tako reko~ univerzalni. Najstarej{e mestne vedute izpri~ujejo {tevilne ohi{nice ter druge manj{e in ve~je obdelane povr{ine znotraj mestnega obzidja. Kaèjo celo zasajeno trto samorodnico na Lentu ali po doma~e brajde, ki so tedaj povsem samoumevni del hi{ne okolice, edina ohranjena do danes pa je malone svetovna atrakcija. Vidni so tukaj{nji ìvinski hlevi ter staje. Urbanizacija mesta je zavoljo naravnih in drugih nesre~ doìvljala mo~ne spremembe. Za razvoj mestne podobe je bilo zlasti pomembno 16. stoletje, ko se je ob vse prisotnej{i osmanski nevarnosti glavna skrb mesta in deèle usmerila predvsem v njegovo obrambno funkcionalnost. Dogajanju v letu 1532 so zato ~ez ~as (med 1548 in 1562) sledila obse`na ve~letna ter zelo draga popravila in okrepitve mestnega fortifikacijskega sistema, najobse`nej{a od zgraditve prvotnega obzidja v 2. polovici 13. stoletja. Hkrati z novimi utrdbami na obeh re~nih bregovih so italijanski gradbeni mojstri zgradili {e nov rotov`, kvartirno in proviantno hi{o ter do konca stoletja temeljito obnovili tudi oba gradova â&#x20AC;&#x201C; na Piramidi in mestnega, ki sta ga po{kodovala poàr in {e potres.8 Po njih je Maribor postal za Ptujem drugi in v bistvu zadnji utrjeni branik ozemlja osrednje [tajerske s prestolnico vred pred morebitnimi novimi tur{kimi vpadi ob Dravi navzgor. Malo pozneje je dobil poloàj vojnokraji{ke trdnjave. Notranjeupravno se je mesto tja do 19. stoletja delilo na {tiri ~etrti, od katerih je prva obsegala predel vzhodno od dana{nje Vetrinjske ulice in Glavnega trga

Andrej Hozjan, Mariborska vojnopo{tna postaja in po{tarji v 16. stoletju, ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 70=35 (1999), {t. 1-2 (Korop~ev zbornik), str. 105-120. 8 Jo`e Curk, Topografskoâ&#x20AC;&#x201C;zgodovinski oris mesta, v: Mariborske vedute, str. 21.

314

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 315

S tudia H istorica S lovenica

(tedaj imenovan le Platz), druga osredje mesta vzdol` Slovenske in Gosposke ulice, tretja zahodni del mesta med Slovensko ulico in Koro{ko cesto ter Slom{kov trg, ~etrta pa mestni predel ju`no od Koro{ke ceste in @idovske ulice skupaj z Glavnim trgom. V slednjih dveh je stalo ve~je {tevilo hi{ kot v prvih dveh. Primestja (izraz je za tedanje stanje ustreznej{i kot predmestja) – Koro{ko, Gra{ko in Magdalensko – so leàla zunaj mestnega obzidja. Ve~ina te zemlje in tamkaj{njih hi{ je bila v lasti mesta ter posami~nih me{~anov. Nekdanje Dravsko primestje med obzidjem in samim levim re~nim bregom so è v 16. stoletju upravno priklju~ili mestu, drugih pa ne. Glede na status do mestne uprave – lastniki zavezani ali opro{~eni mestnega davka – so ves obstoje~i stavbni fond razlikovali na me{~anske – obdav~ene, neme{~anske – svobodne in primestne mestu podlo`ne hi{e. Med neme{~anske, se pravi davka svobodne objekte so {teli (mestni) grad, vse nepremi~nine v lasti mesta (rotov`, Frajov`, {ola, zapori, {pital, vsa mestna vrata in stolpi, mitni~arska hi{a in drugo), vsi objekti v lasti Cerkve, beneficiatov in redovnih skupnosti – med njimi tudi upravni dvori samostanov Vetrinj, @i~e, komende v Melju ter salzbur{ke nad{kofije, in nekatere plemi{ke hi{e oziroma pala~e, npr. znana Tattenbachova.9 Osrednja mestna cerkev sv. Janeza Krstnika, obdana z edinim mestnim pokopali{~em ter visokim zidom, in mestni grad sta bili po velikosti dominantni stavbi. Urbani izgled se kljub {tevilnim huj{im poàrom10 ni bistveneje razlikoval od drugih mest. Popotnik Friedrich Bernhard Werner je ob obisku leta 1712 pod svojo skico mesta zapisal: "Maribor, prikupno mesto ob Dravi na Spodnjem [tajerskem, je lep in za bivanje ugoden kraj 9 milj od Gradca. … "11 Vpra{anje tukaj pa je, kaj bi Werner zapisal tri-{tiri leta pozneje v ~asu vnovi~ne epidemije. Morda bi se celo vpra{al, odkod tolik{no {tevilo tukaj{njih epidemi~nih pojavov. Odnos Maribor~anov do mesta kot lastnega ìvljenjskega okolja v smislu njegove degradacije je bil namre~ hudo podcenjevalen. Onesnaèvanje mestnega prostora z odpadki, ~love{kimi in ìvalskimi iztrebki, ìvinskimi kadavri ter premnogimi ostalinami obrtne produkcije je dale~ presegalo {e sprejemljive kriterije oziroma pravila ohranjanja zdravja. Le malokdo se je sploh zavedal, da bi to lahko direktno {kodilo zdravju. Redke znane kritike obstoje~ega stanja so pri{le od zunaj. V potrditev tega navedimo, da je celo instrukcija, ki jo je mestnemu vodstvu izdala protireformacijska komisija februarja leta 1600, v eni od to~k zapovedala o~i{~enje vsakr{ne nesnage v mestu.12 O kakr{nikoli ureditvi mestne kanalizacije, o dolo~itvi skupnih odpadnih jam in drugih komunalnih ukrepih v tem in poznej{em ~asu ni podatkov. Zato pa se ve~ ve o skorajda mnoì~nih izbruhih raznih ku`nih bolezni. Nastopal je eksisten~ni paradoks: izgrad-

Curk, O prebivalstvu Maribora, str. 44-46. Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 32 - tabela Mariborske katastrofe od 1500 do 1750. 11 "Marbuorg ein hibsche Stadt in unter Steyer an dem Trag fluß, ist ein schönes undt wohlfiles orth 9 meil von gratz. …" Mariborske vedute, str. 44-45. 12 To~ka 14: "Vso nesnago, s katero se oku`uje zrak in povzro~ajo nalezljive bolezni, je treba takoj odstraniti iz mesta." Jakob Richter, Maribor v reformacijski dobi, ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 45=10 (1974), {t. 1, str. 102-104. 10

315

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 316

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

nja obrambnega kompleksa, ki je na~elno varoval mesto pred fizi~nim uni~enjem in `rtvami, je terjala ogromno denarja in zadolèvanje mesta, medtem ko do prav tako nujno potrebnih sanitarno-higienskih posegov ni pri{lo kot npr. na Ptuju, ki si v 17. stoletju, stoletju kuge, z donacijami bogatih me{~anov uredi vsaj osnovno kanalizacijsko mreò. V Mariboru se je kar naprej gradilo in dograjevalo, tako da je bilo 'prilo`nosti' precej. Edina logi~na razlaga je torej lahko – ob zgoraj zapisanem – le pomanjkanje denarja. Mestne generalije: Oblast, posest, uradni{tvo in duhovne ustanove Administrativno-oblastna podoba mesta se je od poznega srednjega veka le be`no spreminjala. Mestni gospodar je ostal deèlni knez iz druìne Habsburànov, ki je do konca 18. stoletja vsako leto potrjeval mestnega sodnika in svétnike. Njegove sodne pristojnosti na tukaj{njem deèlskem sodi{~u, vezanem na zgornje mariborsko gospostvo, pa so vsaj od 1497. naprej za dobro stoletje pre{le v last mesta. Pridobitev deèlskosodnih pravic je bila dolgoro~no gledano odli~na poslovna poteza mestnega vodstva, potem ko jih je è nekaj desetletij pred tem imelo v zakupu. Denar so najverjetneje dobili od pristojbin za {tevilne kupoprodajne pogodbe, ki so jih prav preteklo 1496. leto sklepali pred mestnim sodnikom mariborski in drugi Judje, preden so zapustili mesto in deèlo. Mestni sodnik je torej opravljal dve va`ni funkciji, a le do leta 1619, ko je bilo mesto – o~itno v hudih denarnih stiskah – primorano prodati pravico do deèlskega sodstva hkrati z mestno mitnico Janezu Jakobu Khislu.13 Mariborsko deèlsko sodi{~e je med drugim izvedlo celo nekaj ~arovni{kih procesov, od katerih so najve~jo odmevnost dobili tisti zgodnji v 16. stoletju. V upravljanju so sodniku pomagali vi{ji poklicni funkcionarji kot mestni pisar, sodnik oz. mestni advokat, blagajnik – od zgodnjega 17. stoletja komornik, {pitalski mojster in dra`beni zastopnik. Za re{evanje ter nadzor sodnih, policijskih, komunalnih in drugih lokalnih administrativnih zadev je imel sodnik pomo~ v ~lanih {ir{ega zunanjega in o`jega notranjega sveta. Vsi ti so bili za to pla~ani, saj so hkrati nadzirali delo mestnih srednjih ter ni`jih uslu`bencev, od mitni~arjev do nosa~ev in hlapcev. Na mestnem pla~ilnem spisku so bili nadalje raznovrstni ljudje, npr. ob duhovnikih v ùpnijski cerkvi {e tamkaj{nji glasbeniki, organisti, pevci in seveda u~itelj. Mestna uprava je bila tako najve~ji tukaj{nji delodajalec. Zaposlovala je redno in ob~asno nastavljene ljudi. Gospodarila je z dohodki, ki so pritekali iz mnogih naslovov: od rednega mestnega davka, iz dela sodnih glob z mestnega sodi{~a (ve~ji del si je pobral mestni sodnik), iz è omenjenih deèlskosodne pravice in mestnih mitnic, od mostnin, pristani{kih, tr`nih, sejemskih ter raznih drugih dajatev, od mnogih mestnih zemlji{~ in kmetij na obeh bregovih – npr. gozda, iz ve~ mestnih proizvodnih obratov – npr. opekarne, apnenic in oglarskih kop, od prodaje na ra~un dajatev dobljenih naturalij – npr. vina, poljedelskih pridelkov ter lesa, iz drugih {e srednjeve{kih ter sproti pridobljenih pravic, npr. za vzdrèvanje 13

Koropec, Mariborski grajski, str. 117.

316

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 317

S tudia H istorica S lovenica

1567, januar 8. Jud Aram, sin rabina Iserleina (Aram Jud, maister Isserleins sun), izro~a mariborskemu me{~anu in staremu skrbniku mostu Pavlu (Paul, allten prukchmaister, burger zu Marchburg) zadol`nici z vsemi, iz njiju izvirajo~imi pravicami in koristmi… (Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka listin, orig. Perg. listina ({t. 786), vise~i (po{kodovani) pe~at – prej v [tajerskem de`elnem arhivu v Gradcu pod {t. 7176)

dolo~enih cestnih odsekov okoli mesta ali pa iz pridobitve skoraj vseh beneficijev na podro~ju mesta – slednje jim je kr{ki {kof prepustil 159814. Kot è zapisano primestja upravno niso pripadala mestu. Tamkaj{nje hi{e so ob konskripciji 1770. dav~noupravno pripadle v {tevne oddelke, lo~ene od samega mesta.15 Zemlji{ki gospostvi Zgornji in Spodnji Maribor sta lo~eni obstajali do leta 1641, ko ju je v eno zdruìl dotedanji lastnik spodnjega gospostva in novi lastnik zgornjega grof Jurij Jernej Zwickl-Khisl. Medtem ko je zgornje gospostvo è dolgo tega prenehalo biti vladarjeva last in je po izumrtju lastnikov gospodov Grabenskih po sredi 16. st. prehajalo iz rok v roke ter izgubljalo dele posesti, je spodnje gospostvo s sedeèm v mestnem gradu vladar prodal Khislom {ele 1620. Preko dedinje zadnjega ZwicklaKhisla je zdruèno posest 1727. kupil grof Brandis. Mestni grad kot upravni sede` obse`ne posesti in kot grofova luksuzna rezidenca se je tako zna{el v vlogi drugega najve~jega delodajalca mestnemu prebivalstvu. Veliko je bilo manj{ih posestnikov in lastnikov vinogradov na okoli{kih gri~ih, med njimi pa so vsekakor prednja~ili bogatej{i plemi~i in me{~ani,16 nato mestne institucije, uradi ter nekateri samostani.

Mlinari~, @upnija, str. 463. Curk, O prebivalstvu Maribora, str. 45-46. 16 O premo`enjskem stanju mariborskih me{~anov do konca 16. st. prim. iz~rpno Weissovo analizo: Norbert Weiss, Die Bürger von Marburg an der Drau bis 1600. Prosopographische Untersuchung, I.-II., Schriftenreihe des Instituts für Geschichte der Karl-Franzens-Universität Graz, Band 10/1, 10/2, Graz 1998. 15

317

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 318

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

Za vladarjeve dohodke, pristojnosti in naloge v samem mestu in okolici so skrbeli sprva redki tu ìve~i uradniki, od katerih je pozneje najpomembnej{o funkcijo opravljal deèlnokne`ji vi{ji ra~unski uradnik. Maribor je bil ob~asno tudi sede` deèlne ~etrti med Muro in Dravo, ve~je upravne enote, prvotno oblikovane v 2. polovici 15. stoletja. To ~etrt je Marija Terezija spremenila v okro`je – kresijo in mu tu 1752. dolo~ila stalen sede`, kar je pomenilo takoj{en porast deèlnokne`jega uradni{tva. S tem je vladar mestu opredelil njegovo nadaljnjo vlogo regionalnega administrativnega centra. Deèlno uradni{tvo je bilo tako vseskozi navzo~e z deèlnimi davkarji, zdravniki, cestnimi in drugimi in{pektorji, z è omenjenim deèlnim po{tarjem in drugimi. Na Betnavi delujo~ deèlni luteranski u~itelj, predikant, kantor in pomo`no osebje ter nekaj ~asa celo {tirje knehti za njihovo varstvo(!) so prav tako bili vsi na pla~ilnem spisku deèle. Iz generacije v generacijo je nara{~al tu ìve~i uradni{ki sloj raznih oskrbnikov, upravnikov, pisarjev, gorskih mojstrov in drugih. Ti – danes bi jim rekli managerji in varuhi premoènja – so ob~asno ali stalno zaposlovali kar lepo {tevilo mestnega prebivalstva. Marsikateri lastnik posesti seveda ni ìvel v mestu, zato mu je bila nastavitev upravnika s pomo`nim osebjem nujen ukrep. V ekonomiji mesta se je to {e kako poznalo, a je imelo dvojno plat: vsi ti so bili odvisni od najrazli~nej{ih doma~ih potro{nih obrtnih izdelkov, hkrati pa so z njihovim delom iz mesta oziroma iz okolice odhajale ve~je koli~ine naturalij in drugega bogastva, spremenjenega v denar. Cerkveno upravo na levem bregu je izvajala mariborska mestna in primestna ùpnija sv. Janeza Krstnika s sedeèm v osrednji mestni cerkvi in z ob{irnim ozemljem, ki je bila od 1506. utele{ena kr{ki/Gurk {kofiji: uradno je naziv mariborskega ùpnika nosil kr{ki {kof, dejanski upravitelj ùpnije pa je tukaj bil njegov vikar s kaplani. Desni breg je {e naprej delno pokrivala ùpnija sv. Magdalene – njen sede` so sicer po Sulejmanovem mariborskem 'obisku' za dolgo ~asa premaknili v varnej{i Limbu{ –, delno pa ùpnija sv. Jurija v Ho~ah. Bo`jo slu`bo so opravljali {e v ve~ mestnih in primestnih cerkvah ter kapelah, lastno cerkev pa je imel tudi {pital. Cesar Joèf II. je Ulrikovo cerkev pred severovzhodnimi mestnimi – Gra{kimi vrati spremenil v sede` nove ùpnije. Minoritski menihi so {e naprej ìveli na Lentu, delovali pa tudi v mestni cerkvi. Rekatolizacijsko vnemo so tu od prve polovice 17. stoletja poglabljali bratje kapucini. V naslednjem stoletju se jim le za kratek ~as pridruìjo {e jezuiti in tudi sestre celestinke, nato pa so od 1790. naprej od vseh – mo{kih in ènskih – redov ostali tu le {e minoriti. Materialno in nepremi~no bogastvo tukaj{njih rimskokatoli{kih duhovnih ustanov je v 16. stoletju hitro skopnelo. Luteranstvo jih je dodatno prizadelo v smislu izgube tako nadaljnjih posesti kot tudi ve~jega dela vernikov. Ker je bil lastnik mestne ùpnije kr{ki {kof precej oddaljen od Maribora in temu primerno ni izvajal pogostej{ih du{nopastirskih obiskov, so si na mesto njegovega vikarja imenovani ùpniki svojo slu`bo mnogokrat urejali po svoje. Prihod strogih kapucinov je dal mestu nov, svojstven pe~at. V njihovem samostanu se je kmalu izoblikovalo intelektualno jedro. Izreden u~inek je imelo tudi njihovo po`rtvovalno delo z bolniki v ~asu velike kuge v posebej za to ustanovljenem lazaretu, ~eprav kuga ni prizanesla niti samim bratom.

318

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 319

S tudia H istorica S lovenica

Prebivalstvo Mestna populacija je zavoljo mnogih nesre~ in ekonomsko-socialnih stisk {tevil~no ob~utno nihala, zato stalnih prebivalcev znotraj obzidja do zgodnjega 18. stoletja gotovo ni bilo ve~ kot 1500, skupaj s primestji na obeh bregovih pa najve~ do 1900. Vendar je za realnej{o sliko tem treba pri{teti {e za~asno bivajo~e in tranzitne goste ter predvsem voja{tvo: v mestu je ob stalni voja{ki posadki, navzo~i vsaj od poznega 16. stoletja naprej, mnogokrat za~asno nastanjena {e kaka ve~ja enota. Umrle in odseljene so vseskozi intezivno nadome{~ali {tevilni novi doseljenci iz {ir{ega mestnega zaledja, iz okoli{kih mest, iz osrednje ter gornje [tajerske in Koro{ke, iz kranjskega, italijanskega in hrva{kega prostora ter posamezniki od drugod, celo iz dokaj oddaljenih koncev cesarstva. Mesto je privabljalo zmeraj ve~ plemi{kih druìn, ki so tu ìvele ali pa imele lastne hi{e. V poznem 16. stoletju so to bili Siegerstorfi, Trebni{ki, Regalli, Leisserji, Siechbergi, Koloni}i, Wintershofferji in Welzerji. Novo kvaliteto so mestu prina{ali tudi ljudje italijanskega etni~nega izvora, tu navzo~i vsaj od 15. stoletja. Posamezniki so è v naslednjem stoletju igrali vidne vloge, npr. lekarnar Antonij Riccio, gradbenik Kri{tof Piso, zdravnik dr. Jakob Homelio in David Pauli. Italijanski element je v poznem 17. stoletju è jasno zaznaven z druìnami Barboletti, Bruno, Caccia, Cassolli, Corradi, de Joanni, de Bevorgo, Ferrara, Mercatori, Paretti (germanizirano v Pereth), Pelizerolli, Salgari in Salvatore. V naslednjem stoletju pa jih z voja{tvom pride {e ve~, tako znane druìne Caminoli, Lanthieri in druge. Za~ele so prihajati tudi manj{e ali ve~je voja{ke enote, ki so jih morali me{~ani za~asno nastaniti. Prisotnost vojske pa je mestnemu ìvlju dajala mnoge nove impulze.17 Bogastvo mnogih socialnih, etni~nih in zato tudi kulturnih razlik je bilo ena od temeljnih zna~ilnosti mesta. Kot ob~evalni jezik je med prebivalstvom, to~neje v medslojni sociokomunikaciji najbolj opazna nem{~ina, vendar le v vlogi prvega od tu govorjenih jezikov v smislu funkcionalnega bi- in celo trilingvizma. Asimilacija ve~insko slovensko govore~ih priseljencev se je pri~enjala v trenutku vstopa skozi mestna vrata. Zato je po zadnjih raziskavah Borisa Golca mesto imelo bolj izrazit nem{ki karakter. Sloven{~ino kot javni ob~evalni jezik se je v poznem 18. stoletju izrinilo iz {e zadnjih vidikov tako javnega kot iz religioznega ìvljenja, saj so slovenske pridige odtlej sli{ali le {e pri primestnem sv. Ulriku.18 Maribor, è v srednjem veku izrazito obrtno in zato tudi cehovsko sredi{~e, je to ostal tudi v novem veku. Kot {tevil~no najmo~nej{i so do sredine 18. stoletja prisotni peki, usnjarji, ~evljarji, mesarji, sodarji, kova~i in kroja~i. Specializacija obrtnih in storitvenih poklicev ter nove potrebe me{~anstva so do tedaj tako napredovali, da so v mestu delali celo urar za male ure ter urar za velike ure, izdelovalci ma`, orgel in violin, ali pa kolĂnar â&#x20AC;&#x201C; mesar, ki je po domovih ali pri sebi delal le koline. Povpra{evanje po nekem produktu je semkaj prineslo prvega dokazljivega pivovarnarja (umrl v 30. letih 18. stoletja). Sestavni del vsakdanjika so 17 18

Hozjan, Mariborsko prebivalstvo, str. 33-34. Boris Golec, Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih celinskh mest med 16. in 18. stoletjem, Zgodovinski ~asopis, letnik 57 (2003), {t. 1-2, str. 31-32.

319

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 320

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

Cehovski vr~ mariborskih sodarjev, 1633, dodatki 1839 (Pokrajinski muzej Maribor, inv. {t. N. 2981)

è bile razne zdravilno â&#x20AC;&#x201C; higienske, lepotilne in luksuzne obrti, prevozni{tvo in drugo. Premo`nej{i obrtni sloj je premogel dosti obdelovalne zemlje in vinogradov, zato je trgoval tudi s pridelanimi dobrinami. Mnoìl se je sloj raznih ni`jih obrtnih ter drugih delavcev â&#x20AC;&#x201C; vajencev in pomo~nikov, hlapcev in dekel, kro{njarjev, vini~arjev ter dninarjev. Zelo malo je bilo klasi~nih enopoklicnih trgovcev na dalj{e razdalje, mnogo ve~ pa obi~ajnih prodajalcev. Tako so bili poglavitni viri zaslu`ka obrtni in od 18. stoletja tudi manufakturni izdelki skupaj z vinom, lesom, s poljedelskimi pridelki ter drugim. Izjemne koristi je prina{ala seveda vinska trgovina. Kdor je le mogel, si je v okolici pridobil lasten ali gorninski vinograd in prideloval ta dar zemlje zase ter po mo`nosti za drobno prodajo. Deèlni knez je stopnjeval denarno obremenjevanje deèlnokne`jih mest. Tudi zato je mariborsko mesto v 17. stoletju ob~utno nazadovalo na vseh podro~jih. K temu je doprinesel {e odhod posameznih mariborskih luteranov, ki so v ~asu najve~je mo~i nove vere trdno obvladovali mestni organizem. [ele merkantilizem je Mariboru prinesel upanje na nov zagon, ki ga je spodbudil predvsem znova intenzivirani tranzitni promet. Toda manufakturne delavnice, neodvisne od cehovskih {karij in platna, tu zamujajo. [ele v 2. polovici 18. stoletja nastane prvi ve~ji tekstilni proizvodni obrat â&#x20AC;&#x201C; voja{ka obla~ilnica. Obolele ter obuboàne je vseskozi oskrboval mestni {pital, ki sta ga nadomestili ubo`nica in nato 1799. ustanovljena mestna bolni{nica. V ~asih ku`nih epidemij je deloval tudi lazaret; sicer je zdravstvena in lekarni{ka oskrba vseskozi

320

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 321

S tudia H istorica S lovenica

delovala redno, kar kaè tudi dejstvo, da so ob izbruhu kuge 1680 med prvimi umrlimi bili prav ljudje iz te dejavnosti. Mladina iz premo`nej{ih druìn se je lahko {olala v redno delujo~i mestni ùpnijski {oli ter od srede 17. stoletja tudi v bli`nji mnogo uglednej{i latinski {oli v Ru{ah, od 1758-1773 pa v jezuitski gimnaziji na Glavnem trgu. Predvsem ru{ka {ola blizu mesta, a na desnem dravskem bregu, je celo stoletje predstavljala izjemen {olski korpus s tiso~i in tiso~i gojencev, ki so prihajali od blizu – samo iz Maribora ~ez 600 – ter od dale~. Znanih je nekaj protestantskih in drugih {tudentov – Maribor~anov na osrednje nem{kih univerzah, od katerih so se nekateri tudi vrnili v rodni kraj. Vokalno in instrumentalno glasbo so poslu{ali predvsem v cerkvah, v mestnem gradu in seveda prilo`nostno. Viri govore o kar nekaj tu ìve~ih cerkvenih – 'mestnih' godalcih ter trobenta~ih, ni pa nobenega doslej znanega skladatelja. Poznorenesan~ni komponist instrumentalnih del Danijel Lagkhner, rojen tod sredi 16. stoletja, se je odpravil v svet in se ni vrnil. Kot drugod so tudi sem prihajale italijanske in nem{ke potujo~e gluma{ko – zabavlja{ke druìne in posamezniki artisti. Tu so ìveli in ustvarjali slikarji in kiparji, katerih imena ter dela so znana tako v mestu kot v zelo ob{irni okolici, zato jih ne bi posebej omenjali. Ve~je gradbene podvige so vodili najbolj znani italijanski ter drugi gradbeniki, delujo~i na [tajerskem. Sploh je v celotnem tukaj{njem intelektualnem in umetnostnem ustvarjanju signifikantna bliìna deèlne prestolnice. Med zelo redkimi znanstveniki naravoslovci je vsekakor treba poudariti v Maribor priseljenega Janeza Benedikta pl. Gründla na prehodu iz 17. v 18. stoletje, doktorja medicine in filozofije ter prvega znanstvenega 'oboèvalca' znamenite roga{koslatinske vode. Radoìvej{i me{~ani pa so se zbirali tudi na druàbnih prireditvah – na plesih in ob~asnih gledali{kih predstavah, od 1785. pa {e v stalnem mestnem gledali{~u.

321

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 322

A. Hozjan: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem

Andrej Hozjan THE CITY OF MARIBOR BETWEEN THE 16 TH AND THE 18 TH CENTURY

SUMMARY The mighty army of Sultan Suleyman I. besieged the city of Maribor for a number of days in September of 1532. A century and a half later, in 1682 the plague finally disappeared from the city, which, during the worst rage between July and December took some 500 lives from the Maribor parish. The siege and the plague were the most significant events in the until then Maribor history. The time of the peak of Protestantism deserves special attention. The administrative authority position of the city changed little from the late Medieval period on. The land prince from the Habsburg family remained the city lord. Until the end of the 18th century he confirmed the city judge – later the mayor – and city councilmen on a yearly basis. The ruler’s judicial competences at the land court in the city were transferred in 1497 – for a century and a half – to the city. Thus, the city judge carried out two important tasks. In the administration of the city he was assisted by professional officials: the city scribe, syndic i.e. the city attorney and the treasurer – as of the 17th century chamberlain. Maribor was only intermittently the seat of the land district between the Mura and the Drava, established in the latter half of the 15th century. This district was transferred by Maria Theresia into a kresija (der Kreis) district, determining in 1752 permanent seat in the city. Land estates Lower and Upper Maribor existed as separate until 1641, when they were united by the owner of the until then lower estate and the new owner of the upper one Jurij Jernej Zwickl-Khisl. Church administration was carried out by the parish of St. John the Baptist, with a seat in the central city church and with extensive land estate and extensive territory on the left bank of the Drava, which belonged to the Krka (Gurk) Bishopric as of 1506: officially, the Maribor parish priest was appointed by the Krka bishop, the substantial manager of the parish being his vicar with chaplains. Joseph II had changed Ulrich’s Church in front of Gra{ka (Graz) Gate into a seat of a new parish. Koro{ko, Gra{ko and Magdalensko suburbs stood outside the city outer walls. The major part of the land was owned by the city and citizens and thus subjugated to the city in real-law terms. In its development the city experienced many falls and misfortunes. There were numerous fires, the worst ones in 1601 and 1700. The Turkish siege brought the plague into this environment, which was, along with other illnesses, a standing threat to the then populace. From time to time there were famines and floods. The city population fluctuated significantly. The dead and those moving out were replaced by new immigrants from the city vicinity, from neighbouring cities, from Central and Upper Styria and from Carinthia, from Carniolan, Italian and Croatian lands and from elsewhere. Maribor remained a major guild centre in modern times. The more prosperous stratum of artisans possessed also significant arable land and vineyards. The stratum of lesser artisanal workers, maids, peddlers, vinting workers, and day-labourers also rose. Classical one-occupation merchants for distance commerce were few, whereas ordinary salesmen were more numerous. Thus artisanal products, as well as manufacturing ones, along with wine, timber, agricultural produce were the main source of earnings. The city took advantage of its excellent traffic position along the Drava and along the central Austrian route Vienna-Graz-Maribor–Ljubljana–Triest, which was joined in the 16 th century by another in the direction Graz-Croatia. The richness of social, ethnic and thus cultural variations was one of the basic traits of the town. Linguistically, German prevailed among the population, but only in the role of functional bi- and even tri-linguism. The Slovenian language was ousted in the late 18 th century from the last aspects of public and religious life, as Slovenian sermons could as of then be herd in the suburb church only.

322

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 323

S tudia H istorica S lovenica Ill, pauperized and socially threatened were taken care of by the city pre-hospital ({pital), which was replaced by an alms-house and in the 1799 also by the established city hospital. Youth from more prosperous families were schooled in the parish school and in the prestigious near-by Ru{e Latin school, whereas during 1758-1773 In the Jesuit gymnasium on Glavni trg. Music was listened to in the city castle, in churches and at special occasions. More jovial citizenry gathered at social events â&#x20AC;&#x201C; at dances and from time to time at theatre performances, as of 1785 at the standing theatre. Painters, sculptors and a few scientists lived here.

323

07 Hozjan

15.6.07

14:59

Page 324

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 325

S tudia H istorica S lovenica UDK 711(497.4 Maribor)"11/18" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja Jo`e Curk Dipl. umetnost. zgodovinar pokoju Cimpermanova ul. 5, SI - 1000 Ljubljana

Izvle~ek: Avtor obravnava urbano-gradbeni razvoj mesta med 12. in 19. stoletjem, pri ~emer ugotavlja, da je mesto nastalo iz kolonizacijske naselbine ob Koro{ki cesti in dveh zaselkov, obstoje~ih okoli Grajskega in Voja{ni{kega trga, ki jih je v 2. polovici 13. stoletja z obzidjem povezalo v celoto, v katero sta bila vklju~ena tudi de`elno kne`ji upravni dvor in pra`upna cerkev. Nastali mestni organizem, ki ga je do konca 18. stoletja obdajal srednjeve{ki obzidni okvir, se je po {tevilu hi{ in prebivalstva le po~asi razvijal, saj je na za~etku 19. stoletja dosegel komaj okoli 240 hi{ z okoli 2200 prebivalci.

Klju~ne besede: Maribor, urbano gradbeni razvoj, od 12. do 19. stoletja.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 325-332, 6 cit., 3 slike. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

325

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 326

J. Curk: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja

Sedanje mestno obmo~je je bilo v predzgodovinski dobi in v ~asu antike poseljeno predvsem po njegovem obrobju. [lo je za podeèlsko poselitev, ki je zapustila nekaj topografskih sledi le v smereh takratnih glavnih cest, zlasti pa obeh spustov na Taboru in re~nega prehoda preko Drave na Lentu. V teku 6. in 7. stoletja je namre~ vse v antiki doseèno ve~ini razpadlo, ~esar tudi frankovska zasedba ni bistveno spremenila. Je pa ~as frankovske dràvnosti v teku 9. stoletja ustvaril zametke upravne in cerkvene organizacije, ki se je po sedemdesetletnem madàrskem medvladju dokon~no izoblikovala v opredeljivej{o upravno enoto, imenovano Ptujska, Dravska ali Marka onkraj gozda (976-1147) ter v praùpnijah s sedeèma v salzbur{ki Lipnici in patriar{kih Ho~ah. Takrat se za~no pojavljati prvi podatki o sedanji mestni prostor. Za~eta kolonizacija je v teku 11. stoletja ustvarila prve na~rtneje organizirane naselbine v Razvanju, Radvanju, Limbu{u, Kamnici, Melju, Pobre`ju in Zrkovcih. Med njimi se je Maribor pojavil razmeroma pozno, zagotovo {ele leta 1164 kot grad in leta 1189 posredno kot sede` ùpnije. Mejni grof Bernard Spanheimski je è na za~etku 12. stoletja prenesel sede` marke iz Razvanja oziroma Hompo{a v novozgrajeni grad na Piramidi ter s tem posredno ustanovil Maribor. Da gre za novo ustanovo dokazuje ime, ki se je z gradu preneslo na naselbino in ne obratno. Vendar to ne izklju~uje domneve, da je blizu re~nega prehoda obstajal è v 11. stoletju manj{i brezimni zaselek ~olnarjev in ribi~ev, morda pa tudi usnjarjev, ki je bil po letu 1250 vklju~en v takrat nastajajo~o obzidano mestno naselbino. Ko se je Bernard Spanheimski naselil na mariborskem gradu, je zagotovo obnovil nekdanje rimsko brodi{~e (ki pa ga je è ob koncu stoletja zamenjalo mosti{~e), osnoval naselbino ob sedanji Koro{ki cesti z okoli 34 hi{nimi parcelami ter skupaj s salzbur{kim nad{kofom Konradom I. Abensber{kim ustanovil mariborsko ùpnijo. S temi dejanji je grof ustvaril temeljno izhodi{~e za nadaljnji razvoj naselbine. Z vzpostavitvijo fiksnega re~nega prehoda je preciziral njeno lego, s trombasto, od tranzitne ceste odmaknjeno osrednjo ulico ustvaril zametek njene poznej{e uli~ne mreè, z lokacijo zemlji{koupravnega in cerkvenoùpnega sredi{~a ob severnem robu pa epicenter njenega interesnega obmo~ja.1 âs Traungavov (1147-1192) je bil enako kot ~as Babenberànov (1192-1246) za razvoj naselbine sicer pomemben, saj je kraj è pred letom 1209 dobil tr{ke pravice, vendar pa je topografsko ostal {e vedno omejen le na jugozahodni del sedanjega mestnega jedra. [ele ~as ~e{kega kralja Otokarja II. PrË&#x2021;emysla (s {estletno prekinitvijo med leti 1251 in 1276) je dal kraju tisti pomenski vzgon, ki si ga je zasluìl kot edino deèlnokne`je trajno uporabno dravsko mosti{~e, vode~e v smeri njegovega prodiranja proti Jadranskemu morju. Po pridobitvi mestnih pravic, prvi~ omenjenih 4. decembra 1254, je mesto razvilo tako ìvahno gradbeno dejavnost kot v poznej{i fevdalni dobi nikoli ve~. Z njo je ustvarilo scenarij za svoj nadaljnji urbani razvoj vse do konca 18. stoletja, ko mu je bil leta 1782 odvzet status deèlne utrdbe in s tem obveznost vzdrèvanja obzidja. Z njim se je mesto obdalo med leti okoli 1255 in 1275 ter s tem zamejilo svoje zemlji{~e v obsegu 25 1

Jo`e Curk, O srednjeve{kih zasnovah Ptuja in Maribora, ^asopis za zgodovino in narodopisje (^ZN), letnik 46=NV 11 (1975), {t. 2, str. 207-209.

326

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 327

S tudia H istorica S lovenica

Paul Schlosser: Rekonstrukcija Gra{kih mestnih vrat v Mariboru iz leta 1795, 1931 (Pokrajinski muzej Maribor, inv. {t. N. 8140)

hektarjev. So~asno je bil ustanovljen minoritski samostan, bila temeljito prezidana ùpna cerkev, nastala je ìdovska ~etrt in zrasla je vrsta me{~anskih domov v mestu ter ve~ sakralnih objektov (ivanovski samostan v Melju ter cerkve sv. Ulrika, Na{e Ljube Gospe in sv. Magdalene) v predmestjih. Ker je obzidje spremenilo dotedanji prometni reìm na obmo~ju obzidanega mesta, je nastala strma in vijugava Dravska ulica in za~el se je oblikovati nov uli~ni sistem vzhodne mestne polovice, katerega primarna nosilka je postala Gosposka ulica, sekundarna pa Vetrinjska. Stare povezave tr{ke naselbine z okolico je

327

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 328

J. Curk: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja

obzidje nadomestilo s tremi mestnimi vrati: Dravskimi, Ulrikovimi (Gra{kimi) in Gospejinimi (Koro{kimi), s katerih interno povezavo je ustvarilo specifi~en mestni prometni reìm z vozli{~em na Glavnem trgu. Za glavna mestna vrata so razen Dravskih skozi ves srednji vek veljala Koro{ka, skozi katera je tekel tranzitni promet po Dravski dolini proti zahodu in skozi Ro{poh proti severu, za manj pomembna pa Ulrikova, ki so prvotno sluìla prometu proti vzhodu, od konca 16. stoletja dalje pa skozi Ko{ake tudi proti severu.2 Z uveljavitvijo novega prometnega reìma je v mestu v teku 14. stoletja pri{lo do dolo~enih naselitvenih premikov. Poleg Koro{ke ceste je postala Gosposka ulica prometna os mesta, Glavni trg pa njegovo osrednje poslovno sredi{~e. Drugo sredi{~e se je razvilo v Pristanu (na Lentu) kot obmo~je ~olnarske in splavarske pa tudi mlinarske in usnjarske dejavnosti, tretje predvsem denarni{ko pa v jugovzhodnem delu mesta v judovski ~etrti (getu), ki pa je po izgonu Judov januarja 1497 zamrlo. V 15. stoletju, ki ga zaznamuje nekaj velikih poàrov (v letih 1438, 1450 in 1468), je mesto predvsem obnovilo svoje utrdbe pa tudi hi{ni fond, prizadet od poàrov in madàrskega obleganja leta 1481. Takrat je v obzidanem jedru {telo okoli 185 hi{ z nad tiso~ prebivalci, v vseh treh predmestjih pa okoli 55 hi{ z nad dvesto prebivalci.3 Za razvoj mariborske mestne podobe je bilo zlasti pomembno 16. stoletje, ko se je zaradi nara{~ajo~e tur{ke nevarnosti glavna skrb mesta in deèle usmerila predvsem v njegovo obrambno pripravljenost. Ta je preìvela svojo zgodovinsko preizku{njo septembra 1532, ko se je ubranila Turkov. Sledila je obnova po{kodovanih utrdb, ki se je kon~ala z njihovo modernizacijo v smislu renesan~ne fortifikacijske doktrine. Utrditev Maribora so prevzeli italijanski gradbeniki, ki so delo opravili med leti 1548 in 1562. Rezultat njihovega napora so bile {tiri nove bastije, ki so za{~itile mestno pristani{~e, Koro{ka vrata in severovzhodni vogal mesta z Ulrikovimi vrati. Vzporedno z utrdbami so Italijani zgradili tudi rotov`, kvartirno in proviantno hi{o, obnovili grad na Piramidi ter leta 1591 popravili od poàra in potresa po{kodovani mestni grad.4 Sedemnajsto stoletja mestu sicer ni bilo posebno naklonjeno, saj so ga prizadejali trije totalni poàri v letih 1601, 1648 in 1650 ter kuga v letu 1680, vendar se je v njem kljub temu precej gradilo. Prezidane in deloma na novo zgrajene so bile vse od poàrov prizadete stavbe in po letu 1662 zadnji~ obnovljene njegove utrdbe. Najve~jo obnovo med njimi pa je doìvel mestni grad, ki so ga po letu 1620 grofje Khisli postopoma spremenili v svojo velikopotezno zasnovano rezidenco. S temi gradbenimi posegi je mesto za~elo dobivati poznorenesan~ne in zgodnjebaro~ne stilne poteze, ne da bi ob tem bistveno spremenilo svojo velikost, prometni koncept ali urbano organizacijo. Za bodo~i razvoj mesta pa ni bilo nepomembno, da so v teku prve polovice stoletja dokon~no usposobili za tranzitni 2

Joè Curk, O rezultatih topografske analize mariborskega mestnega jedra, v: Avgu{tinov zbornik, Kranj 2003, str. 91-97. 3 Joè Curk, Urbana in gradbena zgodovina Maribora, v: Maribor skozi stoletja I., Maribor 1991, str. 518-533. 4 Joè Curk, Mariborsko mestno obzidje posebno v 16. stoletju, ^ZN, letnik 51=NV 16 (1980), {t. 1, str. 90-100.

328

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 329

S tudia H istorica S lovenica

Georg Matthæus Vischer, Andreas Trost: Mestni grad z juga, po 1686, bakrorez, delno koloriran (Georg Matthæus Vischer, Topographia Ducatus Stiriæ. Knjiga slovenje{tajerskih gradov 1676-1703 z izrezom Vischerjevega zemljevida vojvodine [tajerske, Maribor 2006, zap.{t. 58)

vozni promet cesto preko Ko{akov in Pla~a v Lipnico ter dalje v Gradec. Posledice tega so se pokazale zlasti v tem, da je glavni prometni pretok (strèn) skozi mesto vanj vklju~il tudi sedanji Jur~i~evo in gornjo Vetrinjsko ulico. Osemnajsto stoletje je mestu prineslo precej sprememb, predvsem je bilo leta 1752 izbrano za glavno mesto okro`ja Med Dravo in Muro, trideset let pozneje pa je zgubilo status deèlne utrdbe in s tem obvezo po vzdrèvanju svojih utrdb, predvsem seveda obzidja. Poàri, ki mu tudi v tem stoletju niso prizana{ali, so imeli enako vzpodbudne posledice za njegovo, tokrat visoko in pozno baro~no izgradnjo kot v prej{njih. Obnovljene so bile vse cerkve in ve~ina hi{, minoritskemu in kapucinskemu samostanu sta se pridruìla {e jezuitski in oni od celestink. Vendar je temu baro~no intoniranemu zagonu kmalu po letu 1780 po{la mo~ in nasledila ga je racionalisti~no zadràna stavbna dejavnosti kot posledica joèfinskih upravnih in cerkvenih reform.5 Do leta 1790 so ukinili vse samostane razen preseljenega minoritskega in zaprli vse cerkve razen ùpne, njihove prostore pa namenili voja{tvu za potrebe mestne garnizije in manufakturne obla~ilnice. Ni~ manj pomembno vlogo pri preobrazbi mesta kot voja{ki je imel tudi prometni dejavnik. Obnova cest ter uvedba ~edalje gostej{ega in te`jega voznega prometa je vedno mo~neje vplivala na vozni reìm v mestu. Prometne potrebe so povzro~ile, da je leta 1775 nastal nov, nosilnej{i most preko Drave, bila leta 1797 regulirana 5

Paul Schlosser, Marburg a.d. Drau 1789. Eine historisch-topographische Rekonstruktion, Deutsche Rundschau für Geographie, 36 (1913), str. 453-469.

329

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 330

J. Curk: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja

Neznani avtor: Sv. Florijan gasi Maribor, olje na platno, okoli 1750 (Cerkev sv. Marije na Gorci v Male~niku, oltar sv. Florijana v severni kapeli)

Dravska ulica ter da so v mestu in predmestjih nastala postajali{~a, opremljena z gostinskimi in no~itvenimi lokali ter ustreznimi obrtnimi delavnicami. Iz mestne podobe so se sicer `e umaknile nekatere srednjeve{ke ostaline, kot so bili grad na Piramidi, severozahodni vogalni stolp, cerkveni tabor z mestnim pokopali{~em, taborska utrdba na ju`nem re~nem bregu ter Dravska in Pristani{ka vrata, vendar je mesto {e vedno ostajalo ujeto v obzidni okvir iz 2. polovice 13. stoletja.6 Res so se v tem ~asu v mestu `e za~eli pojavljati novi razvojni dejavniki (razen voja{tva in prometa tudi uradni{tvo in trgovstvo) vendar so se zmogli vidneje uveljaviti {ele po napoleonskih vojnah (1797-1809). Te so namre~ te nastavke za6

Jo`e Curk, O prebivalstvu Maribora med sredinama 18. in 19. stoletja, Studia historica Slovenica, letnik 2 (2002), {t. 1, str. 44-46

330

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 331

S tudia H istorica S lovenica

vrle, saj se je morala iz mesta umakniti celo voja{ka obla~ilnica. [ele po njihovem zaklju~ku je mesto za~elo postopoma zopet napredovati, vendar pa je ta razvoj `e tema naslednjega sestavka.

Jo`e Curk ON THE URBAN HISTORY OF MARIBOR UNTIL THE END OF THE 18TH CENTURY

SUMMARY The first urban intervention into space was carried out by Romans by digging two encampment approaches to the Southern bank of the Drava, the second one was carried out during Medieval times by the construction of the encircled city at the terraces to the North of the river. Its emergence is the result of gradual development, firstly as a villagelet by the river, later as a market settlement along Koro{ka cesta and finally as a city, occupying 25 hectares of land within the outer walls, into which the villagelet along todayâ&#x20AC;&#x2122;s Grajski trg was included. Thus formed urban space was completely construction filled by the end of the 15th century, though not equally, as the North-Western city district remained sparsely constructed. For the development of the city appearance the 16th century was of relevance, as after 1532 provision for the fortification was enhanced. This was carried out by Italian constructionists, who did many other civil construction interventions in the city civil tissue during the latter part of the 16th century. The seventeenth century was not favourably inclined to the city, as it was afflicted by fires, plagues and disputes with feudal neighbors. In spite of it, the city made headway constructionwise. All three buildings afflicted by the fire were renovated, in 1662 the fortifications were repaired for the last time, the city castle experienced last construction changes after 1620, which was changed by 1684 into a grandiose feudal residence. By these construction interventions Maribor began to attain late Renaissance and early Baroque style traits, without substantially altering its size, transport concept and urban organization. The eighteenth century brought about a number of innovations to the city. In 1752, it was chosen as seat of district between the Drava and the Mura, 30 years later it lost the status of land fortification and thus it lost the obligation to maintain its outer walls. Fires, which did not spare it in this century, had equally stimulative consequences as in the prior centuries. All churches and the majority of houses were renovated, the Minorite and the Capucine convents were joined by the Jesuit and Celestine nunsâ&#x20AC;&#x2122; ones. Nevertheless, this Baroque enthusiasm waned soon after 1780. It was succeeded by rationalist, restrained construction activity as a consequence of Josephine administrative and Church reforms. By 1790, all convents, except for the Minorite one, were done away with, as well as all churches except for the parish one. The premises left were intended for the military, for the city garrison, and manufacturing garments plants. The traffic factor was of no less importance with regard to the transformation of the city than the military one. The renovation of roads and the introduction of ever heavier road trans-

331

08 Curk

5.6.07

09:23

Page 332

J. Curk: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja

portation brought about the a more heavier load bridge and the regulation of Dravska ulica. In the city and the suburbs stop-stations emerged, with inns and appropriate artisanal workshops. Some medieval remnants disappeared from the city likeness, but the city still remained limited by the outer walls from the latter half of the 13th century. Changes in such a state were came about only in the 19th century, after the end of Napoleonic wars. Their treatment will be the topic of the paper to follow.

332

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 333

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4 Maribor)"1750/1850" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

Oris zgodovine Maribora 1750-1850 Janez Cvirn Dr., redni prof. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, A{ker~eva 2, SI - 1000 Ljubljana e-mail: janez.cvirn@guest.arnes.si

Izvle~ek: Ob obravnavanem obdobju je ve~ini mariborskih me{~anov dajala eksistenco trgovina in obrt, toda v predmar~nem obdobju so v mestu in okolici za~eli nastajati pomembni (proto)industrijski obrati, ki so è nakazovali kasnej{i razvoj. Maribor je bil deleèn pomembnih modernizacijskih impulzov {e pred prihodom ju`ne èleznice, kar se je kazalo tako v urbanisti~nem in gradbenem razvoju mesta kot tudi v krepitvi novega me{~anstva. Ves ~as je bil Maribor tudi pomembno upravno in {olsko sredi{~e.

Klju~ne besede: Maribor, zgodovinski oris, 1750-1850.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 333-342, 22 cit., 5 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

333

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 334

J. Cvirn: Oris zgodovine Maribora 1750-1850

"Najnovej{i in najbolj veli~astni dogodek, ki je zaznamoval Maribor in ki bo odslej najbr` bistveno vplival na njegov ìvljenjski utrip, pa je Ju`na èleznica, ki se dotika njegovega obrobjaâ&#x20AC;Ś."1 Ko je s temi besedami Rudolf Gustav Puff ob sklepu svoje zanimive knjige napovedal prosperiteto mesta, se ni veliko zmotil. Prav Ju`na in nekoliko kasneje Koro{ka èleznica (1863) sta odlo~ilno vplivali na vsestranski razvoj mesta ob Dravi. Toda zdi se, da tudi v stoletju pred prihodom èleznice Maribora razvoj ni povsem zaob{el. Spremembe sicer niso bile tako skokovite kot v ve~jih mestih monarhije (Dunaj, Trst) ali v {tajerski deèlni prestolnici, zato pa so bile â&#x20AC;&#x201C; predvsem v zadnjem desetletju predmar~nega obdobja â&#x20AC;&#x201C; veliko bolj opazne in vseobsegajo~e kot v primerljivih urbanih sredi{~ih na Spodnjem [tajerskem. In za ta razvoj je zopet imela veliko zaslug prav gradnja èleznice, ki je na mestni razvoj v bistvu vplivala {e pred prihodom prvega vlaka v mesto. Gospodarska struktura Do izteka predmar~nega obdobja sta ve~ini mariborskih me{~anov dajala eksistenco trgovina in zlasti razvejana obrt, v kateri je bilo le malo dejavnosti (trgovina z vinom, usnjarstvo)2, ki so bile nadregionalno usmerjene. Leta 1754 so poleg 8 trgovcev in 5 kramarjev (nobenega v predmestjih)3 v Mariboru na{teli 9 mesarjev, 8 pekov, z usnjarjev, 7 ~evljarjev, 6 sodarjev, 5 kroja~ev, 5 kova~ev, 5 gradbenikov, 4 lon~arje, 4 klju~avni~arje, po 3 mizarje, klobu~arje in irharje, po 2 kolarja, jermenarja, krznarja, pasarja, vrvarja, lectarja in pletilca ter 20 posameznikov. Tu je bilo {e 8 gostilni~arjev, 2 to~ilca, 3 padarji, 2 lekarnarja in 2 umetnika.4 Ko so leta 1784 v Mariboru ustanovili relativno veliko, manufakturno organizirano voja{ko obla~ilnico, v kateri je delalo do 260 zaposlenih, se je pred Mariborom zarisoval nov razvoj, ki pa je bil zaradi vrste vzrokov kmalu pretrgan. "Z odselitvijo voja{ke obla~ilnice leta 1809, s so~asnim poàrom, dràvnim bankrotom leta 1811 in francoskimi vojnami, ki so v letih med 1797 in 1810 trikrat oplazile Maribor, je bil le-ta gospodarsko tako prizadet, da si je nekoliko opomogel {ele v naslednjem desetletju."5 Toda tudi v letih novega gos-

Rudolf Gustav Puff, Maribor. Njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999 (Puff, Maribor), str. 289. Anto{a Leskovec, Upravni in gospodarski razvoj Maribora v 19. stoletju, Kronika, letnik 31 (1983), {t. 23 (dalje: Leskovec, Upravni in gospodarski razvoj Maribora), str. 170. Maribor je bil izhodi{~e vinske trgovine s Kranjsko, Koro{ko in Zgornjo [tajersko. Trgovina z vinom je bila v izvozni trgovini Maribora dale~ najpomembnej{a. 3 Jo`e Curk, O prebivalstvu Maribora med sredinama 18. in 19. stoletja, Studia historica Slovenica, (SHS) letnik 2 (2002), {t. 1 (Maribor skozi ~as I.) (dalje: Curk, O prebivalstvu Maribora) , str. 77. 4 Prav tam, str. 76-77. 5 Jo`e Curk, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski ~as (dodatek k slovenski izdaji njegove knjige), v: Rudolf Gustav Puff, Maribor, Maribor 1999 (dalje: Curk, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski ~as), str. 297. 2

334

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 335

S tudia H istorica S lovenica

Josef Reitter: Mesto z Meljskega hriba, okoli 1856 (Pokrajinski muzej Celje, inv. {t. S/111)

podarskega vzpona se gospodarska struktura ni bistveno spremenila, ~eprav se je {tevilo trgovcev in obrtnikov opazno pove~alo. V Puffovem ~asu je bilo v mestu `e 25 trgovcev in kar 201 obrtnikov (136 s hi{ami in 65 brez njih), v predmestjih pa {e dodatnih 5 trgovcev in 102 obrtnikov (39 v Gra{kem, 30 v Koro{kem in 33 v Magdalenskem predmestju).6 Toda okrepljena trgovina in promet po Dravi (splavarstvo) ter novi protoindustrijski obrati - dve "fabriki " rozolje7 in kavnih nadomestkov (1841, 1848), pa tovarna svin~evega glaja (1821), vinskega kamna (1833-1850) in prvi parni mlin (1845-1853), so zgolj nakazovale veliko kasnej{i razvoj.8 Enako je bilo s tradicionalno mo~nimi usnjarstvom, pivovarni{tvom in opekarni{tvom, ki je obrtni zna~aj preraslo {ele v tretji ~etrtini 19. stoletja.9

Curk, O prebivalstvu Maribora, str. 77. Prvi "fabriki" rozolje sta za~eli delovati leta 1810; ena je propadla leta 1820, novo tovarno "`ganja in likerjev" pa je leta 1825 ustanovil Jakob Felber. 8 Leskovec, Upravni in gospodarski razvoj Maribora, str. 170. 9 Curk, O prebivalstvu Maribora, str. 77. 7

335

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 336

J. Cvirn: Oris zgodovine Maribora 1750-1850

Prebivalstvo V tretji ~etrtini 18. stoletja je statistika tudi v Mariboru zabeleìla nekoliko izrazitej{i proces nara{~anja prebivalstva. V slabih tridesetih letih med 1754 in 1783 se je {tevilo pristojnih prebivalcev mesta pove~alo za ve~ kot {tiristo, od okoli 1700 na 2117.10 Zaradi vojn in pomanjkanja se je trend nara{~anja â&#x20AC;&#x201C; kot na drugod slovenskem ozemlju â&#x20AC;&#x201C; na prelomu v novo stoletje nekoliko zaustavil (najni`ja to~ka je bila doseèna okoli leta 1815), toda è v tretjem desetletju 19. stoletja se je za~ela hitrej{a demografska rast. Leta 1810 so v mariborskem mestu na{teli 2098 prebivalcev (skupaj s predmestji 3986 prebivalcev), leta 1846 pa zgolj v mestu 3424 (2200 doma~ih prebivalcev in kar 1242 tujcev), v predmestij pa {e dodatnih 1692 prebivalcev (657 v Gra{kem, 593 v Koro{kem in 442 v Magdalenskem predmestju), torej skupaj 5216 prebivalcev, ki so bili vezani na mesto in njegove dejavnosti.11 [tevilo prebivalstva je nara{~alo zaradi vedno opaznej{ega priseljevanja v mesto. Medtem ko so med ni`jimi sloji prevladovali ljudje iz neposredne (slovenske) okolice mesta, so med me{~ani prevladovali tujci iz nem{kih deèl. Od skupaj 630 'novih' me{~anov, ki so jih v letih 1762-1846 vpisali v mariborsko me{~ansko knjigo (v povpre~ju 7,5 na leto), jih je bilo le 180 Maribor~anov.12 Po (nacionalnem) izvoru prebivalstva je mesto imelo bistveno bolj pisano podobo kot primerljiva mesta na Slovenskem, vklju~no z Ljubljano. Enako je bilo z versko strukturo. Ve~ina prebivalcev je bila katoli{kih, toda v mestu so se okrepili tudi protestanti (evangeli~ani) in Judje. Urbanisti~ni razvoj Demografske spremembe so se na zunaj kazale tudi v gradbenem in urbanisti~nem razvoju mesta. êprav je mesto za~enjalo siliti iz svojega v srednjem veku za~rtanega oklepa è v osemdesetih letih 18. stoletja, je proces urbanizacije dobil novih impulzov v dvajsetih letih 19. stoletja. Takrat so za~eli z ru{enjem obrambnih stolpov in delov obzidja (vklju~no z mestnimi vrati) ter zasipanjem mote~ih delov obrambnega jarka.13 [e na katastrski karti iz leta 1824-25 je bilo mesto bolj ali manj ujeto v sicer nekoliko na~eti "podedovani obzidni okvir," medtem ko so bila predmestja {e vedno skromna.14 Toda è desetletje zatem je mesto zajela prava gradbena mrzlica. V zadnjem desetletju predmarca se je {tevilo hi{ v mestu vsako leto namnoìlo za 6 do 8 %, poleg tega pa so se za~ela polniti tudi predmestja.15 Leta 1846 jih je bilo v mestu 246, v predmestjih pa {e enkrat toliko: v Gra{kem predmestju okoli 100, v Koro{kem 67 in v Magdalenskem 10

Prav tam, str. 44, 76. Prav tam. 12 Prav tam, str. 77; Puff, Maribor, str. 149, 259. 13 Curk, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski ~as, str. 297. 14 Jo`e Curk, Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora, Kronika, letnik 31 (1983), {t. 2-3, str. 154. 15 Curk, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski ~as, str. 296-297. 11

336

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 337

S tudia H istorica S lovenica

Na~rt starega mestnega jedra iz leta 1824, akvarelirana risba s peresom (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Franciscejski kataster za [tajersko, mapa 35, inv. {t. 12545-Ia)

predmestju 66. "Ves mestni prostor, ki je segal od Vinarskega potoka do Melja ter od Studencev do Tezna, je v Puffovem ~asu premogel /â&#x20AC;Ś/ okoli 480 hi{."16 êprav so bila predmestja {e vedno prevladujo~e zelena - pomenila so idealno povezavo med mestom in njegovim podeèlskim okoljem17 - so se zlasti v Koro{kem predmestju nekoliko boj skoncentrirala prva mariborska (proto)industrijska podjetja, kot npr. Felberjeva destilarna rozolije in likerjev (1825), Gasteigerjeva rafinerija vinskega kamna (1833) in Schmidererjeva pivovarna s {estimi spremnimi pritli~nimi hi{ami. V Gra{kem predmestju pa so za~ele ob Gra{ki cesti rasti hi{e, ki so s svojo koncepcijo è napovedovale nastajanje velikih dvonadstropnih najemni{kih stanovanjskih hi{.18 Upravno sredi{~e Z 'birokratsko penetracijo', s katero sta Marija Terezija in Joèf II. posku{ala skupek avstrijskih deèl povezati v trdnej{o celoto, se je okrepila tudi vloga Maribora kot upravnega sredi{~a. Leta 1752 je postal sede` relativno obse`ne kresije, v sedemdesetih letih 18. stoletja pa tudi sede` bankalnega in{pektorata, pristojnega za mariborsko in celjsko okro`je. Iz slednjega se je leta 1833 oblikovala c. kr. 16

Prav tam. Prav tam, str. 298-299. 18 Prav tam. 17

337

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 338

J. Cvirn: Oris zgodovine Maribora 1750-1850

Me~ mariborskega mestnega sodnika iz leta 1777 (Pokrajinski muzej Maribor, inv. {t. N. 7686)

kameralna uprava (zadolèna je bila za pobiranje dràvnih davkov, carin, tro{arin, mitnin in cestnin), ki je prek izvr{ne Finan~ne straè od leta 1843 zaposlovala è ve~ kot 700 uslu`bencev. Tretji pomemben dràvni urad je bil leta 1838 ustanovljeni po{tni in{pektorat, ki je imel izjemno pomembno vlogo v po{tnem prometu na obmo~ju med Gradcem in Trstom ter Celovcem in Vara`dinom. Poleg tega je bil v mestu sede` nekaterih gospo{~in, ki so upravno predstavljale posamezne okraje.19 Mestu je vtisnila pe~at tudi vojska, saj je bil od leta 1817 v njem stalno nastanjen 47. pe{polk (od leta 1827 imenovan po generalu grofu Antonu Kinskyju), ki je ostal mariborski doma~i polk vso dobo stare Avstrije.20 Izjemno pomembna pa je bila tudi mariborska gimnazija (leta 1758 kot jezuitska in leta 1775 kot dràvna), na kateri je v obravnavanem obdobju pou~evala vrsta vidnih intelektualcev in {olske klopi gulila cela vrsta kasneje pomembnih znanstvenikov in kulturnih delavcev. Med mestno intelektualno elito pa je seveda sodila tudi duhov{~ina mariborske dekanije.

19 20

Curk, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski ~as, str. 301. Leskovec, Upravni in gospodarski razvoj Maribora, str. 168.

338

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 339

S tudia H istorica S lovenica

V. R. Beyer, E. Doby: Wilhelm von Tegetthoff (Pokrajinski muzej Maribor, inv. {t. N. 944)

Novo me{~anstvo Z za~etki protoindustrializacije (zlasti ìvilske industrije) in krepitvijo Maribora kot upravnega sredi{~a, razvojem obrti, trgovine in prometa, se je Maribor ob izteku predmar~nega obdobja â&#x20AC;&#x201C; {e zlasti v ~asu, ko se mu je priblièvala èleznica - spreminjal iz malega podeèlskega mesteca 'brez posebnosti' v mesto v pravem pomenu besede.21 Pri tem ni {lo zgolj za gradbeni in urbanisti~ni razvoj, ampak tudi za spremembe v patriarhalni miselnosti me{~anov in iz nje izhajajo~im tradicijsko vezanim mestnim ìvljenjem. @e od srednjega veka so kot glavno vodilo v ìvljenju mariborskih me{~anov veljali od cesarja potrjeni privilegiji, mestni statuti, a tudi nenapisane norme vsakdanjega (so)ìvljenja. Teh nenapisanih norm se je me{~anstvo dràlo iz generacije v generacijo in jih je v vsakdanjem ìvljenju - zlasti pri posebnih prilo`nostih (npr. sprejemih v 21 22

Prav tam, str. 171. Puff, Maribor, str. 283.

339

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 340

J. Cvirn: Oris zgodovine Maribora 1750-1850

1765, julij 27., Innsbruck (Insprugg). Cesarica Marija Terezija podeli plemstvo Janezu Viljemu Tegetthoffu (Johann Wilhelm Tegetthoff) za njegovo zvesto slu`bo avstrijski cesarski hi{i, v ~emer sta se izkazala tudi njegov o~e in brat (Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka listin, orig. perg. listina (libel, 10 listov) ({t. 818), platnice: rde~i `amet, koloriran grb, vise~i pe~at)

me{~anstvo, vsakoletni procesiji na Telovo, ki je bila obvezna za vse ~lane cehov) nenehno potrjevalo preko dolo~enih simboli~nih dejanj. Zaradi tega je bilo ìvljenje v mestu mo~no formalizirano in ritualizirano. To ni veljalo le za politi~ni in gospodarski red, temve~ za celotno vsakdanje ìvljenje. Vsa ìvljenjska podro~ja me{~anstva so se namre~ tesno prepletala. Produkcijska in reprodukcijska sfera sta bili trdno povezani v sistem 'totalnega delovnega ìvljenja', ki ga je sicer pogosto prekinjal (in mu dolo~al ritem) izredno dinami~en ciklus javnih (cerkvenih in posvetnih) praznikov in slavij. Tako je bil vsak me{~an vklju~en v komplicirano mreò politi~nih, ekonomskih in dru`benih odnosov, ki so mu nalagali {tevilne omejitve, hkrati pa so mu zagotavljali tudi 'svobo{~ine' in 'privilegije', ki jih ostali prebivalci mesta niso bili dele`ni. Toda z dràvnimi uradniki, v glavnem izobraènci, in v mesto priseljenimi tujimi podjetniki, so v ìvljenjski svet mariborskega, cehovski moralni ekonomiji podrejenega tradicionalnega me{~anstva za~ele vdirati nove vrednote in novi pogledi na obstoje~e dru`bene odnose. Ob dràvnih uradnikih, katerih {tevilo je v mestu nara{~alo hkrati s {iritvijo pristojnosti okro`nega urada in drugih dràvnih oblastev, so bili zagovorniki novega ideala me{~anske (civilne) dru`be in novih vrednot, kot so individualnost, izobrazba, toleranca, odprtost, delavnost, var~nost, zadovoljstvo itn., tudi profesorji na mariborski gimnaziji ter pripadniki nekaterih drugih (sicer redkih) intelektualnih poklicev (npr. odvetniki). Zlasti od tridesetih let 19. stoletja je tudi doma~a tradicionalna me{~anska elita (obrtniki in trgovci) brez ve~jih pretresov prevzemala ideale in vrednote 'novega me{~anstva'. Ali kot je zapisal Rudolf Gustav Puff: "Zgodovina zadnjih 20 let poteka nesli{no, in to tem bolj, ker ima opraviti samo z rasto~o notranjo omi-

340

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 341

S tudia H istorica S lovenica

ko, s cveto~o blaginjo in le malo z zunanjimi dogodki." 22 Zlasti v ~asu del na izgradnji ju`ne èleznice se je moralna ekonomija cehovskega sveta, ki je postavljala meje individualni èlji po bogastvu in je temeljila na na~elu 'samoomejevanja potreb', nezadr`no podirala. Vrednote novega me{~anstva so postajale vedno pomembnej{i del ìvljenjskega sveta starega, tradicionalnega me{~anstva - kar se je pokazalo ob izbruhu revolucije 1848.

Janez Cvirn A DRAFT OF THE HISTORY OF MARIBOR, 1750-1850

SUMMARY From the middle of the 18th to the middle of the 19th century Maribor was a small provincial townlet with a traditional economic structure. During the entire period under consideration, the majority of the Maribor citizenry attained a living through well advanced crafts and commerce, which had supra-regional dimensions in some areas (wine commerce), but in the preMarch period some significant (proto)manufacturing plants were established, indicating the later manufacturing development. Economic development was also indicated in demographic change. In 1754 the town numbered some 1700 inhabitants, whereas in 1846 there were 3424 inhabitants (2200 domestic ones and a total of 1242 aliens), in the outskirts there were further 1692 inhabitants. Population growth was primarily a consequence of immigration into the city. Whereas among the lower strata, people from the direct (Slovenian) vicinity of the town prevailed, among the bourgeoisie foreigners from German lands prevailed. A special landmark point in the development of the town was to be found in the arrival of the Southern Railway, giving the necessary modernisational impulses to the town on the Drava. Already during the construction, Maribor began to change from a country town 'without peculiarities' into a city in the full meaning of the term. It was not only a matter of civil-construction and urbanist development, but also of a change renouncing patriarchal mentality of the citizenry and the traditional urban life pursuing from it.

341

09 Cvirn

15.6.07

14:58

Page 342

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 343

S tudia H istorica S lovenica UDK 27/9(497.4 Maribor)"1782/1859" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

M esto Maribor na poti do {kofijskega sede`a Vincenc Raj{p Dr., docent Slovenski znanstveni institut / Slowenisches Wissenschaftsinstitut Wien, Seilerst채tte 2, A-1010 Dunaj, Avstrija e-mail: vincenc.rajsp@szi-dunaj.at

Izvle~ek: Prispevek obravnava organiziranje slovenske {kofije na Spodnjem [tajerskem in selitev lavantinskega {kofijskega sede`a v Maribor. To problematiko so doslej obravnavali `e {tevilni avtorji na osnovi virov, ki jih hranijo arhivi v Sloveniji. V pri~ujo~o razpravo pa so pritegnjeni neobjavljeni arhivski viri, ki jih hrani HausHof- und Staatsarchiv, in viri, ki jih je upo{teval Bastgen.

Klju~ne besede: Maribor, Anton Martin Slom{ek, lavantinska {kofija, organiziranje in selitev v Maribor, 1782-1859.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 343-360, 31 cit., 4 slike. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

343

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 344

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

Dne ~etrtega septembra 1859 je bil Anton Martin Slom{ek slovesno ume{~en v mariborski stolnici. Starodavni sede` lavantinske {kofije je bil prenesen iz [t. Andraà na Koro{kem v mesto Maribor. [ele s tem dejanjem je bil kon~an na~rt v zvezi z organiziranjem "slovenske {kofije " na Spodnjem [tajerskem, ki ga je sproìl cesar Joèf II. leta 1781, predloge za novo ureditev pa je izdelal takratni kr{ki {kof Joèf Franc Anton Auersperg. Ker je {lo za zelo pomembno dejanje ne le v slovenski cerkveni zgodovini, temve~ tudi kulturno-narodni, je bilo doslej dele`no velike pozornosti tudi v slovenskem zgodovinopisju.1 Kot ugotavlja France Dolinar, so dosedanje razprave iz~rpale predvsem vire, ki jih hranijo arhivi v Sloveniji, "jasno pa je, da bo potrebno {e temeljito pregledati arhive sosednjih {kofij, arhiv deèlne vlade v Gradcu, Haus-, Hof- und Staatsarchiv na Dunaju in seveda nad{kofijski arhiv v Salzburgu."2 Vire na Dunaju je dobro poznal in jih v svoje razprave tudi vklju~il Sergij Vilfan.3 Gradivo v Haus-, Hof- und Staatsarchivu na Dunaju nam kaè predvsem natan~en potek dogajanja in vlogo dràvnih oblasti v zvezi z reorganizacijo lavantinske {kofije in prenosom {kofijskega sedeà v Maribor. Prav tako nam kaè tudi odlo~ujo~o vlogo politi~nih oblasti pri spreminjanju cerkvenih meja. Vsekakor je bila iniciativa za spreminjanje {kofijskih meja od ~asa Joèfa II. dalje prete`no na strani dràvnih organov. Ob prenosu lavantinskega {kofijskega sedeà v Maribor pa je ministrov predlog temeljil na predlogu ali spomenici salzbur{kega nad{kofa Tarnoczyja, ki je svoj predlog uspel uskladiti s svojimi sufragani. Na osnovi Tarnoczyjeve spomenice, za katero so bila skrita {tevilna pogajanja, je prosvetni minister Leo Thun v predstavitvi (Vortragu) predlagal cesarju novo ureditev {kofij na [tajerskem in Koro{kem ter prenos lavantinskega {kofijskega sedeà iz [t. Andraà v Maribor.4 *** Od prvega predloga {kofa Auersperga leta 1782 do dokon~ne ureditve meja lavantinske {kofije ter prenosa {kofijskega sedeà leta 1859 je preteklo sedem desetletij, v katerih se je zvrstilo ve~ na~rtov preureditve, ki se iz razli~nih razlogov niso uresni~ili. V tem ~asu je pri{lo do velikih teritorialno-politi~nih sprememb. Pri urejanju meja v ~asu cesarja Joèfa je {lo med drugim tudi za vpra{anje zaokroène cerkvene uprave znotraj dràvnih meja. Tako je bilo potrebno skladno z dràvnimi

Fran Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, Maribor 1928; Anton Oìnger, Sede` slovenske {kofije na [tajerskem v Mariboru leta 1859, Kronika, letnik 31 (1983) (dalje: Oìnger, Sede` slovenske {kofije), str. 158–167; Anton Oìnger, Prenos {kofijskega sedeà v Maribor, 130 let visokega {olstva v Mariboru, Celje 1991, str. 65–72; France Martin Dolinar, Na~rti za reorganizacijo Lavantinske {kofije od Joèfa II. do Slom{ka, 130 let visokega {olstva v Mariboru, Celje 1991 (dalje: Dolinar, Na~rti za reorganizacijo), str. 55–64; Sergij Vilfan, Obmo~ja okroìj in Lavantinske {kofije v Slom{kovem ~asu, 130 let visokega {olstva v Mariboru, Celje 1991 (dalje: Vilfan, Obmo~ja okroìj), str. 44–54. 2 Dolinar, Na~rti za reorganizacijo, str. 56. 3 Vilfan, Obmo~ja okroìj. 4 Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien, KZ, Vortrag 1856; Verwaltungsarchiv, CUM.

344

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 345

S tudia H istorica S lovenica

urediti cerkvene meje z Bene{ko republiko. Trà{ka {kofija je imela na primer ùpnije na bene{kem obmo~ju, medtem ko so bene{ke {kofije, kot sta Pula in Pore~, segale v habsbur{ko Istro. Drugo pomembno vpra{anje je bilo vpra{anje cerkvene oblasti nad{kofije Salzburg, ki je bila takrat izven habsbur{kih obmo~ij in so jo pojmovali kot tujo {kofijo.5 Preoblikovanje lavantinske in drugih {kofij ter prenos {kofijskega sedeà iz [t. Andraà v Maribor nikakor ni bil le zadeva teh {kofov, temve~ osrednja dràvna zadeva, v zadnji instanci domena cesarja. Na primeru lavantinske {kofije vidimo, da so na poti do dokon~ne odlo~itve o selitvi na dràvno-upravni ravni sodelovale mestne ob~ine (Celje, Ptuj, Maribor), okro`je, gubernij, deèlna vlada, dvorna pisarna in kon~no cesar. Vpliv Cerkve, bolje {kofov, je imel teò predvsem takrat, ko so tesno sodelovali s temi oblastmi. Reorganizacijo notranjeavstrijskih {kofij je sproìl ljubljanski {kof Karel Janez Herberstein, ki se je po treh neuspelih predlogih za spremembo meja ljubljanske {kofije, ki jih je posredoval Mariji Tereziji, po njeni smrti leta 1781 obrnil na cesarja Joèfa II. Kot dodatek k predlogu je dal izdelati tudi zemljevid, na katerem je bila razvidna razdrobljenost {kofij. Zemljevid je cesarja tako navdu{il, da je takoj ukazal izdelati podobne zemljevide za celotno monarhijo, kar pa se potem ni zgodilo. Vsekakor je bilo to Herbersteinovo prizadevanje za spremembo {kofijskih meja povod za temeljito reorganizacijo {kofij in {kofijskih meja v monarhiji. Temeljitih sprememb je bilo dele`no tudi slovensko narodnostno podro~je. Nova ureditev {kofijskih meja je bila po skoraj celem tiso~letju najgloblji poseg v urejanje cerkvene uprave na na{em ozemlju. Cesar Joèf II. je leta 1782 poveril kr{kemu {kofu Francu Antonu Auerspergu izdelavo predlogov za preureditev notranjeavstrijskih {kofij. [kof je pripravil tri predloge in za vsakega je dal izdelati tudi zemljevid.6 Med navodili za pripravo predlogov je bilo potrebno pri novih razmejitvah po mo`nosti upo{tevati tudi jezike. Za podro~je Spodnje [tajerske je Auersperg to upo{teval v dveh predlogih, ko je slovensko-nem{ko jezikovno mejo predlagal kot mejo med lavantinsko in sekovsko {kofijo. Lavantinski {kofiji bi po tem na~rtu pripadle fare na jezikovni meji Radgona, Cmurek, Lu~ane, Ivnik in Sobota. V predlogu petih {kofij7 v Notranji Avstriji bi segala lavantinska {kofija tudi na Koro{ko in bi obsegala tudi nekatere nem{ke fare, v predlogu z osmimi {kofijami8 pa bi bila lavantinska {kofija popolnoma slovenska (ta predlog mu je bil najbolj pri srcu). Pri tokratni razmejitvi so upo{tevali predlog, ki je pustil mariborsko okro`je sekovski {kofiji, celjsko pa je pripadlo lavantinski. Vendar so tudi tukaj poudarili, da ima sloven{~ina dobro mesto (windische Sprache behält hier seine gute Lage).9 Pri kr{ki in sekovski {kofiji sloven{~ine niso omenili.

Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien, KZ, Vortrag 1856. Vincenc Raj{p, Karte ob novi razmejitvi {kofij na podro~ju Notranje Avstrije v ~asu cesarja Jo`efa II., Vilfanov zbornik (ured. Vincenc Raj{p, Ernst Bruckmüller), Ljubljana 1999, str. 362. 7 Plan I. 8 Plan III. 9 Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien, Allgemeines Verwaltungsarchiv (AVA), A. Cultus, 29, karon 115, Plan zu besserer Eintheilung der Bistümer in Innerösterreich, 478, oktober 1783. 6

345

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 346

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

Auerspergov zemljevid iz leta 1782 k njegovemu tretjemu predlogu (Plan III.) razmejitve notranjeavstrijskih {kofij, po katerem bi bila {kofija na Spodnjem [tajerskem popolnoma slovenska (Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien, Allgemeines Verwaltungsarchiv (AVA), CUM, A. Cultus, karton 115)

V naslednjem obdobju, do kon~ne odlo~itve o novi razmejitvi leta 1856, vpra{anja lavantinske {kofije niso obravnavali posami~no, temve~ v sklopu z leobensko, sekovsko in kr{ko. Ureditev lavantinske {kofije v ~asu Joèfa II. namre~ ni veljala za dokon~no. Pri lavantinski {kofiji je bilo vedno prisotno tudi vpra{anje prenosa sedeà. Lavantinska {kofija je bila ponovno vklju~ena v na~rt preurejanja {kofijskih meja po letu 1800, do ~esar je pri{lo po sklenitvi miru v Campo Formio leta 1797. Po izvr{eni sekularizaciji leta 1803, posledica so bile nove politi~ne meje, je cesar Franc II. è leta 1803 s kabinetnim pismom ukazal ministru Colloredu preureditev {kofijskih meja, tako da bi bila odpravljena pristojnost {kofov in nad{kofov, ki so imeli sede` zunaj meja monarhije. V skrbi za ~im bolj{e pospe{evanje zveli~anja du{ podlo`nikov ("bestmรถglichsten Befรถrderungen des Seelenheils Meiner Untertanen ") se je zdela potrebna nova razdelitev {kofij ali vsaj popravek meja {kofij, ki se niso ve~ ujemale z novimi politi~nimi mejami. Predlog je predvideval spremembe tudi na na{em podro~ju, tj. celotno reorganizacijo {kofijskih meja na [tajerskem. Predvidena je bila ukinitev leobenske {kofije in zdruìtev tega obmo~ja s sekovsko {kofijo ter preureditev meja lavantinske {kofije. Pri tem je bilo odprto vpra{anje o priklju~itvi mariborskega okro`ja, ki ga sekovski {kof baron Arco ni bil pripravljen odstopiti, saj si je prizadeval, da bi ostala meja vsaj na reki Dravi.

346

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 347

S tudia H istorica S lovenica

Vendar je cesar Franc II. 13. julija 1804 z lastnoro~nim pismom kanclerju ukazal, da se lavantinski {kofiji pridruì mariborsko okro`je, dotedanje lavantinske fare na Koro{kem pa naj bi pri{le v okvir kr{ke {kofije. Sekovska {kofija naj bi imela gra{ko, bru{ko in judenbur{ko okro`je, leobensko {kofijo pa bi ukinil.10 Ob novih mejah lavantinske {kofije je bilo potrebno najti re{itev za sede` {kofije. 31. julija 180411 je cesar zahteval od dvorne pisarne mnenje, katero od spodnje{tajerskih mest: Maribor, Celje, Ptuj ali Slovenska Bistrica bi bilo najprimernej{e, pri ~emer je imelo prednost tisto, ki bi dràvo najmanj stalo. Dvorna pisarna je cesarju odgovorila {ele leta 1806. Mnenja glede novega sedeà lavantinske {kofije so bila razli~na. Celjsko okro`je se je zavzemalo za sede` v Celju, mariborsko okro`je pa za sede` v Mariboru. Pri guberniju pa so imeli zagovornike tako Celje kot Maribor in tudi Ptuj, nih~e pa se ni zavzemal za Slovensko Bistrico.12 Vendar je mesto Celje izpadlo iz predlogov. Pri Verskem skladu so dajali prednost Ptuju, ~eprav je imelo mo~ne zagovornike tudi mesto Maribor. Za Maribor pa se je odlo~no izreklo dràvno knjigovodstvo pri guberniju, ki je za rezidenco predlagalo nekdanji jezuitski kolegij. Za Maribor so na{teli {tevilne prednosti, v njem je bil sede` okro`ja, leàl je ob glavni cesti, kar je bilo ugodno tudi zaradi po{te,13 vendar je bil Maribor na slab{em glede zgradb za {kofijo in semeni{~e, na bolj{em pa, ker so bili Maribor~ani pripravljeni prispevati 12.635 goldinarjev, Ptuj~ani pa le 2.000.14 Dvorna pisarna na Dunaju se je odlo~ila za Maribor15 in mesto 9. januarja 1807 predlagala za sede` {kofije. 14. julija 1808 se je cesar izrekel za Maribor, ~e stro{ki ne bi bili bistveno vi{ji kot za Ptuj. ê bi bili bistveno vi{ji, bi bila odlo~itev odvisna od podpore Maribor~anov.16 Za Maribor sta se nato izrekla {e okro`je in lavantinski {kof. Za sede` {kofije si je zelo prizadevalo tudi mesto Ptuj, ki je v ta namen dalo izdelati na~rte in jih predalo direktno dràvnemu svetniku Lorenzu, ker so se bali, da ne bi pri{li v prave roke. 10. marca 1809 je cesar zahteval, da mu nemudoma dostavijo predvidene stro{ke novega sedeà lavantinske {kofije. Dvorna pisarna je è 31. marca predstavila gradbene stro{ke. Maribor je imel veliko prednost, predvideni stro{ki bi zna{ali 84.842 goldinarjev, medtem ko so bili predvideni stro{ki za Ptuj v vi{ini 115.567 goldinarjev.17 Na~rte Ptuj~anov in Maribor~anov pa je odlo~no odklonil gubernij v Gradcu. Kot razlog je navedel prepri~anje, da na~rti ne ustrezajo potrebam {kofijskega sedeà, ureditev {kofije pa ni delo za nekaj let, temve~ za stoletja. Od-

Hubert Bastgen, Die Neuerrichtung der Bistümer in Österreich nach der Säkularisation. Quellen und Forschungen zur Geschichte, Litteratur und Sprache Österreichs und seiner Kronländer. 12, Wien, Opitz 1914 (dalje: Bastgen, Die Neuerrichtung), str. 98. 11 Bastgen, Die Neuerrichtung, str. 114. 12 Prav tam, str. 115. 13 AVA, A. Cultus, Dr`avno knjigovodstvo pri guberniju v Gradcu, 24. april 1805. 14 AVA, A. Cultus, 12564/1076, 16. 6. 1808. 15 Bastgen, Die Neuerrichtung, str. 116. 16 Prav tam, str. 117. 17 Prav tam, str. 119.

347

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 348

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

lo~no pa se je izrekel tudi proti temu, da bi sede` lavantinske {kofije {e naprej ostal v [t. Andraù, ki je bil po mnenju gubernija popolnoma neprimeren za {kofijsko mesto, saj ni bilo tam ne glavne {ole ne gimnazije ne nobene zgradbe, ki bi bila primerna za semeni{~e (Priesterhaus). Odklanjal pa ga je tudi zaradi tega, ker je bil sede` {kofije, ki se je nahajala v dveh deèlah. Na mnenje gubernija pa je verjetno è vplivala nova ideja, ki je predvidevala ukinitev lavantinske {kofije. Leta 1808 so se namre~ pojavili novi predlogi, po katerih bi lavantinsko {kofijo ukinili, tako da bi bila na [tajerskem le ena {kofija, medtem ko bi bila druga {kofija na Koro{kem. Zagovorniki so se sklicevali na ê{ko, kjer so obstajale tako velike {kofije, obenem pa so se nadejali velikih finan~nih prihrankov, zlasti manj{ih stro{kov, ~e do selitve lavantinske {kofije ne bi pri{lo. Vendar so bili tudi odlo~ni nasprotniki tega predloga. Med njimi dràvni svetnik (Staatsrat) Lorenz, ki je med drugim zapisal, da predlog ene {kofije zagovarja gra{ki {kof. Sam je zagovarjal za [tajersko dve {kofiji. ê bi bila le ena, bi to po njegovem lahko pripeljalo do pomanjkanja duhovnikov z znanjem slovenskega jezika, ki so za mariborsko in celjsko okro`je neobhodno potrebni.18 Lorenzov predlog so podprli tudi vsi ostali dràvni svetniki. Predlog zdruìtve {kofij je cesar 14. septembra leta 1808 odklonil. Kljub temu so {e naprej ostajala mo~na prizadevanja za ukinitev lavantinske {kofije. Med zagovorniki ukinitve je bil tudi gra{ki gubernij, z utemeljitvijo, da so bili odklonjeni vsi na~rti za rezidenco lavantinskega {kofijskega sedeà in bi nadaljnje vztrajanje zavleklo ureditev ostalih {kofij. Vendar se zdi, da je bil pomembnej{i drugi pomislek gubernija, ki je bil prvi~ doslej uperjen proti slovenski {kofiji na Spodnjem [tajerskem. Menil je, da bi imela delitev na slovensko in nem{ko {kofijo negativne politi~ne posledice, ker bi {kofiji prebivalstvo deèle delili, namesto povezovali.19 Gubernij je predlagal, da bi ukinitev lavantinske {kofije izvedli po smrti {kofa Firmiana, ~emur so pritrdili tudi {tevilni dràvni svetniki. Dodatno podporo tistim, ki so zagovarjali ukinitev lavantinske {kofije, so prinesla Napoleonova osvajanja. Ustanovitev Ilirskih provinc leta 1809 je ponovno precej spremenila zemljevid Notranje Avstrije. Ker je kr{ka {kofija izgubila del ozemlja, je zmagal predlog dveh {kofij, ene za [tajersko in druge za Koro{ko, lavantinsko {kofijo pa bi ukinili. Slovenska [tajerska bi bila razdeljena med obe {kofiji, celjsko okro`je bi pripadlo kr{ki {kofiji s sedeèm v Celovcu, mariborsko okro`je pa bi ostalo sekovski s sedeèm v Gradcu. Prav celjsko in mariborsko okro`je bi naj {kofije oskrbovali z zadostnim {tevilom duhovnikov; ker so znali vsi slovenski duhovniki (vendischen) nem{ko, so jih namre~ lahko nastavljali po celi {kofiji. Predlog je potrdil cesar 14. julija 1810. Lavantinski {kof Firmian je bil imenovan za kr{kega koadjutorja s pravico nasledstva, do tega ~asa pa je lavantinsko {kofijo samostojno upravljal, v upravljanje pa je prejel tudi judenbur{ko okro`je, ki je bilo prav tako dodeljeno kr{ki {kofiji. 18 19

Prav tam, str. 102. Prav tam.

348

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 349

S tudia H istorica S lovenica

Dogajanja po letu 1814 Spremenjena politi~na situacija in spremenjene politi~ne meje po letu 1814 so ponovno postavile na dnevni red vpra{anje {kofijskih meja in pristojnosti cesarja v {kofijah, ki so pri{le v okvir avstrijskega cesarstva. Najbolj zapleteno je bilo vpra{anje salzbu{ke nad{kofije in imenovanje nad{kofa.20 Nezadovoljstvo Svetega sedeà je povzro~ilo cesarjevo imenovanje lavantinskega {kofa Leopolda grofa Firmiana za salzbur{kega nad{kofa 29. avgusta 1816.21 Pape` je Firmiana {ele leta 1818 potrdil kot administratorja salzbur{ke nad{kofije. Aktualna pa je postala tudi ureditev notranjeavstrijskih deèl, saj so bila vrnjena ozemlja Ilirskih provinc. Postavilo se je vpra{anje, ali naj vztrajajo pri ureditvi iz leta 1810, ki {e vedno ni bila izpeljana, ali pa naj izdelajo nove predloge. Za dràvnega svetnika Lorenza ni bilo dvoma, da je bila na~rtovana lavantinska {kofija s celjskim in mariborskim okro`jem slovenska (windisches Bistum).22 Vendar se mu je zdela ta nova {kofija predraga, zato je predlagal, da bi ostale tri {kofije: sekovska (z okro`ji Bruck, Graz in Maribor), kr{ka (z okro`ji Celovec, Beljak in Judenburg) in ljubljanska, ki bi ji priklju~ili {e celjsko okro`je, kar je utemeljeval s tem, da je to Ljubljani najbliè "pa tudi ljudski jezik " (Volkssprache) ga veliko bolj veè na Kranjsko kot na [tajersko.23 Vendar se stvari niso premaknile do leta 1822, ko je dvorna komora predstavila cesarju 'Vortrag ' o urejanju {kofijskih meja. Za~el je s predlogom o dveh {kofijah: o kr{ki za Koro{ko in sekovski za [tajersko, po katerem bi: 1. kr{ki {kofiji pripadlo belja{ko, celov{ko ter judenbur{ko ali celjsko okro`je: a) ~e bi pripadlo judenbur{ko kr{ki {kofiji, b) bi pripadlo celjsko okro`je ljubljanski; 2. sekovski {kofiji bi pripadla okro`ja Graz, Bruck in Maribor, mo`no pa je bilo {e judenbur{ko okro`je. [tajerski gubernij se je ob vpra{anju o ohranitvi lavantinske ali leobenske {kofije izrekel za ohranitev leobenske in ukinitev lavantinske. ê bi pri{lo do prenosa sedeà lavantinske {kofije na Spodnjo [tajersko, pa je odlo~no zagovarjal Maribor. Vendar je pri prenosu opozarjal na teàvo glede posesti, zdelo se mu je te`ko prena{ati naturalije s Koro{ke v Maribor.24 Dvorna pisarna se je izrekla za na~rt iz leta 1804. Poudarila je, da so bili kasnej{i predlogi posledica vojnih dogodkov, zdaj pa je stanje enako kot leta 1804. Vse tri {kofije naj ostanejo, lavantinska naj dobi celjsko in mariborsko okro`je, ker jo bo enoten slovenski (windisch) jezik {e posebno notranje povezoval. Vsi ostali predlogi, po katerih bi {kofije segale preko deèlnih meja, se zdijo dvorni pisarni v nasprotju z najvi{jim na~elom, da se naj bi upo{tevale deèlne meje. 20

Prav tam, str. 136. Prav tam, str. 147. 22 Prav tam, str. 282. 23 Prav tam. 24 Prav tam, str. 284. 21

349

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 350

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

Glede stro{kov je menila, da so bili visoki zaradi na~rtovanega semeni{~a ter filozofskih in teolo{kih {tudijev. Po sedanjem predlogu pa bi lavantinski bogoslovci {tudirali le v Gradcu in bi ti stro{ki odpadli. Zaenkrat bi zadostovalo eno semeni{~e za celo deèlo; ~e bi se pokazala potreba, bi ga lahko ustanovili za lavantinsko {kofijo kasneje. Dostojna stanovanja za {kofa in konzistorij so bila po njihovem mnenju v Mariboru, kar ne bi zahtevalo posebno visokih stro{kov. Predlogu, da v Mariboru ne bi bilo semeni{~a in mo`nosti za {tudij, je odlo~no nasprotoval dràvni svetnik Lorenz. Za semeni{~e je menil, da bi bilo lahko tudi v dobre tri milje oddaljenem Ptuju. Cesarju je razloìl, da bi bil brez semeni{~a izni~en cesarjev osnovni namen glede ustanovitve {kofije za obe slovenski okro`ji (für die beiden windischen Kreise), za mariborsko in celjsko. Samostojen filozofski {tudij je za bodo~o {kofijo ozna~il kot skrajno nujen. [tudij bo omogo~il prepotrebno bolj{o izobraènost duhovnikov. S tem bo prete`no slovensko govore~i mladini (meistens nur noch der widischen Sprache kundigen Jugend) s tega podro~ja olaj{ana pot do {tudija teologije, hkrati pa bo tudi vzpodbujena za duhovni{ki poklic. Tako bo v Mariboru omogo~en {tudij absolventom dobro obiskanih gimnazij v Mariboru in Celju, ki bo veliko cenej{i kot {tudij na liceju v Gradcu. Glede financiranja ni videl ve~jih teàv, ~e seveda lavantinski {kof ne bi zahteval vi{je pla~e od 12.000 goldinarjev. Predlagal je {e, naj {kofija tudi v bodo~e obdrì ime lavantinska. Z mnenjem Lorenza se niso vsi strinjali. Predlog cesarju je ~akal {tiri leta in je bil {ele 21. avgusta 1826 kon~no prezentiran. Vendar predloga iz leta 1822 cesar ni sprejel. Eno od ovir je predstavljala nova ureditev gubernijev, po kateri je bila lavantinska {kofija v ljubljanskem in gra{kem guberniju. Cesar je leta 1827 ponovno zahteval mnenja sekovskega, lavantinskega in kr{kega {kofa, salzbur{kega nad{kofa ter gubernijev v Ljubljani in Gradcu. • mnenje sekovskega {kofa a) sekovski {kof je menil, da bi bilo prav, da ostanejo za [tajersko in Koro{ko {tiri {kofije (leobenska, kr{ka, lavantinska in kr{ka), saj je obstoje~a razdelitev dobra. b) ~e bi iz ekonomskih razlogov pri{lo do sprememb, pa je predlagal le dve {kofiji: eno za celo [tajersko, drugo za celo Koro{ko. c) ~e bi bili ukinjeni lavantinska in leobenska {kofija, pa naj bi pripadlo kr{ki {kofiji judenbur{ko okro`je, ljubljanski {kofiji celjsko in sekovski bru{ko okro`je. d) ~e bi lavantinska {kofija ostala, je predlagal, da ji priklju~ijo judenbur{ko okro`je (~e ne bi bilo to bolj prikladno za kr{ko {kofijo). e) selitev lavantinskega {kofijskega sedeà v Maribor je ozna~il za neizvedljivo, ker da sekovska {kofija ne more odstopiti mariborskega okro`ja, od koder dobi najve~ duhovni{kega nara{~aja, in ker je tudi {kofijska posest – Seggau – v tem okro`ju. • lavantinski {kof Zimmermann se je izrekel za predlog iz leta 1804: za dve {kofiji na [tajerskem, tj. za nem{ko, ki bi obsegala gra{ko, bru{ko in judenbur{ko okro`je (to bi po njegovem mnenju lahko pripadlo tudi salzbur{ki nad{kofiji), in za slovensko z mariborskim in celjskim okro`jem, ki bi ime-

350

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 351

S tudia H istorica S lovenica

•

la sede` v Mariboru. Menil je, da bi narasli le stro{ki za {kofovo stanovanje, vse ostalo stane tudi v [t. Andraù. kapitularni konzistorij kr{ke {kofije se ni izrekel za priklju~itev judenbur{kega okro`ja h kr{ki {kofiji, temve~ le za priklju~itev far lavantinske {kofije na Koro{kem. Podprl je tudi prenos lavantinskega {kofijskega sedeà v Maribor. na osnovi teh poro~il je naredil svoje {e salzbur{ki nad{kof Avgu{tin Gruber, v katerem se je glede lavantinske {kofije odlo~no izrekel za ohranitev obstoje~ega stanja. Menil je: a) obstoja leobenske in lavantinske {kofije ne gre povezovati. Lavantinska {kofija mora ostati. b) kr{ka in lavantinska {kofija naj ostaneta v dotedanjih mejah, lavantinski {kofijski sede` naj ostane v [t. Andraù. b) leobenska {kofija se naj ukine. Bru{ko okro`je naj pride v okvir sekovske {kofije, judenbur{ko pa v okvir salzbur{ke nad{kofije. Poudaril je {e, da ni pri~akovati, da bi Sveti sede` pristal na ukinitev lavantinske {kofije, glede prenosa sedeà pa je potrebno upo{tevati, da sekovski {kof nasprotuje priklju~itvi mariborskega okro`ja lavantinski {kofiji. Ohranitev lavantinskega sedeà v [t. Andraù pomeni tudi veliko prihranitev sredstev. ljubljanski gubernij ni videl nobene ovire za uresni~itev predloga za slovensko {kofijo (im Jahre 1804 angetragenen windischen Bistums) iz leta 1804 s sedeèm v Mariboru. Opozarjal je le na teàve, povezane z dotacijami. {tajerski gubernij pa ni mogel podati enotnega mnenja. Referent za duhovne zadeve je èlel imeti predlog salzbur{kega nad{kofa kot edino izhodi{~e za razpravo, ostali ~lani pa so èleli odgovoriti na dve vpra{anji: o smotrnosti (Zweckmäßigkeit) in o tem, ali ima prednost var~evanje (Kostensparung). Z ozirom na prvo vpra{anje so dali prednost dvema {kofijama: slovenski (ein windisches Bistum) s sedeèm v Mariboru za celjsko in mariborsko okro`je (259 du{nopastirskih postojank in 172.867 du{) ter nem{ki (ein deutsches Bistum) za gra{ko, bru{ko in judenbur{ko okro`je (309 du{nopastirskih postojank s 451.499 du{ami). Razlogi gra{kega {kofa ga niso prepri~ali. Tudi posest v drugi {kofiji mu ni predstavljala nobene ovire: opozorili so, da ima tudi ljubljanska {kofija posest (Gornji Grad) v lavantinski {kofiji. Tudi domnevno pomemben duhovni{ki nara{~aj za sekovsko {kofijo jih pri odlo~itvi ni oviral, saj bo ta pri{el v prvi vrsti zelo prav slovenski {kofiji, ko bodo tukaj potrebe zapolnjene, pa bodo lahko duhovniki sprejeti v sekovsko {kofijo. Glede stro{kov za prenos sedeà v Maribor niso videli ovir, opozorili so na mnenje lavantinskega {kofa, salzbur{kega nad{kofa in gubernija v Ljubljani, da je potrebno poskrbeti za bolj{e dotacije, tudi ~e ostane sede` v [t. Andraù.25 ê bi bili odlo~ujo~i stro{ki, pa so ozna~ili kot najprimernej{i predlog salzbur{kega nad{kofa. dvorna pisarna se je izrekla proti prenosu sedeà, kot vzrok je navedel stro{ke in nasprotovanje gra{kega {kofa.

351

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 352

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

Nato je cesar 5. novembra 1827 zahteval, da mu predo~ijo, koliko bi stal prenos {kofije v Maribor in koliko potrebna prenova v [t. Andraù. Ljubljanski gubernij je moral zbrati stro{ke za [t. Andra`, gra{ki pa za Maribor. Dvorna pisarna je posredovala cesarju tudi mnenje lavantinskega {kofa, ki se je izrekel za prenos {kofijskega sedeà v Maribor. Predstavila ga je kot "pobo`nega, zelo dejavnega in za zveli~anje du{ resni~no zavzetega {kofa." Zimmermann je predlog iz leta 1804 ozna~il kot popolnoma primeren tako s stali{~a dràve kot Cerkve pa tudi za pospe{evanje du{nega pastirstva. Glede stro{kov selitve v Maribor je menil, da ti ne morejo biti ovira, saj razen {kofovega stanovanja ni stro{kov, medtem ko v [t. Andraù primanjkuje prakti~no vse (alles fehle). Dodatne stro{ke bi pomenila le selitev, vse ostalo pa stane tudi v [t. Andraù. [kof Zimmermannn torej nikakor ni bil nedejaven. Na~rtovani slovenski {kofiji na Spodnjem [tajerskem in prenosu lavantinskega sedeà v Maribor pa je odlo~no nasprotoval gra{ki {kof Franz Zängerle.26 18. februarja 1828 je poslal dvorni pisarni spomenico mariborskih me{~anov, ki so zahtevali, da ostane mesto Maribor v sekovski {kofiji. [kofu je bila spomenica mariborskih me{~anov o~itno dobrodo{la, saj je dodal {e svoje razloge, s katerimi je nasprotoval ustanovitvi slovenske {kofije na Spodnjem [tajerskem. Po njegovem prepri~anju je bila tretjina prebivalstva mariborskega okro`ja nem{ka, v Mariboru in na Ptuju govorijo le nem{ko, zato jezik po njegovem ne more biti razlog za ustanovitev slovenske {kofije. Zapisal je tudi, da je na svojih vizitacijah pridigal le nem{ko in da so ga pri tem le redko ovirali (war selten gehindert, deutsche Predigten zu halten). Za prihodnost pa se mu je zdelo slovensko pridiganje {e bolj nepotrebno, ker se u~i nem{ko tudi slovenska mladina, in sploh je po njegovem mnenju zado{~alo, da bi bili posamezni kanoniki ali sekretarji ve{~i slovenskega jezika, kar naj bi v sekovski {kofiji è tako bilo. Odcepitev mariborskega okro`ja bi bila za njegovo {kofijo bole~a, ker dobiva sekovska {kofija ravno od tod najve~ duhovni{kih poklicev. Proti je bil tudi zaradi tega, ker bi sekovska posest Seggau pri{la v okvir nove lavantinske {kofije. Bil je tudi proti selitvi sedeà lavantinske {kofije. Z mnenjem gra{kega {kofa sta se strinjala dvorna pisarna in vlada (Staatsrat), posledica pa je bila odlo~itev cesarja leta 1832, da ostane sede` lavantinske {kofije v [t. Andraù.27 Leta 1833 je dvorna pisarna zastavila vpra{anje o obstoju leobenske {kofije, vendar do re{itve ni pri{lo. Naslednji poskus je bil storjen leta 1835, po nastopu novega salzbur{kega nad{kofa Schwarzenberga. Cesar Ferdinand je leta 1840 od-

Prav tam, str. 291. Roman Sebastian (krstno ime Franz Xaver) Zängerle (1671–1748), sekovski {kof 1824–1848. Zängerle je bil rojen v Oberkirchbergu pri Ulmu. Vstopil je v benediktinski samostan Wiblingen pri Ulmu. V tem samostanu je deloval kot profesor Sv. pisma, nato je od{el na benediktinsko univerzo v Salzburgu, kjer je doktoriral in nadaljeval kariero kot profesor. Po ukinitvi samostana Wiblingen leta 1806 je s skupnostjo od{el v samostan Tyniec blizu Krakova. Potem ko je Samostan leta 1809 pri{el v poljsko dr`avo, so se menihi umaknili in Zängerle je pri{el v Prago, kjer je bil ponovno profesor Sv. pisma, leta 1813 pa je postal profesor Nove zaveze na dunajski univerzi. 18. maja 1824 ga je salzbur{ki nad{kof Gruber imenoval za sekovskega {kofa. Glej: Ägidius Leipold, Roman Sebastian Zängerle, v: Michaela Krontaler (izd.), Lebensbilder steirischer Bischöfe, Graz 2002, str. 134–139. 27 Bastgen, Die Neuerrichtung, str. 295. 26

352

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 353

S tudia H istorica S lovenica

lo~il, da pripade judenbur{ko okro`je Salzburgu, bru{ko pa sekovski {kofiji. Vendar tudi to ni bilo uresni~eno. Dokon~no re{itev je pomenila {ele pape{ka bula leta 1857, ko je bila leobenska {kofija zdruèna s sekovsko in je bil lavantinski sede` prestavljen v Maribor. V teh treh pogajalskih obdobjih so bili poloèni temelji za to, kar se je uresni~ilo v ~asu Slom{kovega {kofovanja. Takrat so bile namre~ è dolo~ene meje lavantinske {kofije, {kofijski sede` pa bi naj bil v Mariboru. Tudi pojem slovenska {kofija (windisches Bistum) na Spodnjem [tajerskem je bil prisoten è od prvega na~rta celov{kega {kofa Auersperga leta 1782, ki je kot prvi in edini za~rtal {kofijsko mejo po slovensko-nem{ki jezikovni (ne okro`ni) meji na [tajerskem. Tarnoczyjev predlog ni sproìl novih pogajanj. Tarnoczy se je namre~ v celoti naslonil na predlog, ki je bil è temeljito obravnavan in sprejet leta 1804 in bi obveljal tudi leta 1831, ~e bi ga takrat ne prepre~il gra{ki {kof, s tem da je odlo~no nasprotoval dodelitvi mariborskega okro`ja lavantinski {kofiji. Tokrat je minister lahko poro~al, da so te ovire odpravljene in da se bodo {kofijske meje ujemale s politi~nimi. Pri tem je potrebno opozoriti le na to, da tokratne politi~ne meje, v na{em primeru meje mariborskega okro`ja, niso bile enake kot leta 1804. Dogodki v letih 1853-1859 ê si ogledamo ve~desetletno dogajanje v zvezi s prenosom lavantinskega sedeà, vidimo, da so uresni~itev resda ovirali stro{ki, nikakor pa niso bili edini, morda niti ne najpomembnej{i dejavnik. Lavantinska {kofija je bila od joèfinskih reform naprej pojmovana kot slovenska {kofija, ki bi potrebovala tudi ustrezne meje. Cesarjev komisar {kof Auersperg jih je odkril in zarisal na zemljevidu. Vendar takrat ideja ni uspela, v dvajsetih letih 19. stoletja morda niti ni bila oportuna. Ponovno so se zdele razmere ugodne sredi 19. stoletja, ko so po mar~ni revoluciji igrale pomembno vlogo jezikovne razmejitve, saj so bile meje celjsko-mariborskega okro`ja v glavnih potezah dolo~ene na podlagi jezikovnih meja.28 Severna meja mariborskega okro`ja je postala tudi {kofijska meja lavantinske {kofije. Nedvomno je k re{evanju tega vpra{anja doprinesla duhov{~ina mariborskega okro`ja, ki je lavantinskemu {kofu Antonu Martinu Slom{ku leta 1848 izrazila èljo, da bi pri{la v lavantinsko {kofijo.29 Vsekakor pa je pomenil pomemben premik pri re{evanju vpra{anja o lavantinski {kofiji novi salzbur{ki nad{kof Joèf Tarnoczy, ki je Slom{ku è v vabilu na posvetitev junija 1851 izrazil pripravljenost, da se zavzame za dokon~no ureditev {kofijskih meja med njegovimi sufraganskimi {kofijami v Notranji Avstriji.30 Gra{ki {kof tokrat ni nasprotoval. V ~asu, ko je nad{kof predal spomenico, je bil sekovski {kofijski sede` prazen. Dotedanji {kof Otmar Rauscher je bil 20. marca 1853 imenovan za dunajskega nad{kofa, novi sekovski {kof Otokar Attems pa je bil imenovan 10. septembra 1853. 28

Vilfan, Obmo~ja okro`ij, str. 44. O`inger, Sede` slovenske {kofije, str. 159. 30 Prav tam, str. 160. 29

353

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 354

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

C. Vogl, Anton Matin Slom{ek, olje na platnu, 1853 (Pokrajinski muzej Maribor)

Tako je bil leta 1853 ponovno spro`en postopek za spremembo {kofijskih meja na [tajerskem in Koro{kem in za premestitev lavantinskega {kofijskega sede`a. Uradni za~etek je pomenila spomenica salzbur{kega nad{kofa Tarnoczyja, datirana z 21. julijem 1853. Nad{kof je predlagal preureditev v skladu z na~rti iz leta 1804. Po {kofu Auerspergu leta 1782 je bil to drugi predlog cerkvenih dostojanstvenikov za razmejitev med lavantinsko in sekovsko {kofijo na jezikovni podlagi. Predlagal je: 1. ukinitev leobenske {kofije ter priklju~itev njenega ozemlja k sekovski {kofiji, 2. da obsega sekovska {kofija gra{ko in bru{ko okro`je, 3. da lavantinska {kofija prevzame od sekovske mariborsko okro`je in 4. da pripade kr{ki {kofiji cela Koro{ka.

354

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 355

S tudia H istorica S lovenica

V obrazloìtvi je Tarnoczy ob{irno poudaril prednosti predlagane ureditve. Za salzbur{kega nad{kofa je videl prednost pri imenovanju {kofov. Pomembno mu je bilo, da bi znali {kofje sloven{~ino v tistih {kofijah, ki so imele velik del slovenskih vernikov. Ker bi bila po njegovem predlogu sekovska {kofija prete`no nem{ka, bi ne bilo potrebno pri kandidatih upo{tevati znanja sloven{~ine. Znanje sloven{~ine ozna~uje kot neobhodno le {e za lavantinskega in kr{kega {kofa. Z jezikovno-nacionalnega vidika je videl za sekovsko {kofijo tudi to prednost, da {kof ne bo ve~ konfrontiran z nacionalnimi in jezikovnimi zahtevami. Tudi ugovor glede {tevilnih duhovnikov iz mariborskega okro`ja v sekovski {kofiji se nad{kofu ni zdel prepri~ljiv; opozoril je namre~, da v gra{kem kapitlju ni nobenega duhovnika iz mariborskega okro`ja pa tudi {tevilo semeni{~nikov od tod ni bilo posebno veliko. Ob{irno je nad{kof opisal prednosti predloga za lavantinsko {kofijo, kjer so bile razmere tedaj slabe. [kofija po joèfinskih reformah sploh ni v polnosti zaìvela, do leta 1825 ni imela kapitlja, prav tako ni imela lastne teolo{ke {ole, {ele leta 1850 je dobila filialno semeni{~e za ~etrti letnik. Sede` je bil na skrajnem robu {kofije. Tudi jezikovno ni bila ugodna, saj so bile tri dekanije v {kofiji nem{ke in 17 slovenskih (von Slowenen bewohnt). Ozemlje {kofije se je nahajalo v dveh deèlah, deèlne oblasti obeh pa so bile zelo oddaljene od {kofijskega sedeà. Nad{kof je pokazal, da se zaveda teàv, ki so povezane z novo ureditvijo, vendar po njegovem ne odtehtajo prednosti, ki jih ta prina{a. Glede novega sedeà {kofije je bil mnenja, da ima vsako od predlaganih mest – Celje, Maribor ali Ptuj – bolj{e pogoje kot [t. Andra`: vsako ima namre~ vsaj po dve cerkvi, ki sta primerni za stolnico. Prednost je dajal Mariboru. Tudi za kr{ko {kofijo je nad{kof videl le prednosti, med drugimi tudi to, da se bo v {kofiji, ki je imela na svojem obmo~ju nemajhno {tevilo protestantov, pove~alo {tevilo katoli~anov skoraj za 90.000. Pozitivno mnenje k novi ureditvi {kofij sta izrekli tudi koro{ka deèlna vlada in {tajersko namestni{tvo, ki je poudarilo, da je na~rt skladen s tistim iz leta 1804. Minister pa je poro~al tudi o veliki prizadevnosti Maribora in Celja za sede` {kofije. Mesto Maribor je bilo pripravljeno podpreti nakup rezidence v vi{ini 20.000 goldinarjev in za adaptacijo dodati {e nadaljnjih 20.000 goldinarjev, medtem ko je mesto Celje ponudilo 15.000 goldinarjev. Zato je minister dodal, da ima mesto Maribor tako velike prednosti pred Celjem, da se knezo{kof mora izre~i za Maribor, saj Celje nima primerne cerkve za stolnico niti primerne zgradbe za semeni{~e, vrhu vsega pa je izpostavljeno {e nevarnosti poplav. Nasprotno je imel Maribor vse prednosti. Imel je primerno cerkev za stolnico, primerne zgradbe za {kofovo stanovanje, o~i je imel uprte v tamkaj{nje ùpni{~e, ki je bilo kot primerno za {kofa ocenjeno è v letih 1807–1808, za ùpni{~e pa bi kupili bli`njo zgradbo grofa Jugeiuma, ki jo je bilo pripravljeno pla~ati mesto Maribor. Stro{ki za nakup potrebnih zgradb in adaptacije so po predra~unu zna{ali 70.000 goldinarjev. Za ta denar je minister lahko zagotovil, da bo zbran s subskripcijami in da dràva ne bo imela stro{kov. Navedel je tudi, kako bo denar zbran: • duhovniki mariborskega okro`ja so namenili 15.235 goldinarjev, • posamezni prebivalci Maribora in okolice 11.614 goldinarjev,

355

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 356

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

Stolnica v Mariboru na dana{njem Slom{kovem trgu, odposlano 1904 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 11583)

â&#x20AC;˘ â&#x20AC;˘

mesto Maribor s komunalnim prispevkom na deset let 20.000 goldinarjev ter razli~ni okraji mariborskega okro`ja 22.206 goldinarjev, kar je zneslo skupaj 69.055 goldinarjev.

Tudi za namestitev kanonikov je minister videl dovolj mo`nosti. Vendar je obstajalo {e vpra{anje o ureditvi zadev s kr{kim {kofom, ki je bil patron mariborske mestne fare. Odprto je ostajalo tudi vpra{anje o posestvih lavantinske {kofije na Koro{kem, ki pa bi jih bilo po ministrovem mnenju mogo~e zamenjati ali prodati.

356

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 357

S tudia H istorica S lovenica

Razmi{ljal je tudi o bogoslovnem semeni{~u, ki naj bi bilo financirano kot ostali dve v Celovcu in Gradcu, predvidena je bila nastavitev 6 profesorjev z letno pla~o 600 goldinarjev in dveh kanonikov, ki bi ob kanoni{ki pla~i kot profesorja imela {e po 200 goldinarjev dodatka letno. Postavljalo se je seveda tudi vpra{anje, zakaj je bilo potrebno na re{itev, ki je bila ves ~as pojmovana kot dobra â&#x20AC;&#x201C; minister je ponovno opozoril na doseène sporazume leta 1804, ki jih je imel za najbolj{e â&#x20AC;&#x201C; ~akati toliko ~asa. Odgovor se je glasil, da bodo stro{ki zdaj pokriti ve~inoma brez udele`be dràvnih fondov. Glede sedeà {kofije je minister postavil na prvo mesto Maribor, na drugo pa Celje, s pripombo: "Odvisno, katero bo ve~ prispevalo." Sicer pa je podporo tokratnemu predlogu za preureditev notranjeavstrijskih {kofij podkrepil s Slom{kovo izjavo, da prizadevanja po preureditvi dotlej niso bila uspe{na iz dveh razlogov: ker prej{nji sekovski {kof (ZĂ¤ngerle) ni hotel prepustiti mariborskega okro`ja in ker ni bilo re{eno vpra{anje stro{kov za prenos {kofijskega sedeà. Te teàve so odpravljene, ker je sedanji sekovski {kof sporazumno z metropolitom v Salzburgu pripravljen priklju~iti leobensko {kofijo sekovski in prepustiti mariborsko okro`je lavantinski {kofiji. Minister je poudaril, da se ta ureditev v celoti ujema s tisto iz leta 1804, ki je predvidevala za [tajersko dve {kofiji, ki bi ustrezali politi~nim mejam, to je mejam okroìj: nem{ko v Gradcu in slovensko v Mariboru (pomotoma je bilo zapisano windisches v Gradcu, deutsches Bistum pa v Mariboru).31 Minister je tako cesarju predlagal, da naj odobri predlog salzbur{kega nad{kofa za novo ureditev {kofijskih meja in prenos lavantinskega sedeà v Maribor ter da naj naro~i ministrstvu za zunanje zadeve, da predloì preureditev {kofijskih meja v obravnavo Svetemu sedeù, kar je 26. oktobra 1856 cesar v Bad Ischlu tudi storil. Zaklju~ek Prenos {kofijskega sedeà v Maribor je v veliki meri pripomogel vzponu mesta v dominantno vlogo na Spodnjem [tajerskem. To so dobro uvideli è takratni me{~ani, ki so v zahvalnem pismu cesarju zapisali, da prenos {kofijskega sedeà v Maribor ni le v duhovni temve~ tudi moralni in materialni prid prebivalstva mariborskega okro`ja. Prenos {kofijskega sedeà v Maribor je bil izredno pomemben tudi za slovenski narodni razvoj, saj so duhovniki, ki so se izobraèvali v bogoslovju, predstavljali pomemben del slovenske narodno zavedne inteligence. Da bo nova {kofija na Spodnjem [tajerskem slovenska {kofija, so se zavedale tudi oblasti na Dunaju, vendar to takrat {e ni predstavljalo ovire, temve~ ravno nasprotno, sredstvo, da bo slovensko prebivalstvo pri{lo la`je do izobrazbe. Mesto Maribor v ~asu uresni~evanja ideje prenosa sedeà Lavantinske {kofije na Spodnjo [tajersko ni bilo edini kandidat, vendar je imelo v vseh na~rtih ned-

AVA, Minister-Konferenz-Kanzlei, 3162, 27. avgust 1856.

357

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 358

V. Raj{p: Mesto Maribor na poti do {kofijskega sede`a

V nekdanji jezuitski kolegij s cerkvijo sv. Alojzija se je leta 1859 ob ustanovitvi mariborske {kofije preselilo bogoslovno u~ili{~e, reprodukcija razglednice iz leta 1913 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 2310)

vomno prednost, kot je razvidno iz na~rtov za reorganizacije {kofijskih meja v Notranji Avstriji, od ~asa zgodnjih osemdesetih let 18. stoletja do dokon~nega prenosa lavantinskega {kofijskega sedeà v Maribor leta 1859. Prispevek obravnava organiziranje slovenske {kofije na Spodnjem [tajerskem in selitev lavantinskega {kofijskega sedeà v Maribor. To problematiko so doslej obravnavali è {tevilni avtorji na osnovi virov, ki jih hranijo arhivi v Sloveniji. V pri~ujo~o razpravo pa so pritegnjeni neobjavljeni arhivski viri, ki jih hrani HausHof- und Staatsarchiv, in viri, ki jih je upo{teval Bastgen.

358

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 359

S tudia H istorica S lovenica

Vincenc Raj{p THE CITY OF MARIBOR ON THE WAY TO THE SEAT OF BISHOPRIC

SUMMARY The transfer of the bishopric seat to Maribor assisted, to a large extent, in the rise of the city into a dominant position in Lower Styria. This was already fully perceived by the then citizens, who stated, in the letter of gratitude to the Emperor, that the transfer of the bishopric seat to Maribor is not only a spiritual, but also a moral and material benefit for the Maribor district citizenry. The transfer of the bishopric seat to Maribor was of extraordinary importance for Slovenian national development as well, as priests, who were educated at the theological seminary, formed an important part of the Slovenian nationally aware intelligentsia. Authorities in Vienna were aware of the fact that the new bishopric in Lower Styria would be a Slovenian one, but they set no obstacles, to the contrary, they considered it a vehicle for education of the Slovenian populace. At the time of the transfer of the Lavantine Bishopric seat for Lower Styria, the city of Maribor was not the only candidate, but it had an advantage in all plans, as is discernible from the plans for the reorganization of bishopric boundaries in Internal Austria, from the 1780ies on until the final transfer of the bishopric seat to Maribor in 1859. The paper treats the organization of the Slovenian bishopric in Lower Styria and the transfer of the Lavantine bishopric seat to Maribor. These issues have thus far been treated on the basis of sources to be found in Slovenian archives. In this paper unpublished archival sources preserved in the Haus- Hof- und Staatsarchiv in Vienna and sources considered by Bastgen.

359

10 Rajsp

5.6.07

09:24

Page 360

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 361

S tudia H istorica S lovenica UDK 35(497.4 Maribor) "1750/1918" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

Zgodovina uprave v Mariboru 1750 â&#x20AC;&#x201C;1918 Ob~inske volitve v mestu Maribor 1861â&#x20AC;&#x201C;1912

Nata{a Podgor{ek Dr. zgodovine Dolnja Po~ehova 36, SI - 2211 Pesnica pri Mariboru, e-mail: pznatasa@gmail.com

Izvle~ek: ^lanek sku{a prikazati zna~ilnosti ob~inskih volitev v Mariboru v obdobju 18611912, delovanje mestnih `upanov in ob~inskih svetov v tem ~asu ter razvoj mesta pod njihovo upravo. Ker Slovenci niso aktivno posegali v mestno politiko (niso postavljali lastnih kandidatov, celo ne list), je mestna ob~inska uprava zagotavljala kontinuiteto nem{konacionalne politike in jo celo utrdila. V osemdesetih letih je aktivnost slovenske stranke porasla, vendar se ni nikoli raz{irila na vse mestne okraje.

Klju~ne besede: Maribor, ob~inske volitve, mestna uprava, `upani, mestni svet.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 361-380, 84 cit., 6 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

361

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 362

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

Uvod Glede na to, da je zgodovina uprave v Mariboru è precej podrobno raziskana,1 sem se odlo~ila prikazati zna~ilnosti ob~inskih volitev in razvoj mesta med leti 1861 in 1912. Pri tem sem se oprla predvsem na arhivske vire, ki jih hrani mariborski Pokrajinski arhiv, in na zapise ~asnikov Marburger Zeitung, Slovenski Gospodar, Straà in Slovenec. Ob tem bi opozorila na gradivo, ki ga tukaj nisem upo{tevala, pa bi verjetno odkrilo {e kako zanimivo podrobnost; gre za gradivo, ki ga hrani mariborski Pokrajinski arhiv, in sicer Sejni zapisniki ob~inskega odbora (24 {katel, za obdobje 1853-1918),2 Poro~ilo ùpana Andreja Tappeinerja o delu v 1859-18673 ter spise Okro`ne vlade v Mariboru za obdobje 1850-1868.4 Za natan~no analizo ob~inskih volitev v tem obdobju pa bi bilo seveda potrebno pregledati {e arhivsko gradivo, ki ga hranijo v [tajerskem deèlnem arhivu v Gradcu. Mariborske ob~inske volitve v letih 1861-1912 Prve ob~inske volitve so bile izvedene – tako kot drugje po monarhiji – leta 1861. Volitve so potekale tako, da so najprej volili v kme~ki kuriji, nato v mestni in nazadnje v veleposestni{ki kuriji. Volilna pravica za ob~inske, deèlno- in dràvnozborske volitve je temeljila na pla~evanju direktnih davkov ali na osebnih kvalifikacijah (~astni me{~ani, duhovniki, uradniki, zdravniki in drugi nosilci doktorskih nazivov, profesorji, u~itelji, upokojeni oficirji). Ob~inski zakon 1849 je zahteval za volilno pravico vsaj 1 goldinar davka, razen tega pa je moral biti davek za preteklo leto pla~an, v teko~em letu pa ni smelo biti zaostankov. Po {tajerskem volilnem redu iz 1864 pa je zadostoval vsak najmanj{i dav~ni znesek in ni bilo drugih pogojev.5 Na volitvah leta 1861 so za ùpana izvolili Andreja Tappeinerja,6 ki je na tem poloàju ostal (oziroma je bil ve~krat ponovno izvoljen) vse do leta 1867, in 22 od-

Anto{a Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru 1752–1941, v: Maribor skozi stoletja, Razprave I, Maribor 1991, str. 229–311 (dalje: Leskovec, Zgodovina uprave). 2 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: PAM), fond Mesta ob~ina Maribor (dalje: MOM), 1111015/25-49, Sejni zapisniki ob~inskega odbora 1853-1918. 3 PAM, fond MOM, 1111015/22.4, Poro~ilo ùpana Andreja Tappeinerja o delu v l. 1859-1867. 4 PAM, Spisi okro`ne vlade Maribor 1850-1868, arhivska {katla (A[) 73, fasc. 5., Ob~inske volitvene zadeve. 5 Prav tam, str. 148-150. 6 Tappeiner Andreas (30. november 1810 – 29. februar 1868), industrialec, ùpan in deèlni poslanec. Leta 1834 je njegov o~e kupil pivovarno (kasnej{o Tscheligijevo), ki jo je sin l. 1841 opustil in kupil steklarno v Lovrencu na Pohorju, kamor se je tudi preselil. Tu je bil izvoljen za ob~inskega predstojnika, 185053 za ùpana. Z var~nim gospodarstvom se mu je posre~ilo zniàti ob~inske doklade in zgraditi v Lovrenc ob~insko cesto. Zapustil je tudi na~rt za zgraditev ubo`nice. 1853 je steklarno prodal in se posvetil bolj javnemu delu. 1861 izvoljen v {tajerski deèlni zbor, 1867 ponovno, istega leta za ùpana in potem {e 1864 in 1867; 1867 je bil izvoljen v okrajni zastop Maribora, mesec zatem za njegovega na~elnika; zaradi bolezni je novembra 1867 kot ùpan odstopil in do konca leta odloìl tudi druge funkcije. Tap-

362

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 363

S tudia H istorica S lovenica

Spomenik mariborskemu `upanu Aleksandru Tappeinerju na dana{njem Slom{kovem trgu, odposlano 1912 ((Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka)

bornikov, med njimi naj omenim nekaj bolj znanih Maribor~anov: dr. Ferdinand Dominku{,7 LĂśschnigg Mathias, Tscheligi Franz in kasnej{i mariborski `upan dr. Reiser Matej. V ~asu `upanovanja A. Tappeinerja je bilo izvedeno: kanalizacija mesta in tlakovanje glavnih ulic, nakup zemlji{~ za {iritev mesta, odprt je bil dana{nji Trg svobode in tri nove ulice v mestu, ustanovljena je bila Mestna hranilnica (1862).8 Ulice so bile ozna~ene z belimi napisi na ~rnih tablicah, da so omogo~ile tujcem bolj{o orientacijo v mestu.9 Reorganizirana je bila mestna policija in reguliran obseg njenega dela.10

peiner se je è konec leta 1866 hotel odpovedati ùpanske ~asti, vendar si je po posredovanju Stepi{nika, Poga~nika in drugih uglednih me{~anov premislil. Slovenski biografski leksikon (dalje: SBL), IV. knjiga, Ljubljana, 1980, str. 8. 7 Dominku{ Ferdinand (9. julij 1829 â&#x20AC;&#x201C; 23. januar 1901), pravnik in politik. Pravoslovne {tudije je kon~al in promoviral na Dunaju, kjer je bil od 1848 ~lan akademske legije. Od 1859 je bil odvetnik v Mariboru, nekaj ~asa tudi poslanec v {tajerskem deèlnem zboru in v dràvnem zboru. @e 1862 za~el vlagati pri mariborskem sodi{~u to`be v slovenskem jeziku in si pridobil mnogo zaslug v boju za slovensko uradovanje. Bil je med soustanovitelji mariborske îtalnice, Slovenske Matice, Narodne tiskarne in Slovenskega naroda, velikodu{en podpornik slovenskega dija{tva. O njem je pisal tudi Vo{njak v svojih spominih. SBL, I. knjiga, str. 144. 8 Glej op. {t. 6. 9 Marburg, 10. August, Marburger Zeitung, 10. 8. 1862, {t. 39, str. 3. 10 Sitzung des Marburger Gemeinde-Ausschusses am 1. Juli, Marburger Zeitung, 6. 7. 1862, Priloga.

363

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 364

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

V tem ~asu se je ob~inski odbor sestajal enkrat mese~no in debatiral o aktualnih vpra{anjih. Kot lahko razberemo iz Marburger Zeitung, pa odborniki svojega dela â&#x20AC;&#x201C; vsaj v~asih â&#x20AC;&#x201C; niso vzeli preve~ resno; tako ùpanu Tappeinerju v za~etku oktobra 1862 ni uspelo izpeljati seje ob~inskega odbora, ker so odborniki v svojih vinogradih brali grozdje, ~as branja pa je bil v Mariboru podoben izrednemu stanju.11 Leta 1866 je mesto dobilo statut in nov ob~inski volilni red, ki je, revidiran in dopolnjen l. 1871, veljal do leta 1918. Najvi{ji organ ob~inske samouprave je postal ob~inski svet/Gemeinderat, ki je {tel 30 ~lanov, ob~inskih svetovalcev, ki so volili iz svoje srede ùpana in njegovega namestnika. Mandat ùpana in ob~inskega sveta je trajal tri leta. Vsako leto so potekale tudi nadomestne volitve, na katerih so volili odbornike, katerim je potekel mandat oziroma nadomestne odbornike v primeru, da je odbornik v preteklem letu umrl. Volilna pravica je bila vezana na premoènjski in izobrazbeni ter slu`beni cenzus, kajti v ob~inski svet so volili in mogli biti voljeni le ob~ani, ki so pla~evali direkten davek od nepremi~nin, obrti ali drugega dohodka, duhovniki, uradniki in izobraènci. Volilna pravica pa je bila neenaka, kajti volivci so bili razvr{~eni po vi{ini davka v padajo~em zaporedju. Skupni dav~ni znesek je bil razdeljen na tri dele in volivci razporejeni po zaporedju vi{ine pla~anega davka v prvi, drugi in tretji volilni razred.12 Leta 1866 je v prvem volilnem telesu lahko volilo 213 volilnih upravi~encev, v drugem 125, v tretjem pa 747 volilnih upravi~encev,13 volilna udele`ba pa je bila slaba; v tretjem volilnem telesu se je volitev udeleìlo samo 92 upravi~encev.14 Za ùpana je bil (tako kot na volitvah leta 1861 in 1864) izvoljen A. Tappeiner.15 Po statutu iz leta 1871 pa skupni zneski davkov vsakega razreda niso bili ve~ enaki, kakor je bila splo{na raba in kakor je veljalo tudi {e v Mariboru ob ob~inskih volitvah 1871 po prvem ob~inskem statutu, ampak je bil dav~ni prag za uvrstitev v prvi volilni razred dolo~en na 60 gld (zaradi izena~enja s pogoji za volilno pravico v okrajne zastope v skupinah veleposesti oz. trgovine in industrije), in tako precej zniàn v primerjavi s prej doseènim (1864 134 gld). Zato je bila dav~na vsota prvega razreda odslej neprimerno ve~ja kot tretjina celotnega zneska davka, ki so ga vpla~ali volivci: ob sprejemu statuta je zna{ala tako dobljena vsota za prvi razred 32.674 gld, za drugega 8.568, za tretjega 4.520 gld. Tako tudi ni vedno neenakosti med volivci treh razredov, ki je v splo{ni rabi o~itna, a v Mariboru sta npr. leta1880, ko je v prvem volilnem razredu 586 volivcev, v drugem 209 in v tretjem 573, drugi in tretji razred na bolj{em kot prvi, volilni glasovi v drugem razredu pa so vrednej{i kot oni v prvem in tretjem.16 Ob~inski urad ali magistrat so vodili ùpan, njegov namestnik in izmed ob~inskih svetovalcev izvoljeni {tirje mestni svetovalci ter nastavljeni predstojnik ura-

Marburg, 9. Oktober, Marburger Zeitung, 9. 10. 1862, {t. 56, str. 3. Leskovec, Zgodovina uprave, str. 258. 13 Marburger Zeitung, 22. 6. 1866, {t. 74, str. 2-3. 14 Marburger Zeitung, 4. 7. 1866, {t. 79, str. 3. 15 PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 16 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 258. 12

364

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 365

S tudia H istorica S lovenica

Dr. Ferdinand Dominku{ (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 3959)

da, usposobljen za politi~no upravno slu`bo. V uradu je delalo potrebno {tevilo uradnikov in pomo`nega osebja (leta 1875 je uradnikov in pomo`nih uradnikov 16), razen tega je imel mestni urad litografa, slugo in pomo~nika sluge.17 V {estdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja je slovenska stranka razvila le skromno aktivnost, Slovenci niso postavljali svojih kandidatov, celo ne list.18 Stara prednost nem{~ine je ostala in ustavoverna stranka je imela ve~ino. Leta 1867 je zadnji Slovenec, Ferdinand Dominku{, zapustil mariborski ob~inski odbor, kjer je postal poloàj nemogo~ zaradi vse ostrej{ega boja proti konkordatu in slovenstvu.19 Istega leta je na ob~inskih volitvah najve~ glasov dobil Joèf Bancalari,20 (ùpan 1867-1870), ki je tako prevzel ob~insko upravo. V {estdesetih letih iz slovenskih ~asnikov le malo izvemo o delovanju mestne uprave. Slovenskega gospodarja, ki je za~el leta 1868 izhajati v Mariboru, mari17

Prav tam, str. 259. Prav tam, str. 268. 19 Franjo Ba{, ^italni{tvo, v: Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989, (dalje: Ba{, ^italni{tvo), str. 173. 20 PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 18

365

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 366

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

borske ob~inske razmere niso preve~ zanimale. Tako v Slovenskem gospodarju zasledimo le, da je 7. januarja 1869 imel mestni odbor sejo, v kateri "se je vendar enkrat dolo~ilo, da se mora mesto ko naj hitrej z g a z o m razsvetljevati."21 Na tej seji je mestni odbor razpravljal {e o povi{anju u~iteljske pla~e pa tudi o tem, da "generalno ravnateljstvo ju`ne èleznice no~e ni~ pripomo~i, da bi se napravil most iz koro{kega predmestja ~ez Dravo proti fabriki èlezni~ni, ker ho~e blizu fabrike za svoje ljudi zazidati potrebna stanovanja in tudi posebno {olo za njih otroke."22 V treh letih Bancalarijevega ùpanovanja je Maribor dobil plinsko razsvetljavo, odprta je bila dana{nja Kopitarjeva ulica, ob~inski odbor pa je sklenil uvesti novi davek, t.i. najemninski krajcar.23 Leta 1870 Bancalari odstopi in v vodstvu ob~ine pride do krize, ker poleg liberalne ve~ine ob~inskega sveta tudi konservativna ve~ina no~e izvoliti ùpanovega namestnika (~eprav iz vrst konservativne stranke) za novega ùpana. Za novega ùpana sicer neenotni ob~inski svet skoraj soglasno izvoli dr. Mateja Reiserja24 (ùpan 1870-1882). Njegova izvolitev predstavlja zmago liberalcev v mestu.25 Na mariborsko politi~no in narodnostno ìvljenje so mo~no vplivali svetovni dogodki. Nem{ka zmaga v vojni s Francijo 1870-71 je nem{ko miselnost utrdila in povzro~ila, da so se liberalni me{~ani ~utili vedno manj liberalce in vedno bolj Nemce, slovenski narodnjaki pa so se {e bolj opredelili za narodno enakopravnost.26 Liberalizem ve~ine v ob~inskem svetu dobi mo~an nem{konacionalisti~ni poudarek, kar se odraà v ìvljenju mariborskih me{~anov. Sredi maja 1871 je Slovenski gospodar pisal, da so slovenski {tajerski poslanci izro~ili ministrstvu spomenico, v kateri so med drugim zahtevali, da bi se v obe dràvni gimnaziji na slovenskem [tajerskem, tj. v Celju in Mariboru, uvedel slovenski u~ni jezik. Ta to~ka pa je zelo razburila nem{ko prebivalstvo deèle, ~asnik pa je poro~al, da so tudi Maribor~ani "hudo zastran te to~ke razka~eni in zato je 12. t.m. v seji srenjskega zastopa dr. Mally vloìl nujni predlog, kterega je podpisalo {e 12 drugih odbornikov, in v katerem se je izreklo, da naj mestna srenja vloì ugovor pri ministrstvu proti zahtevanju slovenskih poslancev." Mally je pri tej prilo`nosti Slovencem o~ital rev{~ino in trdil, da morejo slovenski dijaki {olo obiskovati samo zaradi dobrotljivosti Maribor~anov. Mestni ùpan Reiser pa je predlagal celo, "naj se ob enim izre~e, da {e naj nadalje on isti jezik ostane v uradih na Slovenskem, kakor je bil do zdaj, t.j. nem{ki. Za ta predlog je govoril

Iz Maribora, Slovenski gospodar, 14. 1. 1869, {t. 2, str. 3. Prav tam. 23 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 272. 24 Matej Reiser, rojen 1830 v Weilersbachu na Bavarskem, ne~ak mariborskega ùpana Otmarja Reiserja (ùpan 1850â&#x20AC;&#x201C;1861). Kon~al gimnazijo v Mariboru, {tudiral pravo v Gradcu. Po vrnitvi v Maribor se je kmalu vklju~il v javno ìvljenje, postal 1861 ob~inski svetovalec in {e isto leto ~lan direkcije in pravni svetovalec mariborske hranilnice, po smrti svojega strica Otmarja Reiserja postal notar. Leskovec, Zgodovina uprave, str. 271. 25 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 271. 26 Ba{, îtalni{tvo, str. 179. 22

366

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 367

S tudia H istorica S lovenica

samo dr. Waltner, drugi so se vendar è toliko zdramili, da take bedarije niso podpirali," je zapisal mariborski ~asnik. List se je zgraàl tudi nad govorom mariborskega deèlnozborskega poslanca Reiterja, ki je svaril mestne odbornike, naj nikakor ne dopustijo, "da bi Slovenci svoj jezik izobraèvali 'na {kodo nem{kega jezika'"; "O sancta simplicitas! " je ob tem zapisal Slovenski gospodar ter zaklju~il: "Potem, ko se je {e mnogo enakega kvasilo, se je predlog s tim pridavkom soglasno sprejel, da se ta protest zastran vcepljenja slovenskega jezika v {ole naj raztega na vse javne {ole v Mariboru. /â&#x20AC;Ś/ Mi /â&#x20AC;Ś/ se temu /â&#x20AC;Ś/ ne ~udimo, ~udimo se samo temu, da se ti gospodje pri vsaki prilo`nosti za naj vek{e liberalce imajoâ&#x20AC;Ś".27 Konec novembra 1873, ko so potekale dopolnilne volitve v mariborski mestni odbor, je ta ~asnik trdil, da tak liberalizem "vsem pravicoljubnim ljudem è zdavno preseda ter je zatrl vse veselje do javnih zadev," kar da dokazuje malo{tevilna udele`ba na volitvah. V tretjem volilnem telesu se je od 581 volivcev volitev udeleìlo samo 54, v drugem od 302 samo 53, v prvem pa je od 336 volivcev volilo le 114.28 Podobno slaba volilna udele`ba je bila na volitvah konec leta 1874, ko so mariborski volivci volili mestne odbornike za mandatno obdobje 1875-1878. Takrat se je v tretji skupini od 495 volilnih upravi~encev volitev udeleìlo 106 volivcev, v drugi skupini 110 od 261, v prvi skupini pa 258 od 480 volivcev. Voljeni so bili v glavnem prej{nji odborniki. Med kandidati sta bila tokrat tudi dva Slovenca, Radaj in Srnec, ki pa nista bila izvoljena.29 V ~asu ùpanovanja Mateja Reiserja (1870-1882) je Maribor doìvel nekaj ve~jih sprememb. Leta 1871 so bile na novo poimenovane in razmejene mestne ~etrti, ki so jih vodili ~etrtni mojstri, tri leta kasneje, 1874 je bilo mesto razdeljeno na dva sodna okraja: Maribor-levi breg, Maribor-desni breg. Leta 1876 so uvedli nov sistem {tevil~enja hi{, ki je veljal do leta 1899. Maribor je v tem ~asu dobil vi{jo realko in zgradil poslopje zanjo, v dveh fazah (1871 in 1882) uredijo mestni park, deèla ustanovi vinarsko {olo, pove~ata se bolni{nica in {ola v Magdalenskem predmestju, ju`na èleznica odpre {olo za otroke delavcev in uradnikov svojih delavnic, namesto prej{nje nedeljske {ole pa osnujejo obrtno nadaljevalno {olo. Leta 1881 so v mestu postavili mo{ko kaznilnico.30 Tudi Taaffejeva vlada {e ni prinesla ve~je spremembe kar se ti~e politi~nega delovanja slovenske stranke. V osemdesetih letih je aktivnost slovenske stranke porasla, vendar se ni nikoli raz{irila na vse mestne okraje.31 Po poro~anju Slovenskega gospodarja je na ob~inske volitve konec leta 1882 vplivala èlja prebivalcev koro{kega predmestja, ki so èleli dobiti most ~ez Dra-

V Mariboru, Slovenski gospodar, 18. 5. 1871, {t. 20, str. 79. Volitve v mariborski mestni zastop, Slovenski gospodar, 27. 11. 1873, {t. 48, str. 403. 29 Iz Maribora, Slovenski gospodar, 24. 12. 1874, {t. 52, str. 445. 30 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 272. 31 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Ljubljana 1950, str. 163. 28

367

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 368

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

vo, ki bi predmestje povezal z nasprotnim obre`jem pri cerkvi sv. Joèfa. Tej èlji so nasprotovali me{~ani gra{kega predmestja, posledica tega pa je bila, da so se tudi pri volitvah mariborski me{~ani razdelili na dve strani. V tretjem in drugem volilnem telesu so zmagali tisti, ki so podpirali èljo prebivalcev koro{kega predmestja. Slovenci se volitev iz ve~ vzrokov (ki pa jih list ne navede) niso udeleìli,32 ~asnik pa je menil, da bi, ~e bi se Slovenci udeleìli volitev, "marsikateri propal, ki sedaj sedi v mestnem zastopu." V mestu so kot mo`nega ùpana omenjali tri kandidate: Bitterla, Schmidererja in Duchatscha.33 Za ùpana je bil kon~no izvoljen Ferdinand Duchatsch34 (ùpan v letih 1883-1885), njegov namestnik pa je postal Ludwig vitez von Bitterl, ki je bil na tem mestu è prej{nji mandat.35 Slovenski gospodar je dva dni po njegovi izvolitvi precej cini~no zapisal, da so "stopnice na Rotevì /â&#x20AC;Ś/ {e danes mokre /â&#x20AC;Ś/, ker so se mestni o~etje pri volitvi jokali in solze to~ili, da je kar teklo od njih." Najprej je namre~ za ùpana bil izvoljen Schmiderer, ki pa se je ùpanove ~asti odrekel, ~e{ da ga kot dràvnozborskega poslanca bolj potrebujejo na Dunaju. Kljub temu je bil tudi v drugo on izvoljen za ùpana; to pa je bilo po besedah Slovenskega Gospodarja "za dr. Schmidererja preve~. Solze mu stopijo v o~i. In kakor v cerkvi za enim vsi zaporedom po klopeh zehajo, tako za~nejo sedaj mestni o~etje solze to~iti," je pisal mariborski ~asnik. Tako so mestni odborniki na koncu za ùpana izbrali Duchatscha, za njegovega namestnika pa Bitterla. "G. Stampfl bi menda tudi rad bil vice-ùpan, pa ker Maribor sedaj samo enega potrebuje, je letos 'skozi' pal," se je na koncu {e nekoliko po{alil Slovenski gospodar.36 V ~asu ùpana Duchatscha je mesto zgradilo ob~insko hranilnico na dana{njem Slom{kovem trgu, epidemi~no voja{ko bolni{nico in dravsko brv za povezavo Koro{kega in Magdalenskega predmestja. Leta 1883 je mesto obiskal cesar Franc Joèf in v njegovi navzo~nosti je bil na velikem trgu pred realko odkrit spomenik admiralu Tegetthoffu, naslednje leto pa je bil trg zasajen po na~rtu gra{kega mestnega vrtnarja. Leta 1884 je mesto prodalo bolni{ni~nemu fondu bolni{nico.37 Ob izvolitvi novega ùpana Aleksandra Nagyja konec leta 1885 se je Slovenski gospodar spra{eval: "Ali je dosedanji ùpan, g. dr. Duchatsch, v resnici zasluìl, da ga je lastna stranka zavrgla, tega no~emo razsoditi."38 @e v volilnem boju 1885 je bilo namre~ zlasti kritizirano finan~no poslovanje ob~inskega sveta zaradi {tevilnih gradenj in zaradi prodaje bolni{nice, dodaten vzrok k naglemu odhodu Duchatscha pa je po mnenju Leskovca bil za~etek ìv~ne bolezni, zaradi katere je Duchatsch è 1887 umrl.39

Iz Maribora, Slovenski gospodar, 14. 12. 1882, {t. 50, str. 395-396. Iz Maribora, Slovenski gospodar, 21. 12. 1882, {t. 51, str. 403. 34 Ferdinand Duchatsch, dràvnozborski poslanec mestne kurije Maribor-Ptuj od 1876 do 1880 in deèlnozborski poslanec mestne kurije Maribor od 1878 do 1889, dolgoletni ob~inski svetovalec. 35 PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 36 Iz Maribora, Slovenski gospodar, 4. 1. 1883, {t. 1, str. 5. 37 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 272-273. 38 Nov ùpan, Slovenski gospodar, 1886, {t. 1, str. 7. 39 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 272-273. 33

368

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 369

S tudia H istorica S lovenica

Aleksander Nagy, mariborski `upan v letih 1886-1902 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, A[ 9-1)

O~itno pa je bila garnitura A. Nagy â&#x20AC;&#x201C; Ivan Schmiderer (izid volitev je pomenil namre~ tudi skoraj popolnoma nov ob~inski odbor!40) uspe{na oziroma so bili njuni volivci zadovoljni z njunim delom, saj sta oba {e nekajkrat izvoljena in tako predstavljata mestno oblast vse do volitev konec leta 1902.41 V {estnajstih letih njegovega `upanovanja je postal Maribor moderno mesto: betonski kanali, asfaltirani plo~niki ter ve~ina novih cest in ulic, zgrajenih po letu 1848, zagotavljajo bolj{e higienske razmere, ~isto~o in lep{i videz mesta. Tudi cestni podvoz na Gorkega ulici je iz tega ~asa, v mestu pa se poraja potreba po sodobnem mostu,

40 41

Prav tam. PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori.

369

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 370

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

ki bi bolje povezoval oba bregova mesta. @upan je proti koncu svojega mandata zato podpiral gradnjo topni{ke voja{nice, ker bi te`ke voja{ke vprege nujno potrebovale mo~nej{i most. Uspelo mu je pridobiti vojno ministrstvo za gradnjo ìvilskega skladi{~a v @elezni ulici, v starega na dana{njem Slom{kovem trgu prestaviti ùpni{~e in po odstranitvi starega ùpni{~a urediti najlep{i trg v Mariboru. Zgrajene so bile de{ka {ola (na dana{nji Ru{ki cesti), dekli{ka {ola (na dana{njem Kidri~evem trgu), mestna telovadnica (na dana{nji Krekovi ulici) in trije mestni otro{ki vrtci. Zgrajena je bila pehotna in dograjena domobranska voja{nica, sezidana oskrbni{nica in provizorna zgradba za okro`no sodi{~e (v dana{nji Razlagovi ulici); za mnoge teh zgradb je ùpan sam izdelal na~rte. Po zgraditvi mestne klavnice v Melju so v mestu izginile majhne stare nehigieni~ne klavnice. Za svoj glavni doseèk pa je ùpan sam smatral vodovod, odprt 1. januarja 1902.42 Konec osemdesetih let 19. stoletja je na volitve è mo~no vplivala narodna diferenciacija. Tako je Gabrijel Majcen v svoji Kratki zgodovini Maribora ugotavljal: "Do l. 1861 in {e celo do nem{ko-francoske vojne (leta 1870) je bilo soìtje z Nemci {e znosno, seveda ob politi~ni in narodni brezpravnosti in ob doslednem zapostavljanju v gospodarskem oziru; izid imenovane vojne pa je na{e Nemce nadul z o{abnostjo ter je njih hrepenenje po zdruìtvi z brati onkraj meja razvnel do skrajnosti; za mariborske Slovence so se za~eli hudi ~asi. Naravnost kriti~ni so postali, ko je Nem~ija stopila v tesneje razmerje do Avstrije (1879) in je avstrijsko voja{ko silo povezala v svoje namene."43 Majcen je ugotavljal, da so se te razmere odraàle tudi v mariborskem {olstvu: medtem ko je bila l. 1869 na osnovni {oli uvedena sloven{~ina kot obvezen predmet, ki se je od 3. do 8. razreda pou~eval po dve uri tedensko, je deèlni {olski svet na zahtevo mestnega {olskega sveta po nem{ko-francoski vojni spremenil u~enje slovenskega jezika iz obveznega v neobvezno, po sklepu nem{ko-avstrijske zveze pa jo je kar ~rtal iz u~nega na~rta.44 Narodnostna nasprotja je mo~ dobro zaslediti v tedanjem dnevnem ~asopisju. Pred ob~inskimi volitvami konec osemdesetih let je Slovenski gospodar opozarjal svoje bralce, naj volijo Slovence za mestne odbornike, kajti "kdor {e daje poslej kaj na mestno, liberalno, nem{kutarsko gospodo, tak ni ve~ slep, ni ve~ zabit, tak je zlodej, zlo~inec zoper sre~o svojo, svoje druìne, svoje soseske."45 Na volitvah leta 1888 je odbornike za 1. volilno telo volilo 556 oseb, za 2. volilno telo 283 osebe, za 3. volilno telo pa 691 oseb.46 Za ùpana je bil ponovno izvoljen Aleksander Nagy, za njegovega namestnika pa Ivan Schmiderer.47 Za ob~inske volitve leta 1891 imamo prvi~ ohranjeno tudi {tevilo glasov, s katerimi so bili ùpan, njegov namestnik in odborniki izvoljeni, àl pa nimamo

Leskovec, Zgodovina uprave, str. 273. Gabrijel Majcen, Kratka zgodovina Maribora, Maribor 1926 (dalje: Majcen, Kratka zgodovina Maribora), str. 91. 44 Prav tam. 45 Bolezen na{ih krajev in nje zdravilo, Slovenski gospodar, 10. 1. 1889, {t. 2, str. 1. 46 PAM, fond MOM, 1111015/22, 128-1941, Seznami volilcev. 47 PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 43

370

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 371

S tudia H istorica S lovenica

ohranjenega {tevila volilnih upravi~encev za posamezno volilno telo.48 Pred ob~inskimi volitvami konec leta 1891 je mariborski Slovenski gospodar volivce pozival, naj izberejo "same take ob~inske odbornike, ki bodo trdni in neomahljivi Slovenci. Dandanes pritiska na nas nem{kutarija. Na{ lepi slovenski jezik nam ho~ejo zatreti, pregnati nas ho~ejo z na{ih kmetij in nas napraviti za nem{kutarske hlapce." Pa ne samo iz narodnega, tudi iz gospodarskega vidika je bilo po mnenju ~asnika nujno, da volivci volijo Slovence: "Dozdaj {e nobeden nem{kutar ni po{teno gospodaril z ob~inskim premoènjem. Nem{kutarja ne voliti na noben na~in v ob~inski odbor! Sramota in grdoba na tisto ob~ino, ki si izvoli nevernega in nem~urskega ùpana! /.../ Izvolite si treznega in var~nega moà, ki bode gore~ katoli~an in neomahljiv, neustra{ljiv Slovenec! " je pred volitvami polagal na srce omenjeni list.49 âsnik je bil namre~ prepri~an, da se Slovenci vse premalo zanimajo za ob~inske volitve, kar njihovi nasprotniki izkoristijo "ob~ini v {kodo, sebi pa v dobi~ek. Na dan volitve pridejo tak{ni koristolovci in samopridneì gotovo v s i na voli{~e ter volijo v ob~inski odbor sebe in svoje privrènce; za ùpana pa se vsili navadno najhuj{i med njimi. Takim ljudem je skrb za celo ob~ino deveta briga; skrbijo le za sebe in za svoj èp. Da se takim ljudem zapre pot v ob~inski odbor, je potrebno, da se na{ kmet ob~inskih volitev pridno udeleùje ter glasuje le za take moè, ki bodo skrbno in var~no gospodarili z ob~inskim premoènjem."50 V zadnjem mandatu A. Nagyja so se zadeve v mestnem odboru kar nekajkrat zapletle. Prvi zaplet je povezan s samo izvolitvijo odbornikov. Ker so bili na volitvah konec leta 1900 v tretjem volilnem telesu izvoljeni sami socialdemokrati, njihovi mandati niso bili potrjeni in 24. januarja 1901 so bile organizirane nove volitve za 3. volilno telo. Nih~e od prej{njih kandidatov ni bil izvoljen.51 Po ob~inskih volitvah leta 1901 je Slovenski gospodar razo~arano ugotavljal, da so mislili, da se za ob~inske volitve "ne bo ve~ treba toliko brigati, kakor nekdaj, ker se je pa~ malokje bati, da bi ob~inska uprava pri{la v nem{kutarske roke. @al, da temu ni tako! /â&#x20AC;Ś/ Posebno v mariborskem, ptujskem in ljutomerskem glavarstvu so se razmere znatno spremenile, in sicer za nas n a s l a b { e. "52 Nadalje je mariborski ~asnik poudarjal, da je zelo pomembno, "da so ob~ine v rokah zavednih katoli{kih slovenskih mo`. Od tega ni morda odvisno, ali potem ùpanstvo nem{ki ali slovenski uraduje, ali ima nem{ki ali slovenski pe~at, od tega, v katerih rokah je ob~ina, so odvisne {e tudi druge imenitne in va`ne re~i. Ob~inski zastop oskrbuje ob~insko premoènje. /â&#x20AC;Ś/ Le poglejmo si nem{kutarske vrste! Kaki ljudje so med njimi? Po najve~ â&#x20AC;&#x201C; seveda pripoznavamo tudi izjeme â&#x20AC;&#x201C; so to ljudje, ki raj{i sedevajo po kr~mah nego pa opravljajo svoja kmetska opravila, ljudje, ki so imeli è ve~krat priliko, spoznati se z kazenskimi sodniki, ljudje, ki glas svoje vesti mamijo z opojnimi pija~ami, in imajo le jedno prednost, to 48

Prav tam. Ob~inske volitve in priprave za-nje, Slovenski gospodar, 17. 12. 1891, {t. 51, str. 409-410. 50 Zakaj so ob~inske volitve va`ne?, Slovenski gospodar, 14. 11. 1895, {t. 46, str. 1. 51 Prav tam. 52 Ob~inske volitve, Slovenski gospodar, 11. 4. 1901, {t. 15, str. 1. 49

371

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 372

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

je zgovornost in gostobesednost. /…/ Ker nem{kutarji znajo mnogo govoriti in kri~ati, mislijo nekateri, da tudi mnogo vedo, da so pametni in razumni, ~eprav je gostobesednost le znamenje povr{nega mi{ljenja in plitve znanosti. "53 "Mo`je, ki vodijo ob~ino, bi morali biti mo`je, ki bi s svojim lepim kr{~anskim vzgledom oìvljali celo ob~ino in vse ob~ane spodbujali k vzglednemu delovanju kakor v verskem, tako tudi v narodnem in gospodarskem oziru."54 "Ob~inske volitve so posebno va`ne tudi v {olskem oziru. /…/ Germanizacija na{ih {ol napreduje hitrim korakom. /…/ Prva stopinja je, da se uvede v vi{je razrede nem{~ina kot u~ni jezik, s~asoma se vpelje ista {e v ni`jih; druga stopinja: odstranijo se narodni u~itelji in nastavijo na{i najhuj{i nasprotniki kot vzgojitelji slovenskih otrok; in tretja stopinja je vedno bolj napredujo~e pa~enje na{ega ljudstva. Slovenski posestniki – volilci, pomislite ob volitvah tudi na slovensko {olo! "55 "V mnogih ob~inah vladajo na{i narodni nasprotniki. Slovenci, pomislite, na slovenski zemlji se oblastveno {opirijo na{i narodni nasprotniki! /…/ Stopite skupaj, slovenski mo`je, in pri prihodnjih volitvah izbri{ite ta made` iz va{e ob~inske zgodovine! /.../ Slovenec je prebrisane glave in na ùpanovanje in uradovanje se navadi lahkotno. /…/ U~ite se ob~inskih postav, da jih boste imeli v mezincu, kadar postanete ob~inski volilci. Slovenec mora biti na lastni zemlji svoj gospodar! "56 je {e pozival mariborski ~asnik. V za~etku junija 1901 je mariborski ob~inski svet sklical izredno sejo, v kateri je podùpan Schmiderer ob~inske odbornike seznanil s pismom ùpana Nagyja, v katerem je ta naznanil svoj odstop zaradi pisanja socialdemokratskega lista Arbeiterwille o tajni seji ob~inskega sveta in ker je ta list trdil, "da je ùpan hotel, naj se radi nekaterih nepravilnosti odpu{~enega stavbnega inspektorja Rezegha zopet nastavi, a da je ùpan s tem svojim predlogom pogorel."57 Ob~inski svet je – po pisanju Slovenca – na to poro~ilo izjavil, da ùpan takega predloga ni postavil, ter je ùpanu Nagyju izrekel zaupnico. Slovenec je zapisal {e, da "nem{ki Maribor~ani sedaj upajo, da se nehajo komedije z vednimi 'odstopi'."58 @upan je nazadnje odstopil zaradi afere v zvezi z gradnjo mestnega vodovoda; ugotovilo se je namre~, da je podjetje, ki je gradilo vodovod, s podkupovanjem vodje mestnega gradbenega urada doseglo, da so mu bila dela oddana, zato je Nagy podal ostavko. Dne 2. aprila 1902 je ùpana Nagyja nasledil njegov dolgoletni namestnik, dr. Ivan Schmiderer (ùpan 1902-1919), za njegovega namestnika pa je bil 24. junija 1902 izvoljen Karl Pfrimer.59 "Obadva sta obetala v nastopnih govorih, da bosta varovala nem{ki zna~aj Maribora. Ljubi Bog, kako varovati, ~esar ni, saj vendar pri vseh koncih in krajih sili v Mariboru slovenski zna~aj na dan! "60 53

Prav tam. Slovenci, ob~inske volitve so imenitne!, Slovenski gospodar, 18. 4. 1901, {t. 16, str. 1. 55 Prav tam, str. 2. 56 Slovenci, na dan!, Slovenski gospodar, 25. 7. 1901, {t. 30, str. 1. 57 Mariborski `upan zopet – odstopil, Slovenec, 10. 6. 1901, {t. 130, str. 3. 58 Prav tam. 59 PAM, fond MOM, 11111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 60 Mariborski `upan, Slovenski gospodar, 26. 6. 1902, {t. 23., str. 4. 54

372

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 373

S tudia H istorica S lovenica

Dr. Johann (Ivan) Schmiderer (mariborski `upan v letih 1902-1919) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

êprav osebno ni bil Velikonemec, je ùpan na ~elu mesta in okrajnega zastopa podpiral protislovensko politiko in jo v svojem delu brezobzirno izvajal. Prav v letih njegovega ùpanovanja postane protislovenska politika mo~nej{a in postane konstanta mestnega ob~inskega zastopa in ob~inske uprave.61 Pred volitvami 1909 je Straà pisala, da se med mariborskimi Nemci govori, da "dosedanji ùpan Schmiderer no~e ve~ sprejemati ùpanskega mesta. Z druge strani pa se poro~a, da ga ve~ ne marajo, ker je premiren." âsnik je govorice vzel povsem resno, saj se je è spra{eval, kdo bo naslednji ùpan.62

61 62

Leskovec, Zgodovina uprave, str. 273. @upan v Mariboru, Stra`a, 2. 1. 1901, {t. 1, str. 6.

373

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 374

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

Te govorice so se {e bolj raz{irile v za~etku februarja 1909, Straà je pisala, da bo Schmiderer gotovo odstopil: "Vro~a so mu è tla, zlasti pri ob~inskih sejah. Nekateri ni`ji uradniki vsenem{kega mi{ljenja so è neki postavili naslednika. Pravijo, da mora ùpanovati kmalu finan~ni koncipist dr. Resner. Ta je è tudi precej vnet za to ~astno mesto; toda dvomi sam, ~e bode res {lo, ker je {e premlad."63 Oteèvalna okoli{~ina pri njegovi izvolitvi za ùpana pa naj ne bi bila samo njegova mladost, ampak tudi dejstvo, da so "po neumnosti vsenem{ki uradniki â&#x20AC;Śpri prvem zborovanju nove politi~ne stranke uradnikov volili za na~elnika nekega u~itelja, katerega do sedaj nih~e ni spoznal, ne pa /â&#x20AC;Ś/ dr. Resnerja, ki se je moral zadovoljiti z mestom podna~elnika."64 Kljub vsem govoricam pa do zamenjave ùpana vse do konca triletnega mandata ni pri{lo; do spremembe je pri{lo le na mestu podùpana, kjer je umrlega dr. Lorberja zamenjal cesarski svetnik dr. Oskar Mally.65 [e ve~, Schmiderer je bil izvoljen za ùpana tudi v novem mandatnem obdobju!66 Straà je izrazila nezadovoljstvo nad na novo-starim ob~inskim vodstvom. Ko je poro~ala o prvi seji, na kateri je podùpan Mally govoril o Mariboru kot o narodni in svobodomiselni obmejni trdnjavi, je zapisala: "Bolj{e bi pa~ bilo po na{em mnenju, ako bi na{i skrbni mestni o~etje malo manj govorili o svobodomiselstvu in svojem nem{tvu, malo ve~ pa o tem, kako bi svoje zavoèno mestno gospodarstvo vsaj nekoliko sanirali. "67 Ob~ina je v lastnem delokrogu zagotavljala utrjevanje nem{tva Maribora: leta 1909 so postavili v poslovnik ob~inskega sveta in magistrata dolo~bo, da je nem{~ina uradni jezik ne le notranjega, temve~ tudi zunanjega poslovanja ob~inskega sveta in magistrata, tudi javni napisi v mestu morajo biti le nem{ki, kar je privedlo seveda do neizogibnih konfliktov z mariborskimi Slovenci, ki jim je dràvni ustavni 19. ~len zagotavljal narodnostno enakopravnost. Ob~ina je poleg tega poskrbela {e za to, da je v svoje slu`be zaposlovala le Nemce, 1899 pa je sklenila, naj to velja po mo`nosti tudi za policijo in je protestirala proti nastavljanju slovenskih uradnikov v dràvnih uradih in na po{ti.68 Na volitvah leta 1912 je odbornike v 3. volilnem telesu izbiralo 3170 oseb, v 2. volilnem telesu 681 oseba, v 1. volilnem telesu pa 923 oseb.69 Za ùpana je bil ponovno izvoljen Schmiderer, njegov namestnik pa je postal Henrik Wastian,70 ki je bil predsednik nem{ke SĂźdmarke.71

Prihodnji mariborski ùpan, Straà, 26. 2. 1909, {t. 25, str. 3. Prav tam. 65 Novi podùpan, Straà, 10. 11. 1909, {t. 131, str. 3. 66 PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 67 Novi ob~inski svet, Straà, 5. 1. 1910, {t. 2, str. 2. 68 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 274. 69 PAM, fond MOM, 1111015/22, 1528-1941, Seznami volilcev. 70 PAM, fond MOM, 1111015/21.2, Spominska knjiga mesta Maribor, Ob~inski odbori. 71 Leskovec, Zgodovina uprave, str. 273. 64

374

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 375

S tudia H istorica S lovenica

Heinrich Wastian, namestnik `upana Schmidererja in predsednik nem{ke SĂźdmarke (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 4312)

Mesto se tudi v ~asu Schmidererjevega ùpanovanja posodablja. V novozgrajeno dràvno uradno poslopje ob dana{nji Ulici heroja Staneta se preseli finan~na direkcija in okrajno glavarstvo. Vse pere~e postaja vpra{anje novega mostu ~ez Dravo, ki postaja zaradi rasti mesta vse bolj potreben. Trasa mostu je bila speljana iz Gosposke ulice ~ez Glavni trg, ki so ga morali raz{iriti s podrtjem mnogih starih hi{, kar je bilo povezano z velikimi stro{ki. Gradnja mostu je bila uspe{no izpeljana in avgusta 1913 je bila otvoritev novega mostu. Tretja velika nalo`ba je bila v tem ~asu elektrifikacija mesta, ki je bila kon~ana leta 1914, kmalu po za~etku vojne. Nadaljnje pridobitve v tem obdobju so bile: pogrebni zavod (1911), kopali{~e (1914) in plinarna (1915), pove~al se je fond {olskih stavb v Gra{kem predmestju â&#x20AC;&#x201C; odprti sta bili II. dekli{ka me{~anska in osnovna {ola (dana{nja Osnovna {ola Ivana Cankarja) in ènsko u~itelji{~e (dana{nja Srednja ekonomska {ola), v Koro{kem predmestju pa je

375

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 376

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

Maribor â&#x20AC;&#x201C; pogled na mesto z Meljskega hriba, 1911 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

bila osnovana IV. de{ka osnovna {ola (dana{nja Osnovna {ola Preìhovega Voranca).72 V tem ~asu so bile narodnostne razmere v Mariboru è precej napete. Majcen pi{e: "V kratkem ~asu so iz dràvnih in avtonomnih slu`b izginili domala vsi Slovenci, na mesta, kjer je bilo treba ljudi, zmo`nih sloven{~ine, so se postavili preizku{eni renegatje; zna~ajnemu Slovencu, ki je ostal na svojem mestu {e iz prej{nje dobe, je bilo ìvljenje v Mariboru nepretrgan boj zoper denuncijante in o~ite sovra`nike, ki so vse posku{ali, da bi ga odstranili. /â&#x20AC;Ś/ Med balkansko vojno so postale razmere /â&#x20AC;Ś/ {e neznosnej{eâ&#x20AC;Ś"73 Ob otvoritvi novega mostu avgusta 1913 je mariborski mestni svet izdal prepoved izobe{enja slovenske zastave in no{enja slovenskih znakov. S tem je po mnenju Straè "potrdil, da prebiva v Mariboru mnogo hi{nih posestnikov, torej davkopla~evalcev, ki bi bili svoje hi{e okrasili s slovenskimi zastavami " in za to priznanje, da Maribor ni ~isto nem{ko mesto, mu je ~asnik klical "prav krepki '@ivijo'."74 Poleti 1914 je mariborski mestni svet zamenjal ùpanovega namestnika; H.Wastian je bil obdolèn, da je v neki knjigarni ve~krat vzel knjige, ne da bi zanje pla~al,75 zato je moral odloìti mandat. Mariborska Straà je pisala, da je bil v to prisiljen: "Vr{ili sta se namre~ pod predsedstvom ùpana dr. Schmidererja dve

Prav tam, str. 275. Majcen, Kratka zgodovina Maribora, str. 91-92. 74 Mestni svet mariborski, Stra`a, 27. 8. 1913, {t. 98, str. 3. 75 Poslanec Wastian pred sodi{~em, Stra`a, 6. 7. 1914, {t. 38, str. 3. 73

376

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 377

S tudia H istorica S lovenica

tajni seji. Pri glasovanju se je z ve~ino glasov sprejel sklep, s katerim se Wastian poziva, naj odloì svoj dràvnozborski mandat in svoje podùpansko mesto. To je Wastian tudi storil. Nastopili so è njegovi dedi~i. Slovenskega o~eta sin, dr. Orozel, bi rad postal podùpan, za dràvnozborski mandat pa se potegujeta dr. Mravlag in dr. Baum. Grazer Volksblatt pi{e o tej zadevi: "Ponosni Wastian, ki je bil skozi leta vodja nem{kih nacionalcev in sĂźdmarkovcev, mora sedaj okusiti bridkosti. Politi~no je mrtev in ima to àlostno zavest, da so mu njegov neslaven konec prizadejali ne njegovi politi~ni in narodni nasprotniki, temve~ njegovi 'prijatelji'. In sedaj so mu s tem, da so mu odvzeli dràvnozborski mandat, dali zadnjo brco."76 Dne 6. julija 1914 se je vr{il zaupni shod nem{kih volivcev v Mariboru, na katerem se je izvolil volilni komite za nadomestno dràvnozborsko volitev po Wastianu. Straà je pisala, da se je "è v tej prvi seji /â&#x20AC;Ś/ bila bitka med nem{kimi nacionalci in vsenemci. Kakor se je pokazalo pri izvolitvi o`jega odbora, prevladuje vsenem{ka struja. Ker Nemci brez slovenskega du{evnega vodstva ne morejo ni~esar storiti, zato je na~elnik te organizacije, sin slovenskega o~eta, dr. Orosel."77 Na seji mariborskega ob~inskega zastopa dne 15. julija 1914 je ùpan Schmiderer prebral pismo Wastiana, v katerem je ta izjavil, da ne sprejme podùpanskega mesta, "ker mu razmere tega ne dopu{~ajo in ker se za nekaj ~asa namerava umakniti iz javnega ìvljenja."78 Za~ela se je debata, ki pa je bila za javnost zaprta. Straà je zaklju~ila: "Podùpansko mesto je na ponudbo. Ogla{ajo se razne osebe in osebice. Na vrh sili posebno dr. Orosel, slovenskega o~eta nem{ki (?!) sin. Wastian torej no~e, Orosel pa ho~eâ&#x20AC;Ś".79 Dne 17. julija se je mariborski ob~inski svet znova sestal na tajni seji, da izvoli podùpana. Na zaupnem posvetovanju pred sejo so predlagali dr. Orosela, ki pa je baje vzkliknil, da no~e biti podùpan v mestu Mariboru. Kljub temu je na seji zanj glasovalo 10 ob~inskih odbornikov, za Naska 6, Pichlerja 5, Bernharda in Negera pa po 1 odbornik. Orosel je {e enkrat zatrdil, da "ne mara in ne more, baje iz stanovskih razlogov, nadomestovati dr. Schmidererja,"80 zato so odborniki {e enkrat volili. Tokrat je ve~ino glasov (16) dobil Nasko, Pichler pa 7 in tako je bil Nasko izvoljen za podùpana. "Tako je torej bila cela stvar: Wastian no~e, Orosel ho~e in no~e, Nasko pa je! Kriza je kon~ana, imamo podùpana! "81 Vendar s tem kriza {e zdale~ ni bila kon~ana! Po seji naj bi namre~ pri{lo do hudega spora, o katerem je podrobno poro~ala mariborska Straà: "Nasledek kriàjo~ih se mnenj je bil, da sta ùpan dr. Schmiderer in podùpan Karl Nasko odstopila. Izza kulis smo izvedeli, da je v ob~inskem svetu {e dalj ~asa bila velika razdvojenost. Struja, ki se zbira okrog dr. Orosela, je metala dr. Schmiderer-

Wastian odloìl mandat, Straà, 19. 6. 1914, {t. 33, str. 4. Volitev za Wastianom, Straà, 10. 7. 1914, {t. 39, str. 4. 78 Kriza na magistratu, Straà, 17. 7. 1914, {t. 41, str. 5. 79 Prav tam. 80 Maribor, Straà, 20. 7. 1914, {t. 42, str. 3. 81 Prav tam. 77

377

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 378

N. Podgor{ek: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918

ju vedno polena pod noge in je namenoma delala proti njemu tiho opozicijo. Pri vsakem, {e tako brezpomembnem glasovanju se je ob~inski svet razdvojil navadno v dve skoro enako mo~ni skupini. Na dr. Schmidererjevi strani so bili njegovi stari prijatelji in obrtniki, na dr. Oroselovi pa profesorji in drugi uradniki. Proti dr. Schmidererju so tudi leteli o~itki, da je premalo nem{ko radikalen. Za dr. Orosela se je delalo razpoloènje na vse mogo~e na~ine. N.pr. naenkrat je zmanjkalo premoga za plinarno in vodovod, dasiravno so vrabci na strehah ~ivkali, da ga je {e dovolj. Schmidererja nasprotna struja je poslala dr. Orosela v Gradec, na Dunaj in bog ve kam vse, in takoj je Marburgerza pisala, da je Maribor re{en: zapreti ne bo treba ne vodovoda ne plinarne, ker je dr. Orosel izposloval dovolj premoga. Vse va`nej{e referate je vedno dobil Schmidererjev tekmec dr. Orosel. Nazadnje je dr. Schmidererju postala cela re~ preneumna in je odloìl ùpansko ~ast. â&#x20AC;&#x201C; Ali si bo ob~inski svet izvolil novega ùpana ali pa bo razpu{~en, {e danes ni jasno. Mnogi se vnemajo za vladnega komisarja, ~egar prva naloga bi bila, da bi pomedel na magistratu z vsemi tistimi, ki delajo samo vsenem{ko politiko, za preskrbo ljudstva, posebno revnej{ih slojev pa se mnogo ne zmenijo. â&#x20AC;&#x201C; Ob sklepu uredni{tva smo dobili poro~ilo, da je mariborska ùpanska k r i z a r e { e n a. V soboto, 21. julija, so se zbrali mariborski ob~inski svetniki k izredni seji in so z ozirom na nevarnost, da se ob~inski svet razpusti, sklenili naprositi ùpana dr. Schmidererja, naj umakne svoj odstop. Posebno poslanstvo se je peljalo v Kamnico, kamor se je dr. Schmiderer odpeljal, in {e le pozno zve~er se je posre~ilo ga pregovoriti, da {e ostane nadalje mariborski ùpan."82 @upan Schmiderer je nato do razpusta ob~inskega sveta januarja 1919 skrbel za kontinuiteto nem{konacionalne politike; v slogu le-te je mariborski ob~inski svet 30. oktobra 1918 proglasil razen mesta tudi njegovo "nem{ko okolico in mestu gospodarsko pripadajo~o okolico " za sestavni del nem{koavstrijske dràve.83

82 83

Mariborska `upanska kriza, Stra`a, 23. 7. 1917, {t. 58, str. 5. Leskovec, Zgodovina uprave, str. 276.

378

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 379

S tudia H istorica S lovenica

Podgor{ek Nata{a HISTORY OF THE ADMINISTRATION IN MARIBOR 1750-1918 Municipal elections in Maribor 1861-1912

SUMMARY The first municipal elections were held – as throughout the Habsburg Empire – in the year 1861. The right to vote was based on a certain sum of the direct property tax or on a personal qualification. The voters elected the mayor, his deputy and 22 members of the city council. The first mayor elected became Andrej Tappeiner, who stayed at this post until 1867. In the year 1866 the city got a new statute and a new electoral law, which, revised and supplemented, stayed in force until 1918. The highest part of the municipal autonomy was the city council/Gemeinderat with 30 members – municipal advisors – who elected two among themselves for the post of the mayor and his deputy. The mandate of the mayor and his deputy lasted for three years. Every year there has been a by-election at which they elected city council members whose mandates expired or if someone of the city members died, they elected a new one. The right to vote was based upon the assessment of property and upon the intellectual and official census: only those citizens who paid a direct property or trade tax could vote and could be elected; the clerics, state officials and intellectuals had that right too. The right to vote was not equal even among those who paid the taxes: they were divided into three voting classes according to the sum of the tax they paid. In the 1860's and in the 1870's the Slovenes were not politically active: they did not have their own candidates or their own candidate list. The advantage of the Germans over the Slovenes stayed intact and the German constitutional party was ruling. Even under the government of Taaffe the political situation of the Slovenes in Maribor did not change. In the 1880's the political activity of the Slovenes increased, but it was not spread throughout all the city districts. By the end of the 1880's the national differentiation strongly affected the elections. The discrepancy could be seen also in the newspapers of that time. On the verge of the municipal elections at the end of the 1880's the local Slovenian newspaper The Slovenski gospodar tried to convince its readers to vote for the Slovenian candidates, because, as they wrote, "those who vote for the liberal, germanofile gentlemen, are not only blind, but stupid, they are evil, they are convicting a crime upon their own happiness, upon the happiness of their family and their neighbours."84 But such and similar appeals did not make the Slovenes interfere more actively in the local politics. Thus the municipal government further on ensured the German precedence over the Slovenes. This was most seen during the mayoralty of Schmiderer (in the years 1885-1919) who tried to secure the governing position of the German Nationalistic policy and under whose rule the city council on the 30th October 1918 proclaimed the city of Maribor and its surrounding for the constituent part of the German/Austrian state.

Bolezen na{ih krajev in nje zdravilo., Slovenski gospodar, 10. 1. 1889, {t. 2, str. 1.

379

11 Podgorsek

5.6.07

09:24

Page 380

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 381

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4-17)"1750/1918":314 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

K raji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918 K prebivalstveni in nacionalni sliki ter k nacionalnim odnosom v spodnje{tajerskih mestih s poudarkom na Mariboru, Celju in Ptuju

Filip ^u~ek Univ. dipl. zgod., mladi raziskovalec Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koro{ka ulica 160, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor e-mail: filip.cucek@uni-mb.si

Izvle~ek: Na podlagi popisov prebivalstva sku{a avtor v razpravi podati nacionalne razmere na Spodnjem [tajerskem od Marije Terezije do prve svetovne vojne. Posebno pozornost je posvetil Mariboru, Celju in Ptuju, ki jih v drugem delu prispevka ume{~a kot centre nacionalnih razprtij na Spodnjem [tajerskem v ustavni dobi in prika`e krepitev mednacionalnih odnosov, ki so pri{li konec 19. stoletja najbolj do izraza v Celju. Tam je slovenska stran pri~ela po selitvi klju~nih slovenskih politikov iz Maribora krepiti svoje pozicije in ogro`ati nem{tvo. Razpad sloge na Spodnjem [tajerskem v za~etku 20. stoletja ni pomenil oslabitve slovenske politike. Toda nem{ki pritisk je postajal pred prvo svetovno vojno vse mo~nej{i in si prizadeval povezati spodnje{tajerske nem{ke otoke, {e posebej Maribor, z nem{kim delom [tajerske.

Klju~ne besede: Spodnja [tajerska, {tetja prebivalstva, ustavna doba, nacionalni boji, politi~na zgodovina.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 381-402, 80 cit., 4 preglednice, 6 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

381

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 382

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

Ko se je leta 1815 Dunaj~an Joseph Kreil podal s ko~ijo ~ez vojvodino [tajersko v Italijo, je na poti proti Mariboru ugotavljal, da se blià to~ki, kjer se nem{ka omika kon~a. Svoj prvi obisk Spodnje [tajerske mu je prav zato vzbujal dolo~en ob~utek nelagodja. V Mariboru, kjer je bilo ìvljenje v tistem ~asu "povsem nem{ko, ~eprav na najbli`jem podeèlju slovensko opredeljeno,"1 je bil tedaj zaradi "dobrodu{nosti me{~anov /…/ tujec, ki ga usoda /…/ privede v Maribor, nadvse prijetno presene~en."2 Podobno se je v mestu po~util tudi sam. Nem{kega zna~aja mest je bil sicer vajen è od prej. Toda ob odhodu je v svojem potopisu3 zapisal, da se "s prijetnim mestecem Mariborom kon~uje {tajerska sna`nost " in da se je naenkrat zna{el v preddverju slovenskega podeèlja in slovenske (wendisch) umazanosti.4 Presene~en nad ostro lo~nico med nem{kim in slovanskim ìvljem je prispel v Slovensko Bistrico, kjer se je zanj nem{ka ~istost in urejenost dokon~no poru{ila. "Naenkrat se znajde{ kot v ~e{kih ali moravskih vaseh med umazanimi Slovani, ki jim skoraj na obrazu pi{e, da so podlo`niki."5 Medtem ko je nem{ki Maribor, kjer da "sluàbni{ki sloj navadno è po enem letu, ki ga preìvi v mestu," obvlada tudi nem{ko,6 zapustil z lepimi vtisi, je v Slovenski Bistrici naletel na ljudi, ki {e zdale~ niso spominjali na nem{ko me{~anstvo, s katerim je utegnil kramljati v Mariboru. êprav je bil sam do ostalih nacionalnosti zelo toleranten, je do deèle ob~util dolo~en odpor, ki ga je spremljal {e vso pot po [tajerski.7 Tri leta kasneje se je na podobno pot podal Georg Matthias von Martens. Bene~an z nem{kimi koreninami je v svojem potopisu opisal razmere, ki so vladale na Slovenskem pred narodnim preporodom. Ko se je priblièval Spodnji [tajerski, je opazil, da vse bolj prevladujejo slovanski obi~aji in navade, ~eprav da je deèla {e vedno nem{ka. V Mariboru, ki se mu je prav tako zdel urejen in prijeten, je ugotovil, da je mesto veliko "kot obi~ajna nem{ka deèlna mesta " z nekaj ve~ kot 750 hi{ami in okrog 4600 prebivalci,8 upo{tevajo~ tudi predmestja. Ob odhodu se popotniku {e ni zdelo, da je na deèli slika druga~na. Ko se je ustavil v Zgornji Polskavi, mu je gostilni~arka, sicer "dobra Nemka, kar je kazala z zani~evanjem Slovencev (Winden)," dejala, da govori è tam prebivalstvo v veliki ve~ini slovensko in da bo od Maribora naprej sre~eval Nemce le {e v mestih in dobrih gostilnah. To je sam ugotovil è naslednji dan, saj se mu je zdela è sama okolica ~isto slovansko obarvana, kot denimo "gozdovi obse`ni, konji 1

Rudolf Gustav Puff, Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1999 (dalje: Puff, Maribor), str. 157. 2 Prav tam, str. 156-157. 3 Joseph Kreil, Mnemosyne. Ein Tagebuch, geführt auf einer Reise durch das lombardisch-venetianische Königreich, Illyrien, Tyrol und Salzburg, 1815 und 1816, Leipzig 1817. 4 Traumreisen und Grenzermessungen, Reisende aus fünf Jahrhunderten über Slowenien, ausgewahlt und herausgegeben von Klaus Detlef Olof und Milo{ Okuka, Drava Verlag, Klagenfurt/Celovec 1995 (dalje: Olof, Okuka, Traumreisen) , str. 84. 5 Prav tam. 6 Puff, Maribor, 157. 7 Olof, Okuka, Traumreisen, str. 84. 8 Georg Matthias von Martens, Reise nach Venedig, Ulm 1824, str. 168.

382

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 383

S tudia H istorica S lovenica

manj{i, prebivalstvo bolj var~no, kme~ke ko~e pa zidane brez opeke in èleza /â&#x20AC;Ś/ in s tako majhnimi okni, da gre glava komaj skozi."9 Ko je po {tevilnih teàvah z jezikom prispel v Celje, si je gotovo oddahnil. Mesto, kjer je bila "arhitektura è precej italijanska," je {telo "246 hi{ in 1748 prebivalcev."10 Ti so govorili po ve~ini nem{ko, tako da s sporazumevanjem ve~jih preglavic ni mogel imeti, ~eprav se zdi, da je bila prisotnost slovenskega jezika v Celju v predmar~ni dobi ve~ja kot v Mariboru, saj si je prav v Celju kupil [migov~evo slovensko slovnico, ko je spoznal, da si samo z nem{~ino ne bo mogel pomagati.11 Glede na to, da se do revolucionarnega leta 1848 "za narodnost sploh nikdo ni menil,"12 se je na Spodnjem [tajerskem vse do takrat in {e ~ez govorilo o Slovencih kot podeèlskem (razen v Apa{ki kotlini) in Nemcih kot mestnem in tr{kem prebivalstvu.13 Nikakor ne presene~a, da je nem{~ina tudi v povsem slovenskem okolju è zgodaj postala jezik prestià. Spodnje{tajerska mesta in trgi so veljali za nem{ka le zaradi jezikovnih razlik s podeèljem kot znamenje pravne in socialne druga~nosti.14 Nem{~ina je bila zunanji simbol me{~anstva proti okoli{kemu prebivalstvu, ki je ob prihodu v mesto hitro prevzelo (mestu primernej{i) nem{ki jezik. Toda tudi me{~ani in tràni, ki so v vsakdanjem ìvljenju komunicirali sicer nem{ko, so iz gospodarskih potreb obvladali vsaj za silo tudi slovensko krajevno nare~je.15 V predmar~nem obdobju je bila identiteta ve~ine prebivalstva na Spodnjem [tajerskem izrazito lokalna in regionalna. "Stari Maribor~an, Celjan ali Ptuj~an je bil v prvi vrsti [tajerc, poleg tega pa {e zaveden me{~an in lokalpatriot, ki je govoril po vsakdanji potrebi nem{ko in slovensko, a je bil do nem{tva in slovenstva nevtralno razpoloèn, ker se novega narodnostnega vpra{anja {e ni zavedal."16 V ~asu, ki ga je zaznamovala Marija Terezija, se zdi dolo~anje nacionalne strukture zelo zapleten problem. Ljudskih {tetij v dana{njem pomenu besede niso poznali, prvo moderno {tetje po ob~evalnem jeziku je bilo v Avstro-Ogrski izvedeno {ele leta 1880. To {tetje in ostala tri do razpada dvojne monarhije so bila pristranska, saj je marsikdo, ki je sicer govoril slovensko, na popisnico navedel nem{~ino, bodisi iz materialnih, socialnih ali drugih vzrokov. Prvi popis prebivalstva je bil izpeljan na [tajerskem leta 1754 v zvezi s predvideno dav~no reformo. Popis se je omejil zgolj na seznam naseljenih hi{, torej sez9

Prav tam, str. 168, 169. Fran Ile{i~, Poro~ilo o slovenskih de`elah iz l. 1818, ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 14 (1918), {t. 1-4, str. 94. 11 Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Zalo`ba obzorja, Maribor 1997 (dalje: Cvirn, Trdnjavski trikotnik), str. 11. 12 Josip Vo{njak, Spomini, izbral in uredil Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljubljana 1982 (dalje: Vo{njak, Spomini), str. 16. 13 Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 9. 14 Boris Golec, Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih celinskih mest med 16. in 18. stoletjem, v: Regionalni vidiki slovenske zgodovine, XXXI. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Maribor, 10.-12. oktober 2002 (dalje: Golec, Regionalne razlike), str. 18. 15 Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 9, 10. 16 Prav tam, str. 12. 10

383

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 384

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

nam druìnskih skupnosti z imeni druìnskih gospodarjev in oznakami njihovih poklicev. Popis je odli~en vir za socialno strukturo prebivalstva na Spodnjem [tajerskem, ne moremo pa analizirati izvora prebivalcev. Na tem mestu lahko o spodnje{tajerskih mestih ugotovimo, da sta najve~ji mesti Maribor in Ptuj sredi petdesetih let 18. stoletja premogli 231 in 187 hi{. Srednje velika mesta Celje, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec so imela 172, 127 in 105 hi{, najmanj{i obmejni mesti Breìce in Ormo` pa 96 in 66 hi{.17 Iz popisa je mo~ razbrati tudi {tevilo nem{kih in slovenskih priimkov v posameznih mestih, ki pri~ajo o jezikovni podobi mesta in o njegovem zna~aju. Tako imata na Spodnjem [tajerskem tipi~no 'slovensko' podobo Breìce (66,5 % slovenskih (s) in 20,5 % nem{kih (n) priimkov) in Ormo` (72,5 % s in 9 % n). Mesta Celje (37 % s in 36,5 % n), Slovenj Gradec (44 % s in 37 % n) in Slovenska Bistrica (50 % s in 31 % n) so bila 'dvojezi~na'. Najve~ji in najsevernej{i mesti Maribor (17 % s in 57,5 % n) in Ptuj (17 % s in 57 % n) sta bili izrazito 'nem{ki'. Vendar pa je pri teh ocenah in pri ugotavljanju etni~ne slike mest potrebno biti pozoren na dejstvo, da so je iz okolice priseljevalo kme~ko prebivalstvo. Nem{ki priimki so bili prisotni na deèli, mnogi izmed teh pa ob priselitvi v mesta niso imeli ni~ skupnega z nem{ko pripadnostjo in jezikom, so pa vendarle dvignili statisti~no sliko prikazanih odstotkov. Razmerje med priimki prikazuje v odstotkih spodnja preglednica. Manjkajo~e odstotke predstavljajo priimki, ki jih ni bilo mogo~e definirati:18 Priimki Mesto Maribor

nem{ki

slovenski

57,5 %

17 %

Ptuj

57 %

17 %

Celje

36,5 %

37 %

Slovenj Gradec

37 %

44 %

Slovenska Bistrica

31 %

50 %

Bre탑ice

20,5 %

66,5 %

Ormo탑

72,5 %

O ve~ji prisotnosti nem{~ine v spodnje{tajerskih mestih sredi 18. stoletja pri~ajo tudi cerkvene razmere. Cerkve, kjer se je pridigalo v sloven{~ini, najdemo v Mariboru in Ptuju v tem obdobju in v ~asu jo`efinskih reform zgolj v predmestju. Za Celje, Slovenj Gradec in Slovensko Bistrico so podatki glede tega bolj skopi. Sloven{~ina je v Slovenj Gradcu od srede 18. stoletja vsaj dohitela nem{ki jezik,

17 18

Jo`e Curk, Slovenska [tajerska v popisu iz leta 1754, Kronika, letnik 35 (1987), {t. 1, str. 4, 5. Golec, Regionalne razlike, str. 21, 22.

384

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 385

S tudia H istorica S lovenica

prav tako pa sta bila jezika na tem podro~ju skoraj enakovredna v Celju in Slovenski Bistrici. Za Breìce in Ormo` bi lahko dejali, da je bilo znanje nem{~ine med me{~anstvom razmeroma slabo, saj je nem{ka manj{ina, ki je tam ìvela, te`ko pri{la do izraza.19 Na Spodnjem [tajerskem se je jezikovna podoba mest zlasti od joèfinske dobe naprej hitro in ob~utno spreminjala. Z vsestranskim pospe{evanjem nem{~ine je jezikovna diferenciacija dobivala tudi socialno noto, kjer je socialno bolje stoje~i sloj nenem{kega prebivalstva sloven{~ino najprej navzven, nato pa {e v zasebnem krogu vse bolj zamenjeval z nem{~ino. Josip Vo{njak je v svojih Spominih zapisal, da so "ve~inoma è od doma znali nem{ko. V na{i hi{i smo med seboj navadno nem{ko govorili, toda znali smo tudi slovensko."20 Na nem{ki zna~aj mest novi priseljenci niso imeli velikega vpliva, saj se jih je ve~ina privadila na nem{~ino in jo tudi uporabljala. Za vsakdanje potrebe pa se je v mestih, obdanih s slovensko okolico, la`je shajalo z znanjem sloven{~ine kot nem{~ine. Tako je bil na primer Maribor~an prve polovice 19. stoletja ve{~ obeh jezikov, ~eprav je od druge polovice 18. stoletja do tridesetih let 19. stoletja ve~ kot polovica novih me{~anov pri{la iz krajev severno od etni~ne meje, medtem ko je bilo priseljencev iz slovenskih deèl le ~etrtina.21 Medtem ko rezultati prvega popisa niso bili zadovoljivi, so {tetja od leta 1770, ki so bila sestavni del voja{kih konskripcij, dajala vsaj pribli`no zanesljive rezultate.22 Prvi popis ne nudi podatkov o {tevilu prebivalcev omenjenih mest. [tetja oziroma topografije do mar~ne revolucije so postregle s tem podatkom, ~eprav nacionalne strukture nikakor ne moremo dolo~iti. Manfred Straka je v Verwaltungsgrenzen und BevĂślkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850 analiziral mesta od leta 1770 do znamenite Czoernigove etnografske statistike. V Mariboru je ìvelo po {tetju, izvedenem v ~asu terezijanskih reform za potrebe numerizacije, leta 1770 1723 prebivalcev. Leta 1782 je Joèf II. pri spreminjanju cerkvene organizacije izvedel ljudsko {tetje, po katerem je Maribor {tel 2117 ljudi. Medtem ko Josepf Carl Kindermann v svojem repertoriju za [tajersko navaja za Maribor s predmestji na prelomu stoletja ve~ kot 5000 prebivalcev,23 je imelo o`je mesto okrog leta 1810 slabih 2200 prebivalcev. Ker GĂśthova statistika iz leta 1837 ne vsebuje podatkov za mariborsko in celjsko okro`je,24 je pred marcem leta 1848 bilo nekaj manj kot 2250 Maribor~anov.25

Prav tam, str. 23-27. Vo{njak, Spomini, str. 15-16. 21 Golec, Regionalne razlike, str. 28, 29. 22 Fran Zwitter, Prva {tajerska narodnostna statistika, ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 32 (1937), {t. 1-4 (dalje: Zwitter, Prva {tajerska narodnostna statistika), str. 190. 23 Joseph Carl Kindermann, Repertorium der SteiermĂ¤rkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie, Graz 1798, str. 383. 24 Manfred Straka, Verwaltungsgrenzen und BevĂślkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850, Graz 1978 (dalje: Straka, Verwaltungsgrenzen), str. 55. 25 Prav tam, str. 248. 20

385

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 386

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

Podatke za Maribor in ostala mesta brez predmestij prikazuje spodnja preglednica (podatki za Celje, Slovenj Gradec, Slovensko Bistrico in Bre`ice za leti 1770 in 1782 manjkajo): Leto

1770

1782

1812

Maribor

1723

2117

2198

2246

Ptuj

1337

1243

1620

1593

Celje

1635

1677

Slovenj Gradec

698

778

Slovenska Bistrica

878

1134

BreĹžice

677

674

334

753

Mesto

OrmoĹž

193

483

1846

Za prvo {tajersko narodnostno statistiko leta 1830 ne moremo govoriti o kakr{ni koli delitvi prebivalstva po narodnosti. Kriterij, po katerem so naborna gospostva leta 1830 dolo~ila narodnost, ni znan. Po rezultatih je bilo mariborsko okro`je jezikovno me{ano, celjsko pa skoraj povsem slovensko. V mariborskem okro`ju naj bi ìvelo okrog 64.000 Nemcev in nekaj manj kot 140.000 Slovencev, v celjskem pa le slabih 1000 Nemcev in ve~ kot 200.000 Slovencev.26 Seveda se je na tem mestu potrebno vpra{ati o zanesljivosti navedenih podatkov. Tik pred mar~no revolucijo je znamenita Czoernigova etnografska statistika navajala, da se sli{ijo nem{ki glasovi v ve~ini ve~jih spodnje{tajerskih krajev ju`no od nem{ko-slovenske jezikovne meje.27 Joseph Hain, ki se je v svoji statistiki28 oprl na Czoernigove izsledke, je prav tako pisal, da ìvijo v vseh ve~jih krajih mariborskega okro`ja med Slovenci tudi Nemci.29 Ker za obdobje do nastopa Franca Joèfa {e ne moremo govoriti o nacionalnem v modernem smislu besede, na Spodnjem [tajerskem v predmar~nem obdobju nacionalnih konfliktov ni bilo. Prehod od navezanosti na deèlo in mesto k nacionalnemu je prinesla {ele mar~na revolucija s formulacijo narodnih zahtev ostalih nenem{kih narodov monarhije.30 V nadaljevanju bomo pozornost namenili trem najve~jim spodnje{tajerskim mestom. Rezultati o {tevilu prebivalcev za Maribor, Celje in Ptuj so bili po letu 1848 bolj ali manj le prera~unavanja in cenitve na podlagi statistike iz leta 1846.31 O novem {tetju avstrijskih dràvljanov na podlagi ob~evalnega jezika smemo govoriti {ele leta 1880. 26

Zwitter, Prva {tajerska narodnostna statistika, str. 191, 192. Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 9. 28 Joseph Hain, Handbuch der Statistik des Ăśsterreichischen Kaiserstaates, Wien, 1852. 29 Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 9. 30 Prav tam, str. 12. 31 Zwitter, Prva {tajerska narodnostna statistika, str. 193. 27

386

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 387

S tudia H istorica S lovenica

Do prvega 'modernega' {tetja so bila izvedena tri {tetja prebivalstva, ki nam poro~ajo le o {tevilu ljudi v dolo~enem mestu ali kraju. [tetje leta 1850 je bilo vpeljano zaradi nove upravne razdelitve deèl in vpeljave ob~in.32 Ob~ina Maribor je imela s predmestji vred 4168 prebivalcev, brez pa 2246, kar se pokriva s podatkom za leto 1846. Ker so podatki enaki tudi za ostali mesti, jih na tem mestu ne bomo navajali, saj so podani v zgornji tabeli. Naslednje {tetje leta 1857 je kot pregled politi~ne ureditve [tajerske spet pripomo~ek za ugotavljanje {tevila prebivalstva. Za mestno ob~ino Maribor navaja statistika 4966 prebivalcev, mestna ob~ina Celje je imela 2162 prebivalcev, Ptuj pa kot manj{e mesto naziva mestna ob~ina {e ni premogel, pa~ pa je kot ob~ina v okrajnem glavarstvu {tel 1716 prebivalcev.33 Leta 1869 je bilo zadnje {tetje prebivalstva, ki ni navajalo rubrike ob~evalni jezik. Po prvem {tetju v ustavni dobi se je {tevilo mariborskih prebivalcev pove~alo za slabih 150 ljudi, tako da je mesto (mestna ob~ina) imelo 5114 prebivalcev brez predmestij, z gra{kim, koro{kim, magdalenskim in meljskim predmestjem pa je {telo 12828 prebivalcev. Za mestno ob~ino Celje najdemo podatek 3445 prebivalcev, z gra{kim, ljubljanskim in vodnim predmestjem 4224 ljudi. Ptuj je imel tedaj kot navadna krajevna ob~ina 2361 prebivalcev, saj je v razvoju zaostajal za Mariborom in Celjem.34 Nova rubrika ob~evalni jezik je bila vpeljana v ljudska {tetja leta 1880. Ta termin je bil dejansko precej varljiv, saj je marsikdo vpisal nem{~ino, ~eprav je uporabljal v vsakdanjiku sloven{~ino. K temu je v letih nacionalne diferenciacije pripomogla tudi propaganda, ki jo je nem{ka stran mnogo bolj krojila sebi v prid, pa tudi nepoznavanje dejanskih razmer. Uradno statistiko je s to rubriko 'nadziral' v spodnje{tajerskih mestih, ki so do prevrata leta 1918 obdràla povsem nem{ki zna~aj, mo~nej{i nem{ki element. [tetja niso podajala trenutnega stanja, saj je marsikdo podlegel politi~nemu pritisku in se pri ljudskih {tetjih priznaval k nem{tvu. Razlike so bile tako v ve~ji meri posledica statisti~ne kot pa realne asimilacije. [tetja po ob~evalnem jeziku so nagibala tehtnico pa~ v korist privilegiranih jezikovnih skupin, kar so Nemci na Spodnjem [tajerskem dejansko bili.35 V mestni ob~ini Maribor je z vsemi mestnimi okro`ji po popisu ìvelo skupaj z aktivnim voja{tvom 17628 ljudi. Od tega je bilo tistih, ki so v rubriko ob~evalni jezik vpisali nem{~ino, 13517. Sloven{~ino je navedlo 2431 oseb. Rubrika ob~evalni jezik o~itno ni bila stoodstotno izpolnjena, saj je vsota s tistimi, ki so navedli tretji jezik, manj{a od {tevila mestnih prebivalcev. Razmerje med nem{kim in slovenskim jezikom je bil v mestu po statistiki 76 % proti skromnim 13 %. Celje, ki je bilo s predmestji ve~ kot trikrat manj{e, je premoglo 5393 ljudi. 3301 prebivalec je navedel nem{ki jezik, 1872 pa se jih je odlo~ilo za slovenski jezik. Razmerje v drugem najve~jem spodnje{tajerskem mestu je bilo 60 % proti 34 % v ko-

Straka, Verwaltungsgrenzen, str. 56. Pregledek o politi~ni razdelitvi vojvodine [tajerske, s. l. 1857, str. 2, 3, 43. 34 Orts-Repertorium des Herzogthumes Steiermark, Druckerei der "Grazer Zeitung", Graz 1872, str. 1, 105. 35 Janez Cvirn, Nemci na Slovenskem (1848-1941), v: "Nemci" na Slovenskem 1941-1955, Ljubljana 2002 (dalje: Cvirn, Nemci na Slovenskem), str. 105. 33

387

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 388

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

Maribor â&#x20AC;&#x201C; Pristan, 1905 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

rist Nemcev.36 Na Ptuju je bilo razmerje 64 % proti 20 % v nem{ko korist. Od 4257 prebivalcev Ptuja jih je 2729 izbralo nem{ki jezik, 899 pa sloven{~ino. Iz statistike lahko razberemo, da je po ob~evalnem jeziku najve~ji odstotek Nemcev ìvel v Mariboru, nato sledi Ptuj z dobrimi desetimi odstotki manj, najmanj Nemcev pa je bilo v Celju, 60 %. Kot bomo videli, je dele` nem{kega prebivalstva na Spodnjem [tajerskem po ob~evalnem jeziku nara{~al do propada dvojne monarhije, predvsem kot posledica stopnjujo~ega se nem{kega pritiska. Nacionalne strukture nikakor ne gre ena~iti s statisti~nimi rezultati, saj je bilo na prelomu stoletja opravljenih nekaj analiz prebivalstva omenjenih mest. Robert Pfaundler je ugotovil, da je od prebivalcev mesta Maribor ve~ rojenih na slovenskem jezikovnem ozemlju (55 %). V Celju naj bi bilo razmerje 70 % proti 30 % v slovensko korist, na Ptuju 60 % proti 40 %, prav tako v prid Slovencem. Z analizo pramateriala istega ljudskega {tetja leta 1900 je do podobnih rezultatov pri{el tudi Janko Ma~kov{ek, ko je ugotovil, da ima domovinsko pravico v ob~inah slovenskih politi~nih okrajev 71 % mariborskega, 69 % celjskega in 63 % ptujskega prebivalstva.37 ê vzamemo v precep {e popise v letih 1890, 1900 in 1910, ugotovimo naslednje. V Mariboru se je razmerje med nacionalno pripadnostjo, kot jo kaèjo uradne statistike po ob~evalnem jeziku, v desetih letih spremenilo. K Nemcem se je pri{tevalo è 80 % prebivalcev, Slovenci so imeli le {e 13 % med 19898 ljudmi, ki so ìveli v {ir{em mestu. Tudi v ostalih dveh mestih se je razmerje dvignilo na ra36

Special Orts-Repertorium von Steiermark, herausgegeben von k. k. statistischen Central-Commission, Wien 1883, str. 1, 200. 37 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 104-105.

388

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 389

S tudia H istorica S lovenica

Ptuj, pred letom 1914 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

~un Nemcev. Celjskih Nemcev je bilo è 71 %, Slovencev 25 % med 6264 prebivalci, kolikor jih navaja statistika. Ptuj, ki se je po Mariboru in Celju kot zadnji pridruìl skupini statutarnih mest, je naseljevalo 67 % Nemcev in le 16 % Slovencev od 3924 prebivalcev mesta.38 Na prelomu stoletja je v Mariboru ìvelo 24600 ljudi. Od teh jih je navedlo nem{~ino kot svoj ob~evalni jezik 78 %, sloven{~ino dobrih 16 %. V Celju, ki je po statistiki imelo 6713 prebivalcev, se jih je nem{ko opredelilo skoraj 74 %, sloven{~ino je vpisalo nekaj manj kot 22 %. Ptuj je imel 4223 prebivalcev. Od teh se jih je nem{ko opredelilo 69 %, slovensko 13 %. Kot vidimo, se je v Mariboru razmerje za malenkost spremenilo v korist Slovencev, medtem ko se je v Celju in na Ptuju spremenilo na {kodo Slovencev.39 Zadnje {tetje pred razpadom dvojne monarhije leta 1910 je prikazalo nacionalno strukturo po ob~evalnem jeziku pred prevratom. Tri spodnje{tajerska mesta z lastnim statutom so kazala naslednjo sliko. Maribor je imel s predmestji 27994 prebivalcev, od katerih se jih je 22653 opredelilo za nem{ki jezik, 3828 za sloven{~ino, v odstotkih povedano 80 % za Nemce in slabih 14 % za Slovence. V Celju se je slabih 67 % odlo~ilo za nem{~ino, skoraj 30 % se je priglasilo k slovenskem jeziku pri 6919 popisanih prebivalcev. V Celju se je stanje spremenilo v slovensko korist, medtem ko je Maribor {el po rezultatih statistike v smeri krepitve

Special Orts-Repertorium von Steiermark, herausgegeben von k. k. statistischen Central-Commission, Wien 1893, str. 1-2. 39 Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen KĂśnigreiche und LĂ¤nder, IV. Steiermark, herausgegeben von k. k. statistischen Zentralkommission, k. k. Hof und Staatsdruckerei, Wien 1905, str. 2-4.

389

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 390

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

nem{tva. Ptuj je imel 4631 ljudi. V odstotkih je popis prikazoval nem{ko stran z nekaj manj kot 80 %, slovenska stran je predstavljala 13 odstotni dele`, kar pomeni, da se je dele` tistih, ki so se priglasili k Nemcem, pove~al za ve~ kot deset odstotkov, medtem ko je bil dele` Slovencev enak prej{njemu {tetju. Posledica tega dejstva je bilo gotovo bolj vestno izpolnjevanje rubrike ob~evalni jezik.40 Rezultate zgornjih {tetij prikazuje naslednja preglednica: Mesto Leto

Maribor nem{ko

slovensko

Celje nem{ko

Ptuj

slovensko

nem{ko

slovensko

1880

76 %

13 %

60 %

34 %

64 %

20 %

1890

80 %

13 %

71 %

25 %

67 %

16 %

1900

78 %

16 %

74 %

22 %

69 %

13 %

1910

80 %

14 %

67 %

30 %

80 %

13 %

Nem{ko-slovenska razmerja so kljub prebujeni nacionalni zavesti v letu 1848 ostala tudi v neoabsolutizmu podobna tistim iz predmar~ne dobe. Glavni moment nacionalnega razslojevanja je tako prinesla nova ustavna doba, ko se je bilo me{~anstvo v mestih in trgih prisiljeno nacionalno opredeliti. Na sam proces diferenciacije ni vplival izvor posameznika, saj so se mnogi me{~ani slovenskih korenin odlo~ili za nem{ko identiteto. Ve~ji pomen je tukaj igrala vloga nem{~ine in nem{ke kulture v me{~anski dru`bi ter politi~no `ivljenje na Slovenskem in Spodnjem [tajerskem. Pred letom 1880 o nacionalni pripadnosti te`ko govorimo, ker uradni podatki do tedaj navajajo zgolj {tevilo prebivalcev. Seveda pa tudi zadnja {tiri {tetja z ob~evalnim jezikom niso zanesljiv vir. Dele` prebivalstva s slovenskim ob~evalnim jezikom je na Spodnjem [tajerskem do prve svetovne vojne upadal. V mestih je to bilo {e posebej presenetljivo, saj je najve~ priseljencev v drugi polovici 19. stoletja pri{lo s slovenskega pode`elja. V najve~ji meri se je mestno prebivalstvo 'ponem~ilo' v {tajerskem Podravju, medtem ko so bile na celjskem obmo~ju razmere za Slovence ugodnej{e. Ker jezikovne statistike niso bile odraz dejanskega stanja v mestih, ampak odraz politi~ne premo~i Nemcev, se je to poznalo pri prikazu jezikovnih razmerij. K temu so svoje dodale {e razne volilne mahinacije, ki jih je bilo od {tetja do {tetja ve~. Na celotnem [tajerskem, ki je {telo 1.186.393 prebivalcev, je bilo po {tetju leta 1880 67 % prebivalstva z nem{kim in 32,74 % s slovenskim ob~evalnim jezikom.41 Na Spodnjem [tajerskem se je dele` slovenskega prebivalstva sorazmerno manj{al. Medtem ko {tetje leta 1880 {e ni predstavljalo rezultatov v smislu zaostrenih nacionalnih bojev in je bil dele` Slovencev med 426.925 prebivalci 89 % ali

40 41

Spezialortsrepertorium von Steiermark, k. k. Hof und Staatsdruckerei, Wien 1917, str. 2-3. Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 102-106.

390

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 391

S tudia H istorica S lovenica

379.892 ljudi, je pospe{eni nacionalizem predvsem v drugi polovici osemdesetih let in vpliv nem{kih obrambnih organizacij, ki so si prizadevale krojiti rezultate, prispeval k dejstvu, da je {tetje deset let kasneje zmanj{alo {tevilo Slovencev za en odstotek (390.512 od 444.300).42 Dele` celotnega {tajerskega prebivalstva s slovenskim ob~evalnim jezikom je zna{al 32,04 %, najve~ji padec dele`a je bil pa tam, kjer so bili Nemci pred popisom najbolj prizadevni. V Celju je tako v tem desetletju dele` prebivalstva s slovenskim ob~evalnim jezikom padel za skoraj 10 % kot posledica aktivnosti celjskega Nem{kega dru{tva, ki je od prebivalcev mesta zahtevalo, naj v rubriko ob~evalni jezik vpi{ejo nem{~ino. Pri predzadnjem {tetju leta 1900 je dele` slovenskega {tajerskega prebivalstva padel na skoraj 31 %, ko so nem{ke obrambne organizacije vme{avale celo v izvedbo {tetja.43 Na Spodnjem [tajerskem je dele` zna{al 87 % (398.201 od 457.847).44 [e bolj je {tevilo Slovencev usahnilo leta 1910, ko je odstotek na [tajerskem padel pod 30 %,45 kar je za Spodnjo [tajersko pomenilo le {e 84 % (400.005 od 476.822).46 Glede na to, da se je tudi slovenska stran pripravila na {tetje, so bile nem{ke obrambne organizacije pri svojem delu kljub vsemu plodnej{e. Center nacionalnega spopada je bilo spet Celje, kjer je slovensko politi~no dru{tvo Naprej poudarjalo, da je ob~evalni jezik identi~en z materin{~ino. Aktivnost dru{tva se je poznala pri rezultatu, saj se je dele` prebivalcev s slovenskim ob~evalnim jezikom povzpel za 8 %, {e ve~ vpliva na rezultate pa je imela nem{ka stran, kar je tudi s pridom izkoristila.47

Ĺ tajerska Spodnja Ĺ tajerska

Nemci Slovenci

1880

1890

1900

1910

67 %

67,70 %

68,5 %

70,3 %

32,7 %

32, %

31,2 %

29,4 %

Nemci

11 %

12 %

13 %

16 %

Slovenci

89 %

88 %

87 %

84 %

Rezultati {tetij po ob~evalnem jeziku so bili vsekakor posledica zaostrenih nacionalnih bojev na Spodnjem [tajerskem in nacionalne diferenciacije, ki se je za~ela hitro po za~etku ustavne dobe. Medtem ko slovenska stran na prvih parlamentarnih volitvah leta 1861 {e ni nastopila z jasnim programom, je na naslednjih volitvah leta 1867 nastopila slo`no in organizirano ter osvojila vseh osem de`elnozborskih mandatov v kme~ki kuriji. Potem ko je v nem{ki liberalni ofenzivi pod Auersperg-Lasserjevo vlado slovenska stran izgubljala mandate in v letih 1869, 1870 ter 1871 v ma-

Vasilij Melik, O razvoju slovenske nacionalnopoliti~ne zavesti 1861-1914, v: Vasilij Melik, Slovenci 18481918, Maribor 2002 (dalje: Melik, O razvoju), str. 214-215. 43 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 105-106. 44 Melik, O razvoju, str. 215. 45 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 106. 46 Melik, O razvoju, str. 215. 47 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 107.

391

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 392

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

riborskem kme~kem okraju trikrat zapored izgubila, je {tevilo poslancev padlo na {est, sredi sedemdesetih pa na {tiri. Poloàj se je za~el spreminjati konec sedemdesetih let, ko so na deèlnozborskih volitvah leta 1878 Slovenci ponovno osvojili vseh osem mandatov v kme~ki kuriji, tudi mariborsko, ki je bila v sedemdesetih letih trdno v nem{kih rokah, medtem ko je bila mestna kurija do konca monarhije neosvojena. Leto kasneje so zmagali {e v vseh treh dràvnozborskih kme~kih kurijah. Od tedaj je kme~ka kurija bila in ostala slovenska domena,48 ~eprav so sredi devetdesetih let nem{ki glasovi ponovno rasli, zlasti v mariborski okolici. Pred prvo svetovno vojno so Nemci koncentrirali svoje sile v severnem delu Slovenske [tajerske, opu{~ali pa so kandidature v ju`nem delu, predvsem celjskem okraju.49 Od nastopa novega ministrskega predsednika grofa Eduarda Taaffeja se je poloàj spremenil tudi za {tajerske Slovence. Na koncu njegove vlade so bili sicer {e vedno dale~ od svojih zahtev, toda zlasti na jezikovnem podro~ju jim je uspelo spremeniti razmere, ki so vladale pod prej{njo vlado. Prav jezikovna prizadevanja so bila ena glavnih slovenskih (spodnje{tajerskih) aspiracij v Taaffejevi dobi. Potem ko je Josip Vo{njak v dunajskem dràvnem zboru leta 1880 vloìl resolucijo o uvedbi sloven{~ine kot u~nega jezika na srednjih {olah, so leta 1885 na mariborskem u~itelji{~u vpeljali dve uri pouka sloven{~ine na teden. Leta 1889 so na mariborski ni`ji gimnaziji za~ele delovati tudi nem{ko-slovenske vzporednice,50 ki so zavrnile nem{ke trditve o nerazvitosti slovenskega jezika.51 Vendar pa so è ob uvajanju sloven{~ine v Mariboru privrela na dan nasprotovanja nem{kega mestnega ob~inskega sveta, ki je na svoji seji ostro nasprotoval uvedbi sloven{~ine v {ole in jo {tel kot poskus slovenizacije srednjih {ol.52 Jezikovne pridobitve niso bile osamljen primer slovenskega napredka. Slovensko politi~no dru{tvo, ustanovljeno v za~etku leta 1882, je zaustavilo prodor nem{ke stranke na podeèlje in spodnje{tajersko nem{tvo omejilo na mesta in nekatere trge. V kme~ki kuriji so slovenski kandidati z lahkoto zmagovali, tudi v mestni kuriji se je krepilo {tevilo njihovih glasov, {e najbolj v Celju, kjer so bili najbli`je zmagi. Ob jezikovni enakopravnosti v {olah in javnem ìvljenju ter ob zahtevah po posebnem oddelku {tajerskega namestni{tva v Mariboru ali Celju so spodnje{tajerski Nemci razumeli vsako koncesijo Slovencem kot napad na starodavno 'nem{ko posestno stanje' in kot na~rtno zasnovano dokon~no slovenizacijo deèle. Zaradi tega se je s Taaffejevo vlado nem{ka politika vse bolj nacionalno radikalizirala in si prizadevala za ohranitev nem{kega posestnega stanja. Nemci s tak{nimi stali{~i so vedno bolj simpatizirali tudi z radikalnimi vsenem{kimi in antisemitskimi stali{~i Georga von Schรถnererja.53 V Celju je odvetnik Eduard Glantschnigg v letih 1882-

Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918, Slovenska matica, Ljubljana 1965, str. 226-228. Melik, O razvoju, str. 216. 50 O boju za mariborske paralelke glej npr.: Slovenski gospodar, 10. 11. 1887, 30. 5. 1889, 20. 6. 1889, 18. 7. 1889; Marburger Zeitung, 16. 3. 1888, 6. 5. 1888, 3. 1. 1889. 51 Janez Cvirn, Politi~ne razmere na (Spodnjem) [tajerskem na prelomu stoletja, v: Josip Ipavec in njegov ~as, Ljubljana 2000 (dalje: Cvirn, Politi~ne razmere), str. 23. 52 Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 94-95. 53 Prav tam, str. 106-107. 49

392

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 393

S tudia H istorica S lovenica

Celje, 1913 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

1884 izdajal v sloven{~ini pisan ~asnik Kmetski prijatelj in se zavzemal za prodor nem{ke politike na slovensko podeèlje, v ~emer je videl klju~ nem{kega uspeha. On in leta 1883 ustanovljeno Spodnje{tajersko napredno dru{tvo (Untersteirischer Fortschrittsverein) v Celju sta sku{ala (sicer neuspe{no) z ideologijo {tajercijanstva, ki je spodbujalo {e zmeraj ìvo {tajersko deèlno zavest s krepitvijo stare sloge med slovenskim kmetom in nem{kim me{~anom, zaustavljati slovensko narodno gibanje.54 Sloga{ko in konservativno usmerjena slovenska politika v Mariboru, ki se je bolj kot na mesto usmerjala na podeèlje, je bila konec osemdesetih let prakti~no nedejavna. Tudi po imenovanju novega lavantinskega {kofa Mihaela Napotnika leta 1889 se razmere niso bistveno spremenile. V slovenski politiki Maribora je v prvi polovici devetdesetih ob dejstvu, da so se slovenske sile koncentrirale v Celju,55 vladalo politi~no mrtvilo. Medtem ko je v Mariboru nem{ka stran ostala prevladujo~ faktor, se je Celje, zlasti po prihodu Ivana De~ka, v drugi polovici osemdesetih let razvilo v politi~no sredi{~e {tajerskih Slovencev, kar je Nemce navdajalo s strahom pred slovenizacijo nem{kih jezikovnih otokov. Najbolj so se je bali celjski Nemci in leta 1893 s 'celjskim programom' zahtevali od vlade, deèlnega in dràvnega zbora, da ostro nastopijo proti slavizacijskim te`njam, da ohranijo nem{tvo in terjali popolno nem{ko solidarnost, ki da lahko edina zavaruje nem{tvo na Spodnjem [tajer-

54 55

Cvirn, Politi~ne razmere, str. 24, 25; ve~ o tem glej: Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 87-170. Cvirn, Politi~ne razmere, str. 11.

393

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 394

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

skem. Enotno politiko spodnje{tajerskih Nemcev je vzpodbudilo {ele celjsko gimnazijsko vpra{anje, ki je postalo osrednji notranjepoliti~ni problem v Avstriji in povzro~ilo padec Windischgraetzove vlade.56 V za~etku devetdesetih let 19. stoletja se je nacionalna radikalizacija za~ela kazati tudi v obliki nacionalnih izgredov, ki so postajali proti koncu stoletja vse bolj mnoì~ni. Kot prvi odmevnej{i primer je bila ustanovitev celjskega Sokola septembra leta 1890 v Celju,57 ko so celjski Nemci fizi~no obra~unavali s Sokoli, àndarmerija pa je ob dogodkih miàla na eno oko in tolerirala po~etje nem{ke fakinaè.58 Mestne oblasti so se è pred samo slovesnostjo na vse kriplje trudile slavnost prepovedati.59 Ta je bila tudi uvod v kasnej{a nacionalna vrenja, ki so s krepitvijo nacionalnih ~ustev stopnjevala {ele na prelomu stoletja in {e ~ez ter vnesla v odnose med Nemci in Slovenci na Spodnjem [tajerskem novih dimenzij. Razne napetosti so se sicer dogajale è prej. Center mednacionalnih spopadov in verbalnih deliktov je bilo v drugi polovici 19. stoletja prav Celje. @e ob~inske volitve v ob~ini Celje-okolica leta 1883/8460 so preko politi~nega pritiska na ènske, ki so imele ob~insko volilno pravico, pokazale, da bo krepitev slovenskega obro~a okrog nem{ke trdnjave povzro~ila nemalo vro~e krvi. Nemci, ki so razumeli vsakr{no slovensko prireditev v samem mestu kot postopno slovenizacijo in napad na 'starodavno' nem{ko mesto Celje, so se temu upirali in sku{ali temu po svojih najbolj{ih mo~eh nasprotovati. Raznorazne praske so bile v drugi polovici osemdesetih let è stalnica v celjskem druàbnem in javnem ìvljenju. Celjsko nem{tvo, ki je proti koncu osemdesetih let na celotno dogajanje gledalo skozi ozko nacionalno prizmo, je v svojih reakcijah postajalo vse radikalnej{e. âsi, ko so Slovenci obiskovali nem{ko Kazino, Nemci pa slovensko îtalnico, so minili, pojavljati pa so se za~ela gesla "Hie Deutschen – hie Slowenen " in "Svoji k svojim." Slovenci so obiskovali svoja dru{tva in gostilne, Nemci pa svoja. To je na svoji koì ob~util notarski koncipist Andrej Perc, ki je neko januarsko soboto leta 1886 okrog polno~i vstopil v kavarno Pratter in prebiral ~asnike, ko mu je nem{ka dru`ba z mestnim uradnikom Wilhelmom Oechsem na ~elu (ta je slovel kot vodja nem{kih pouli~nih razgraja~ev) nazorno povedala, da ga ne èli v omenjenem lokalu.61 Tudi v Mariboru so se stopnjevane nacionalne razmere pokazale è v prvi polovici osemdesetih let 19. stoletja, ko so ob odkritju Tegetthoffovega spomenika Nemci in Slovenci zbrali vse svoje sile in cesarju Francu Joèfu s klici "@ivijo " in "Heil! " èleli manifestirati slovenstvo oziroma nem{tvo.62

Prav tam, str. 27. Ve~ o tem glej: Bojan Cvelfar, "Z narodnim domom se je celjskemu nem{tvu razbila jedna ~eljust…", v: Nacionalni izgredi v Celju na prelomu stoletja, Celjski zbornik, Celje 1997 (dalje: Cvelfar, Z narodnim domom), str. 9-13. 58 Npr. Steiermärkisches Landes Archiv, fond StatthPräs., {. 5 Ver, fasc. 2675/1890. 59 Npr. StLA, fond StatthPräs., {. 5 Ver, fasc. 2675/1890. 60 Zgodovinski arhiv Celje, fond Volitve ob~inskega odbora ob~ine Celje-okolica 1883/84. 61 Cvelfar, Z narodnim domom, str. 7-8. 62 Franjo Ba{, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989 (dalje: Ba{, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije), str. 196. 57

394

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 395

S tudia H istorica S lovenica

Celje, Nem{ka hi{a, 1913 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

Posledica ustanovitve nem{ko-slovenskih vzporednic v Celju leta 1895 je bila skrajna radikalizacija spodnje{tajerske nem{ke politike. Ob naslonitvi na Nem{ko ljudsko stranko, ustanovljeno leta 1896, so spodnje{tajerski Nemci v skladu z njenim programom, ki je sledil to~kam Lin{kega programa iz leta 1882, vse ostreje nastopali proti Slovencem.63 Ideje Georga von Schรถnererja in vodje Nem{ke ljudske stranke na [tajerskem Juliusa Derschatte so pri{le do izraza tudi v spodnje{tajerskih mestih in trgih. [e zlasti so se razmere zaostrile v Celju, kjer je pri{lo ob 'slovenskem prodoru' do fizi~nih obra~unavanj. Otvoritev Narodnega doma leta 1897, blagoslovitev zastave Celjskega pevskega dru{tva leto kasneje in {e posebej obisk ~e{kih visoko{olcev leta 189964 so predstavljali nacionalni spopad {ir{ih razse`nosti, ki je odmeval po {ir{i Avstriji,65 kar je le potrdilo izjavo Josipa Serneca, da je "Celje najbolj zanikrno mesto v monarhiji, kar se nacionalnih odnosov ti~e."66 Za razliko od celjskih Nemcev so Nemci v Mariboru in na Ptuju delovali zaradi manj{ega slovenskega pritiska bolj takti~no. Na Ptuju je tako nem{ka stran pod vodstvom `upana Josefa Orniga s ~asnikom [tajerc sku{ala obvladovati pode`elje, kar ji je v prvih letih delovanja tudi uspevalo.67

Ve~ o tem glej: Cvirn, Trdnjavski trikotnik, str. 105-106. Ve~ o tem glej: Cvelfar, Z narodnim domom, str. 13-29; Andrej Studen, Izgredi ob obisku ~e{kih visoko{olcev v Celju, v: Slovenska kronika XIX. Stoletja, 1884-1899, Ljubljana 2003, str. 339-340. 65 Cvirn, Politi~ne razmere, str. 30. 66 Janez Cvirn, Biser na Savinji, Nazarje 1993, str. 24. 67 Cvirn, Politi~ne razmere, str. 30-31. 64

395

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 396

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

Spodnje{tajerska sloga{ka politika je od druge polovice devetdesetih let vse bolj pe{ala. Pod vplivom politi~ne diferenciacije na Kranjskem so se v Mariboru vse bolj uveljavljali katoli{ki politiki mlaj{e generacije z Antonom Koro{cem na ~elu in svojo aktivnost usmerjali na podeèlje, medtem ko se je v Celju krepila liberalna struja, ki je posku{ala delovati med me{~anstvom. Zaradi mo~nega nem{kega pritiska sta obe politi~ni usmeritvi {e vedno delovali sloga{ko. K notranji cepitvi v spodnje{tajerski slovenski politiki pa so klju~no vlogo igrali prav nem{ki uspehi.68 Dokon~en razdor so prinesle nadomestne dràvnozborske volitve leta 1906, ko sta se v splo{ni kuriji spopadla liberalec Ivan Rebek in katoli{ki kandidat Anton Koro{ec, neozirajo~ se na svarila Jura Hra{ovca o enotni sloga{ki politiki. Januarja leta 1907 sta bili formirani stranki obeh blokov. Liberalci so ustanovili Narodno stranko pod vodstvom Vekoslava Kukovca, Anton Koro{ec, ki je bil sicer glavni zagovornik politi~ne diferenciacije, pa Slovensko kme~ko zvezo. Vendar pa cepitev strank ni pomenila oslabitve slovenske politike, ki sicer ni kazala povsod enake vneme, nasproti nem{ki. Na celjskem, kjer je imela prevlado Narodna stranka, je popis prebivalstva leta 1910 pokazal skoraj 10 % pove~anje deleà slovenskega prebivalstva, v Mariboru, ki ga je obvladovala Slovenska kme~ka zveza, pa do opaznej{ih rezultatov ni pri{lo,69 kar je ob bliìni nem{ko-slovenske jezikovne meje in nem{ki agitaciji za priklju~itev nem{kih otokov, predvsem Maribora, k strnjenemu nem{kemu ozemlju, razumljivo. Po prelomu stoletja so Nemci na Spodnjem [tajerskem vse bolj teìli k ohranitvi mariborskega nem{kega jezikovnega otoka in usmerjali svoje obrambne organizacije v {tajersko Podravje, medtem ko je na celjskem podro~ju ob politi~ni neenotnosti organizacija popu{~ala. Ker je tudi Ptuj teìl k vse ve~ji slovenizaciji, so sile usmerili predvsem v mariborsko okolico in z ustanovitvijo novih {ol v mariborskih predmestjih s pomo~jo leta 1880 ustanovljenega dru{tva Schulverein ponem~evali tamkaj{nje delavstvo, proti ~emur so Slovenci nastopali z dru`bo sv. Cirila in Metoda, ki je bila ustanovljena leta 1885. [e mo~nej{o agitacijo je sproìlo leta 1889 ustanovljeno dru{tvo S端dmark, ki si je prizadevalo (od druge polovice prvega desetletja 20. stoletja naprej) kolonizirati obmejni pas v Slovenskih Goricah in v Podravju in s tem priklju~iti Maribor k sklenjenemu nem{kemu ozemlju. êprav so celjski Nemci temu delno nasprotovali in zahtevali obrambo sklenjenih nem{kih otokov v notranjosti deèle, je S端dmarka s svojim delom èla uspehe in napredovala ob popolni podpori mariborskih Nemcev, ki so hoteli ustvariti nem{ke otoke med Muro in Dravo, kjer je to bilo {e mo`no. K temu je dodala svoje {e ptujska '[tajerc-Partei', ki je s poudarjanjem sloge med nem{kim me{~anom in slovenskim kmetom pridobila pred prvo svetovno vojno veliko prista{ev v ptujski in mariborski okolici, v celjski okolici pa je njena dejavnost ostala manj opazna.70 68

Ve~ o tem glej: Branko Goropev{ek, Razpad sloge na slovenskem [tajerskem, v: Celjski zbornik, Osrednja knji`nica Celje 1993, str. 143-161. 69 Cvirn, Politi~ne razmere, str. 31-34. 70 Prav tam, str. 34-36.

396

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 397

S tudia H istorica S lovenica

Ptuj, 1916 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

Proti {irjenju nem{kega nacionalizma je ob vse ve~ji usmeritvi slovenske politike proti Trstu in z ob~utkom, da se za Maribor naredi premalo, nastopil Fran Rosina. Na ob~nem zboru dru`be sv. Cirila in Metoda na Ptuju septembra leta 1908 je opozarjal: "Kar se je doslej storilo zanj, `rtvoval je Maribor sam. Dru`bi je dol`nost, da ga bolj podpre, ker je tako vaèn kakor Trst. Tu je treba ustaviti nem{ki tok, a tudi prodirati moramo, da si osvojimo izgubljene postojanke." 71 Maribor je na prelomu stoletja doìvljal Milo{ Vauhnik,72 tedaj dijak prve gimnazije. O njegovi nacionalni podobi in ìvljenju v mestu je zapisal, da je leta 1905, ko je kot prvo{olec za~enjal svoja dija{ka leta, Maribor bil "popolnoma nem{ko mesto. Slovensko govorico ste sli{ali predvsem ob sobotah, ko so pri{li kmetje s Ptujskega polja z lukom. /â&#x20AC;Ś/ Ti kmetje seveda niso znali niti besede nem{ko in tako smo vsaj enkrat na teden sli{ali v Mariboru slovensko govorico. ê ste sicer hoteli sli{ati v Mariboru slovensko besedo, ste morali iti v fran~i{kansko cerkev. /â&#x20AC;Ś/ Ali pa ste morali iti v Narodni dom, kjer je bila Narodna posojilnica in restavracija, v kateri so se shajali Slovenci."73 S septembrskimi dogodki leta 190874 so se nacionalne razmere na Spodnjem [tajerskem {e bolj zaostrile. Nacionalni spopadi so se nadaljevali vse do propada

Ba{, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, str. 199. Odvetnik in javni delavec Milo{ Vauhnik (1895-1983) je bil od mladih dija{kih let dejaven v narodno obrambnem delu na [tajerskem, posebno v Mariboru. Po prevratu je imel v mestu odvetni{ko pisarno, mo~no pa se je udejstvoval v tamkaj{njem kulturnem in politi~nem `ivljenju. 73 Milo{ Vauhnik, Pefau spomini, Gorica 1988, str. 26-27. 74 Prim.: Septembrski dogodki 1908, uredil Bojan Terbuc, Ptuj 1998; Nova tolovajstva v Ptuju, Slovenski gospodar, 1. 10. 1908, str. 1. 72

397

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 398

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

Maribor â&#x20AC;&#x201C; pogled na mesto s Kalvarije, pred letom 1914 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka razglednic)

dvojne monarhije. V Mariboru, kjer se zdi, da pred tem ni bilo tako silovitih konfliktov, so mariborski Nemci postajali vse bolj drzni. Nem{ka fakinaà je ob krepitvi vsejugoslovanskih idej napadala slovenske dijake in ob neki prilo`nosti je "po~enjanje trajalo cele tri ~etrt ure. In med vsem tem ~asom ni bilo v celi Tegetthofovi in gosposki ulici ni jednega stra`nika in tudi nobene druge osebe, ki bi skrbela za varnost. Celo Nemci sami, ki so bili na promenadi, so se {kandalizirali nad po~etjem razdivjane tolpe, ki je, kakor je vse kazalo, popolnoma po na~rtu opravljala svoje kulturno delo."75 Da so stvari dejansko uhajale iz rok, pri~a divjanje pred hi{o dràvnozborskega poslanca Karla Verstov{ka. "Divjanje se je pri~elo na dano znamenje s strelom. Prej mirni in è v spanju snivajo~i Kokoschineggov drevored je po strelu takoj oìvel in pred hi{o gospoda poslanca se je zbrala velika demonstracijska tolpa. @vi`galo, kri~alo in hajlalo se je vsevprek."76 [ele prva svetovna vojna in zlom Avstro-Ogrske monarhije sta prinesla na ru{evinah stare Avstrije formiranje novih dràv, ki so pomenile prelom z ve~ desetletji trajajo~imi nacionalnimi napetostmi in politi~nimi konflikti. Ob tem, da je slovenska in jugoslovanska politika è dalj ~asa namenjala glavno pozornost Trstu, je Vekoslav Kukovec le nekaj mesecev pred koncem vojne ugotavljal, da je "dana{nji Maribor svojemu naravnemu slovenskemu okoli{u odtujen " in da bi imel "danes slovensko lice, ~e bi se skozi dobo 60 let, kar imamo ustavo, mariborske-

75 76

Surovi nem{ki napadi v Mariboru, Stra`a, 22. 3. 1909, str. 4. Divja{tvo, Stra`a, 10. 4. 1912, str. 1.

398

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 399

S tudia H istorica S lovenica

mu slovenskemu okro`ju bilo dalo okro`ne oblasti in urade, kakor jih je ta narod zmiraj zahteval. Slovencem po jeziku in srcu tuji uradniki in uslu`benci javne uprave, /â&#x20AC;Ś/ v srednjih {olah, v gimnaziji, v realki, na u~itelji{~u so pa s svojim vplivom na trgovsko in obrtno me{~anstvo Maribora v glavni meri vzrok, da je prebivalstvo, ki je bilo {e pred polovico stoletja bolj slovensko nego nem{ko, navzelo slovenskemu doma~emu okoli{u ljudstvu nasproten tuj duh in jezik. V samoupravi mesta se je z izjemnim krivi~nim volilnim redom, ki je naravnost za germanizacijo prikrojen, izro~ilo mestno gospodarstvo nala{~ ponem~ujo~i kliki."77 Predvsem se je zavzel za to, da mora Maribor postati slovensko mesto. "Iz ponem~enih uradov mora izginiti nem{tvo /â&#x20AC;Ś/ in priti mora na njih mesto narodno slovensko /â&#x20AC;Ś/ uradni{tvo." Z drugimi besedami povedano, je v duhu jugoslovanske ideje in v smislu bodo~e jugoslovanske dràve èlel Maribor, ki bo "s svojo severno, vzhodno in zapadno okolico sestavni del na{e jugoslovanske dràve " in glede tega "ne moremo in ne smemo poznati nikakega pogajanja ne z avstrijsko vlado, ne z nem{tvom."78 Ko je mariborski ob~inski svet 30. oktobra leta 1918 razglasil Maribor z okolico kot sestavni del avstrijske dràve, je v dogajanje posegel general Rudolf Maister, ki je s svojimi borci ohranil Maribor za novo jugoslovansko dràvo. Kot eden izmed tistih, ki so tik pred tem slutili, da bo Maribor predstavljal resen problem pri bodo~i novi ureditvi mej, je bil tudi Fran Kova~i~. Dokazoval je, da Maribor nikakor ni 'pranem{ko' mesto, temve~ le "gnezdo najgr{ih narodnih in verskih renegatov in najstrastnej{ih hujska~ev za vsenem{ke cilje "79 ter o tem uspe{no govoril kot ~lan jugoslovanske delegacije na pari{ki mirovni konferenci leta 1919,80 ki je Maribor in severni del Spodnje [tajerske prisodila Slovencem.

Maribor in narodna meja, Slovenski narod, 26. 9. 1918, str. 3. Prav tam, 3. 10. 1918, str. 2. 79 Fran Kova~i~, Maribor in bodo~a dr`avna meja, Mariborski Narodni svet, Maribor 1918, str. 32. 80 Fran Kova~i~, Mariborsko vpra{anje, ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 16 (1920), {t. 1, str. 14-27. 78

399

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 400

F. ^u~ek: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918

Filip ^u~ek SETTLEMENTS IN SLOVENIAN STYRIA AND MARIBOR BETWEEN 1750 AND 1918 A population and ethnic sketch and ethnic disputes in Lower Styrian towns, with a stress upon Maribor, Celje and Ptuj

SUMMARY During the pre-March period, the identity of the majority of the population in Lower Styria was expressly a local and regional one, which is also confirmed by two travellers’ diaries. At the time which was marked by Maria Theresia, the definition of the ethnic structure seems a rather complex problem. Population censuses in the today’s meaning were not known, the first modern census in the communication language in Austria-Hungary was carried only in 1880. The first population census in Styria was implemented in 1754, with regard to a foreseen tax reform. While the results of the first census were not satisfactory, the censuses from 1770 – a component part of military conscription procedures – gave at least approximately reliable results. As for the first Styrian ethnic statistics of 1830 we cannot speak of an ethnic distribution of the population. The census of 1850 was taken because of a new administrative division of the lands and because of the introduction of municipalities. The following census of 1857 is as a review of the political order of Styria, still of subrogated nature for the determination of the number of inhabitants. The 1869 one was the last census which did not contain the rubric of communication language. The new rubric of communication language was introduced into the population census of 1880. In spite of awakened national consciousness in 1848, German-Slovenian relations remained during the neo-absolutism similar to those from the pre-March period. The main factor of national stratification was brought about by the new constitutional period, when the bourgeoisie in cities and smaller towns was forced to declare nationally. While the Slovenian side did not take part at first parliamentary election of 1861 by a clear programme, at the next in 1867 it appeared harmoniously and organized and won all the eight land assembly seats in the peasant curia. After the Slovenian side had, in 1869, 1870 and 1871 three times lost consecutively in the Maribor peasant district, the situation began to change at the end of the seventies, when Slovenians won all eight seats in the peasant curia in 1878. As of the taking of power by the prime minister Count Eduard Taaffe, the situation for Styrian Slovenians changed as well. At the end of Taaffe’s government, the demands were far from being met, but the situation had changed, particularly in the linguistic area, in comparison to the one prevailing under the previous government. Linguistic gains were not an isolated example of Slovenian progress. The Slovenian Political Society established in the beginning of 1882 stopped the incursion of the German party into the countryside, the Lower Styrian Germanhood being limited to cities and certain lesser towns. Along with linguistic parity in schools and public life, and along with demands for a special department of the Styrian deputy office in Maribor or Celje, Lower Styrian Germans comprehended every concession towards the Slovenians as an assault upon the ageold German state of possession and as a planned and final Slovenization of the land. Owing to this, during Taaffe’s government, German policy became ever more nationally radicalized. While in Maribor the German side remained the predominant factor, Celje, especially after the arrival of Ivan De~ko, in the latter half of the eighties, evolved into a political centre of Styrian

400

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 401

S tudia H istorica S lovenica Slovenians, bringing about a fear among Germans as for a Slovenization of the German linguistic isles. In the beginning of the nineties of the 19th century national radicalization began to express itself by inter-ethnic incidents, which acquired ever more a mass scale towards the end of the century. Celje Germanhood, which, during the eighties, observed the entire situation through a narrow ethnic prism, became ever more radical in its reactions. As a consequence of the establishment of German-Slovenian parallels in Celje in 1895, an extreme radicalization of the Lower Styrian German policy came about. The Lower Styrian policy of harmony had, as of the latter half of the nineties, weakened ever more. Under the influence of differentiation in Carniola, in Maribor younger Catholic politicians headed by Anton Koro{ec asserted themselves ever more, directing their activities towards the countryside, while in Celje the wing strengthened, attempting to act among the citizenry. Owing to strong German pressure, both political directions had, until breaking off in 1906, still acted in harmony. After the break of the centuries Germans in Lower Styria ever more strove towards the preservation of the Maribor German linguistic isle and directed their defense organizations towards the Styrian Drava region, while in the Celje region their organization became weaker, due to political disunity. By the September events of 1908, the national situation in Lower Styria became ever more acute. National conflicts continued until the dissolution of the Dual Monarchy, when new states sprang up on the ruins of Austria, breaking off ethnic tensions lasting for decades.

401

12 Cucek

5.6.07

09:25

Page 402

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 403

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4 Maribor)"1918/1941" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

Maribor med leti 1918-1941 Dragan Poto~nik Dr., docent Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Koro{ka cesta 160, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor e-mail: dragan.potocnik@uni-mb.si

Izvle~ek: Maribor je v Kraljevini SHS izgubil svoj prej{nji gospodarsko-prometni poloàj. Spremenila se je narodnostna struktura prebivalstva. Spremenila se je tudi dru`bena struktura mestnega prebivalstva, saj se je nem{ko uradni{tvo izselilo. V mesto so pri{li novi priseljenci, najve~ s Primorske. Politi~ne spremembe po letu 1918 so spremenile sistem mariborskega gospodarstva. Predvojna trgovinska dejavnost je prepustila vodilno mesto industriji. K temu je veliko pripomogla elektrifikacija mesta, lega ob ju`ni èleznici in dràvni meji ter cenena delovna sila. Za kulturno dogajanje v mestu so {e posebej pomembna trideseta leta, ko je mesto doìvljalo pravi kulturni razcvet.

Klju~ne besede: Dru`bene, gospodarske in politi~ne razmere, kulturne ustanove in dru{tva, kinematografske predstave, knji`nice, kulturno-znanstvene ustanove, glasbeno `ivljenje, likovna umetnost, literarno ustvarjanje, dru{tva, zalo`ni{ka dejavnost, ~asniki in ~asopisje. Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 403-420, 26 cit., 6 slik, 1 diagram. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

403

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 404

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

Maribor pred letom 1914 O gospodarski {ibkosti Slovencev v mestu pred prvo svetovno vojno govori podatek, da je le 10 % slovensko govore~ega prebivalstva pla~evalo davke na nepremi~nine in dohodek. Le 160 od 1280 hi{nih posestnikov v mestu je bilo slovenskih. Pri gospodarskem sodi{~u je bilo registriranih 13 slovenskih trgovskih podjetij in kar 192 nem{kih. Industrija je bila vsa v nem{kih rokah.1 Kot posledica nem{ke gospodarske mo~i in ponem~evanja v mestu ni bilo niti ene javne ljudske {ole s slovenskim u~nim jezikom, le ni`ji razredi na gimnaziji so imeli vzporednice z delnim slovenskim u~nim jezikom. V mestu je bila nem{~ina uradni, pa tudi pogovorni jezik.2 Intenzivno ponem~evanje je izvajal dràvni aparat s {olstvom, vojsko, sodstvom, z organizacijami Deutscher Schulverein, SĂźdmark in Heimstatt. Politi~ni in gospodarski pritisk Nemcev, zlasti na slovenske doseljence v mesto, se je kazal ob {tetju prebivalstva. Nem{ka statistika je namesto kriterija narodnosti uporabljala kriterij pogovornega jezika. Leta 1910 so ugotovili, da ìvi v Mariboru le 14 % slovensko govore~ih prebivalcev, ~eprav je ve~ kot polovica predvojnega mariborskega prebivalstva bila slovenskega rodu. Nem{ki nacionalizem je odrekal Slovencem pravico do slovenskega jezika in oblikovanja lastne narodnosti.3 Vpliv nem{kega kapitala se je kazal tudi na kulturno-prosvetnem podro~ju. Medtem ko je bilo kulturno delovanje Slovencev ljubiteljsko, je kulturno delovanje Nemcev temeljilo na poklicni dejavnosti. Nemci so imeli v mestu pred prvo svetovno vojno svoje kulturno prosvetne ustanove in dru{tva, med njimi so gledali{~e (Theater und Casino-Verein), kino, Glasbeno dru{tvo (Musikverein), Mo{ki pevski zbor (MĂ¤nnergesangverein), Filharmoni~no dru{tvo (Philharmonischer Verein) idr. Svoja dru{tva so ustanavljali tudi delavci, ki so delovali v SDS pod okriljem gra{ke deèlne organizacije. Socialna demokracija v Mariboru je povezovala tudi slovensko delavstvo, ki je prihajalo z agrarnega zaledja in se je z industrializacijo zaposlovalo v mestu. Posledica je bila ponem~evanje.4 Nem{ki pritisk je vplival na zaostritev narodnostnih bojev, spodbudil pa je tudi politi~no in kulturno delovanje mariborskih Slovencev. Kljub majhni gospodarski mo~i je bil za {tajerske Slovence Maribor pomembno kulturno sredi{~e. Osrednje slovensko dru{tvo v mestu je bila Slovanska ~italnica, znotraj katere so zasnovali slovensko gledali{~e, glasbeno dejavnost, knji`nico s ~italnico.5 Toda politi~na lo~itev Slovencev na katoli{ki, liberalni in socialisti~ni tabor je potegnila za seboj lo~itev tudi na kulturnem podro~ju. Tako je dobila ~italnica liberalni

Jo`e [orn, Za~etki industrije na Slovenskem, Maribor 1984, str. 244-257; Hans Pirchegger, Das steierische Draugebiet - ein Teilgebiet Deutsch-Ă&#x2013;sterreich, Graz 1919, str. 16-18. 2 Kaj delajo na{i narodni nasprotniki? Slovenski Branik, letnik 5, 1. 11. 1912, {t. 11, str. 280. 3 Tone Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945, Maribor 1968, str. 68. 4 Viktor Vrbnjak, Narodnopoliti~na podoba Maribora z okolico v sredi 19. stoletja, (Grafenauerjev zbornik), Ljubljana 1996, str. 539; Manica [pendal, Iz mariborske glasbene zgodovine, Maribor 2000, str. 11. 5 Pokrajinski arhiv Maribor (dallje: PAM), fond Slovanska ~italnica v Mariboru, arhivska {katla (dalje: A[) 2, Pravila Slovanske ~italnice.

404

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 405

S tudia H istorica S lovenica

Narodni dom v Mariboru (Muzej narodne osvoboditve, fototeka)

zna~aj. Slovenski delavci so delovali v Bralnem in pevskem dru{tvu Maribor. Katoli{ki tabor je organiziral svoja izobraèvalna, pevska, telovadna in druga dru{tva. Pomembna kulturna, narodno-obrambna in kr{~ansko-socialna organizacija je bila Slovenska kr{~ansko-socialna zveza za [tajersko. Njena osrednja knji`nica je presegala S端dmarkino nem{ko knji`nico v mestu. Z ustanavljanjem prosvetnih dru{tev na podeèlju pa je pomembno posegla tudi na slovensko podeèlje. Na podro~ju izdajanja in raz{irjanja knjig ter podpiranja domoljubnih ~asopisov je imelo pomembno vlogo Katoli{ko tiskovno dru{tvo, ki si je leta 1891 pridobilo tudi tiskarno. Liberalno opredeljeni me{~ani so v letih 1868-1872 izdajali Slovenski narod, katoli{ko usmerjeni pa Slovenski gospodar. Zgrajen je bil Narodni dom, gospodarsko in kulturno zaveti{~e {tajerskih Slovencev in sede` {tevilnih dru{tev. Leta 1903 je bilo ustanovljeno znanstveno Zgodovinsko dru{tvo za Slovensko [tajersko, ki je izdajalo âsopis za zgodovino in narodopisje (^ZN) in zasnovalo svojo znanstveno knji`nico in muzej.6 Slovenci v Mariboru so z organiziranim kulturno-prosvetnim, znanstvenim in narodno-obrambnim delom pred letom 1914, kljub politi~ni razcepljenosti, spreminjali mesto v kulturno sredi{~e {tajerskih Slovencev.

6 Dragan Poto~nik, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918-1941, Maribor 2003, str. 29-54.

405

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 406

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

Maribor med leti 1918-1941 Prva svetovna vojna je posegla tudi v ìvljenje Maribor~anov. Kazala se je v nara{~ajo~ih nacionalnih nasprotjih med Slovenci in Nemci; v okrnjenem kulturnem, dru{tvenem in druàbnem ìvljenju; v zahtevah po ureditvi jugoslovanskega vpra{anja. Dru`benopoliti~ne spremembe po prvi svetovni vojni so bistveno vplivale na kulturni razvoj Maribora. Obmejni Maribor je v novi dràvi Kraljevini SHS izgubil svoj prej{nji gospodarsko-prometni poloàj. Spremenila se je narodnostna struktura prebivalstva. Upo{teval se je kriterij maternega jezika, tako da je bilo v mestu 73 % Slovencev in le 22 % Nemcev.7 Spremenila se je tudi dru`bena struktura mestnega prebivalstva, saj se je predvsem nem{ko uradni{tvo izselilo. V mesto so pri{li novi priseljenci, najve~ s Primorske, deloma s Koro{ke in s Kranjske pa tudi iz drugih pokrajin nove dràve. Prav Primorci so, kot ekonomski, narodnostni in politi~ni emigranti z delovanjem na pevskem, prosvetnem, socialnem in narodno-obrambnem podro~ju, dali dru`benemu in kulturnemu dogajanju v Mariboru med obema vojnama pomemben pe~at. Po popisu leta 1931, ko so poleg maternega jezika upo{tevali {e narodnost, je v mestu ìvelo 81 % Slovencev in le 8 % Nemcev. Se pravi, da je v desetletju od 1921 do 1931 {tevilo Nemcev znova upadlo, in to predvsem zaradi izseljevanja. 8 ê upo{tevamo predvojne razmere, je razumljivo, da je slovenizacija mesta po letu 1918 potekala postopno. Slovenska ob~inska uprava je izdala ve~ zakonskih predpisov, s katerimi so bile odpravljene ponem~evalne organizacije. Izlo~ila je klju~ne nem{ke institucije, kot sta bili S端dmark in Schulverein. Kljub temu so mesto {e vedno pretresala slovensko-nem{ka nasprotja. Nemci se z zlomom monar-

Primerjava {tevila prebivalstva Maribora v letih 1910, 1921 in 1931

7 8

Definitivni rezultati popisa stanovni{tva od 31. 1. 1921 g. u Kraljevini SHS, Beograd 1924. Splo{ni pregled Dravske banovine, Ljubljana 1939, str. 12-15.

406

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 407

S tudia H istorica S lovenica

Tovarna Zlatorog v Mariboru, ok. 1930 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 8998)

hije niso sprijaznili in niso sprejeli zgodovinskega dejstva nastanka jugoslovanske dràve. Kulturni razvoj Slovencev je omogo~ala {ele slovenizacija {olstva. Aprila 1919 so {ole zakonsko prevzeli slovenski u~itelji.9 êprav je bilo ve~insko prebivalstvo v mestu slovensko, je imela nem{ka manj{ina {e naprej trden gospodarski poloàj. Pred okupacijo leta 1941 je bilo od 45 industrijskih podjetij v mestu 19 v nem{ki lasti. V Mariboru je bilo v nem{ki lasti 41 % stanovanjskih in drugih poslopij. Posledice so se kazale na podro~ju kulture. Nemci so s pomo~jo kapitala razvijali svojo kulturo. Proti prevladi nem{kega kapitala so si mo~no prizadevali mestna ob~ina in razna dru{tva, tako ê{ki klub, ki je èlel privabiti ~e{ke podjetnike in gospodarsko zmanj{ati nem{ki vpliv v mestu. Na kulturno dogajanje v mestu so gotovo vplivale tudi politi~ne razmere. Mariborsko me{~anstvo je bilo med obema vojnama politi~no neenotno, razcepljeno na klerikalni in liberalni tabor. Delavstvo, ki je bilo ob prevratu {e precej ponem~eno, se je odkrito zavzemalo za priklju~itev Maribora k Avstriji.10 Politi~ne spremembe po letu 1918 so spremenile sistem mariborskega gospodarstva. Gospodarske vezi mesta s sredi{~i nekdanje dràve so bile prekinjene.

Vladimir Bra~i~, Razvoj {olstva in drugih izobra`evalnih dejavnosti v Mariboru, Maribor skozi stoletja, Razprave I. Maribor 1991, str. 596-598. 10 Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 635; Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, Slovenska trideseta leta, Ljubljana 1997, str. 20-21.

407

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 408

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

Predvojna trgovinska dejavnost je prepustila vodilno mesto industriji. K temu je veliko pripomogla elektrifikacija mesta, lega ob ju`ni èleznici in dràvni meji ter cenena delovna sila. Maribor se je med vojnama razvil v enega najmo~nej{ih centrov tekstilne industrije. Vse bolj se je spreminjal v delavsko mesto. Gospodarska kriza na prelomu v trideseta leta je vplivala na miselnost delavstva. Ekonomska kriza in {irjenje nacisti~ne demagogije sta povzro~ila, da se je delavstvo {e bolj levi~arsko revolucionarno orientiralo. Ob tem pa so razli~ne kulturne dejavnosti prispevale h kulturnemu oblikovanju delavstva v mestu.11 V Mariboru so za~eli snovati slovenske kulturne ustanove è pred sklenitvijo senèrmenske pogodbe. Poleti leta 1919 je pri~ela z delom osrednja kulturna in umetni{ka institucija â&#x20AC;&#x201C; Narodno gledali{~e. Gledali{~e je trgalo vezi s tujo kulturno tradicijo in kulturno ozave{~alo slovenstvo.12 Toda gledali{~e, ki je bilo od leta 1922 formalno podràvljeno in financirano kot oblastna ustanova, je dobivalo v primerjavi z drugimi gledali{~i najni`je subvencije. Dràva se pomena Narodnega gledali{~a v obmejnem Mariboru ni zavedala. Podobno je ravnala tudi na drugih kulturnih podro~jih. Le izdatna pomo~ Mestne ob~ine, denarnih zavodov, nekaterih trgovcev in navdu{enje posameznikov so omogo~ali, da je Narodno gledali{~e delovalo. Med obema vojnama je mariborsko gledali{~e posebno pozornost namenjalo doma~i drami. V primerjavi z Ljubljano je Maribor tesno sodeloval z Alojzijem Remcem, Stankom Majcnom, Francetom Bevkom, Angelom Cerkvenikom, Rudolfom Golouhom idr. Samostojna iskanja mariborskega gledali{~a potrjujejo nekatere premiere dramskih del iz svetovnega repertoarja, npr. ~e{ka dela. S takim repertoarjem se je mariborsko gledali{~e odmaknilo od avstrijske operete, katere plehko vsebino so Maribor~ani povzemali po filmih, ki so jih vrteli v mestnih kinematografih. Do druge svetovne vojne je mariborska Drama pogostokrat gostovala po slovenskih krajih. êprav je bil dolgoletni upravnik Narodnega gledali{~a v Mariboru Radovan Bren~i~ pobudnik poglobljenih stikov med mariborskim in ljubljanskim gledali{~em, je pri{lo do medsebojnega gostovanja {ele leta 1939. V Mariboru so gledalci lahko ob~udovali ruske, nem{ke in druge ansamble, niso pa videli ljubljanskega. Ma~ehovski odnos dràve in nerazumevanje Ljubljane je Maribor silil v povezovanje s {ir{o okolico. Le tako se je moglo mesto oblikovati v kulturno sredi{~e.13 Narodno gledali{~e je dalo mo~no spodbudo ljubiteljskim skupinam {ir{ega mariborskega obmo~ja, ki so bile zdruène v katoli{ki Prosvetni zvezi, liberalni Zvezi kulturnih dru{tev in v socialisti~ni Svobodi ter kasnej{i Vzajemnosti. Med temi so se uveljavili katoli{ki Ljudski oder, studen{ko sokolsko gledali{~e, gledali{~e v Ko{akih, na Pobre`ju, v Limbu{u in Kamnici. Ljubiteljski odri so opravljali pomembno ljudskoprosvetno in narodno-prebudno delo. Predstave za delav-

Franjo Ba{, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989, str. 274; France Kresal, Tekstilna industrija v Sloveniji, Ljubljana 1976, str. 103. 12 Slovensko gledali{~e v Mariboru, Mariborski delavec, letnik 2, 12. 2. 1919, {t. 35, str. 1. 13 Bruno Hartman, Zgodovina slovenskega dramskega gledali{~a v Mariboru do druge svetovne vojne, Maribor 1996, str. 102.

408

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 409

S tudia H istorica S lovenica

Maribor, gledali{~e in hranilnica, ok. 1929 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 12025)

ce, organizirane znotraj Svobode in kasneje Vzajemnosti, so prispevale h kulturnemu ozave{~anju delavcev v Mariboru. V mestu je znotraj Kulturbunda delovalo tudi nem{ko gledali{~e. Delovali so {e Dramski studio, Neodvisno gledali{~e, Toti teater, Gledali{~e mladega rodu idr. [tevilni odri kaèjo na veliko priljubljenost gledali{~a med Maribor~ani. Tako npr. za primerjavo: Maribor gledali{~a za mlade danes ne premore. Glasbene prireditve mariborske opere se sprva niso dvignile nad ljubiteljsko kulturo. V drugi polovici 20-let se je poloàj izbolj{al. Veliko je k temu prispeval tudi dirigent in ravnatelj Opere Andro Mitrovi}. Finan~na stiska gledali{~a pa je prisilila upravo, da je zaradi zniàne subvencije ukinila stalno Opero. Kljub ukinitvi Opere je gledali{ki ansambel do izbruha druge svetovne vojne pripravil 15 opernih del, med njimi {tiri slovenska. Priljubljena oblika zabave mariborskega prebivalstva je bil obisk kino predstav. Grajski kino, Mestni kino (od leta 1925 kino Apolo), kino Union in Esplanade so navdu{evali obiskovalce s sporedom, kjer so prevladovale lahkotne komedije. Spored v mariborskih kinematografih je bil zelo blizu sporedom v avstrijskih mestih, saj so imele v Mariboru najbolj{i obisk lahkotne komedije. Vzrok temu je bila sestava prebivalstva, pa tudi vpliv Nemcev na oblikovanje filmskega okusa in znanje obeh jezikov ve~ine prebivalcev v takratnem Mariboru. [e najve~ je bilo nem{kih filmov. [ele v tridesetih letih so pri{li na mariborska kinematografska platna francoski filmi in pred drugo svetovno vojno tudi ruski, ki so navdu{evali s svojo revolucionarnostjo. Pomembna datuma v zgodovini mariborske kinematografije sta 30. avgust 1930, ko so v Grajskem kinu prvi~ predvajali zvo~ni film,

409

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 410

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

ter 15. januar 1932, ko je bila v istem kinu premiera prvega slovenskega filma V kraljestvu Zlatoroga.14 Pokazatelj kulturnega dogajanja Maribora so gotovo knji`nice. Knji`ni~arstvo je zaìvelo v mestu po letu 1918. Iz predvojne znanstvene knji`nice Zgodovinskega dru{tva za slovensko [tajersko se je leta 1921 izoblikovala splo{na znanstvena [tudijska knji`nica, kateri je svoje fonde pridruìlo tudi Muzejsko dru{tvo. [tudijska knji`nica je postala leta 1925 mestna ustanova, za katero je do okupacije skrbela mariborska mestna ob~ina. Pod strokovnim vodstvom Janka Glazerja je postala prva in najve~ja slovenska znanstvena knji`nica na [tajerskem. Dru`beno-politi~na in ideolo{ka delitev je privedla do tega, da je bilo med obema vojnama javno knji`ni~arstvo v Mariboru razdeljeno v tri politi~ne tabore: liberalnega z Ljudsko knji`nico, katoli{kega s Prosvetno katoli{ko knji`nico in socialisti~nega s knji`nico Delavske zbornice. Iz predvojne liberalne Ljudske knji`nice se je pod vodstvom dr. Avgusta Reismana razvila Ljudska knji`nica v pomemben center druàbnega ìvljenja v mestu. V letih 1931-1932 je {tela okrog 13.000 zvezkov in imela letno 24.000 obiskov. Zaradi konkurence dnevnega ~asopisja in revij ter knji`nice Delavske zbornice je v tridesetih letih knji`nica izgubljala vpliv v javnosti. V tridesetih letih je nara{~ala mo~ Delavske knji`nice. Z dobrim izborom literature in dobro organizacijo je postala kljub politi~nim pritiskom najbolj{a javna ljudska knji`nica v Mariboru. Leposlovje so predstavljala socialno kriti~na dela. Znanstvena in strokovna literatura je slonela na marksisti~ni filozofiji in s tem vplivala na delavsko revolucionarno misel. Katoli{ki tabor je leta 1929 zaradi 'konkuren~ne' Ljudske knji`nice in Delavske knji`nice, pod vodstvom Franca Su{nika prenovil Prosvetno knji`nico. Zveza kulturnih dru{tev je na obmo~ju narodnostno ogroène severne meje s {tevilnimi knji`nicami opravljala narodno-prebudno in kulturno poslanstvo. Knji`nice so imeli tudi mariborski {olski zavodi in {tevilna dru{tva.15 Primerjava med knji`nicami nam pove, da je [tudijska knji`nica razpolagala z najve~jim {tevilom knjig in da je bila v [tudijski knji`nici tudi najve~ja izposoja. Najve~ ~lanov je {tela knji`nica Delavske zbornice, kjer je bilo tudi najve~ obiskovalcev. Med izposojenimi knjigami je bilo pri [tudijski in Prosvetni knji`nici nad polovico slovenskih, pri ostalih dveh knji`nicah pa je bila izposoja nem{kih knjig nekoliko ve~ja. Ker je bila doma~a knjièvna produkcija vedno ve~ja, bilo je tudi vedno ve~ prevodov, se je opaàlo, da je manj povpra{evanja po nem{kih knjigah. Poleg tega posebno dija{ka mladina v tridesetih letih ni ve~ obvladala nem{~ine. Med izposojevalci v [tudijski knji`nici je bilo 60 % dijakov in visoko{olcev. Po literaturi so segali tudi drugi intelektualci. Delavcev je bilo v knji`nici malo. Srednji dru`beni sloj je izbiral dela za zabavo.16 V Prosvetno knji`nico so zahajali predvsem katoli{ki intelektualci, dijaki, predvsem srednji dru`beni sloj. Obiskovalci knji`nice Delavske zbornice so bili ve~inoma delavci, nekaj tudi intelektualcev. Bralci so segali po delih slovenskih pisateljev, izposojali so si politi~no in so-

Dragan Poto~nik, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918-1941, Maribor 2003, str. 149-160. Bruno Hartman, Knji`nice v Mariboru, Maribor skozi stoletja, Razprave I., Maribor 1991, str. 699. 16 Mariborsko {tudijsko knji`nico bodo preuredili, Slovenec, letnik 66, 22. 10.1938, {t. 244, str. 5. 15

410

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 411

S tudia H istorica S lovenica

ciolo{ko literaturo, potopise idr. V Ljudsko knji`nico so zahajali bralci srednjega sloja kot tudi manj zahtevni bralci. Tudi svetovni dogodki so vplivali na izposojo knjig, tako so v ~asu sudetske krize leta 1938 bralci najve~ segali po ~e{kih piscih. Pred izbruhom druge svetovne vojne so brali dela angle{kih pisateljev in politikov in tudi dela fa{isti~nih piscev. Ob koncu lahko ugotovimo, da je imela knjiga med Maribor~ani v obravnavanem obdobju veliko privla~no mo~. Ve~ala se je slovenska knji`na produkcija, razcvetelo se je zalo`ni{tvo, mnoìla se je prevodna literatura v sloven{~ino, ve~ala se je izposoja slovenske literature. Med kulturno-znanstvenimi ustanovami sta pomembna Mestni muzej in Banovinski arhiv. [e posebej za srednje {ole je postajal muzej ustanova za ponazoritev zgodovinskega pouka. Okoli{ke {ole so se v muzeju seznanjale z zgodovino Slovencev. Do leta 1924 so se v Mestnem muzeju zdruìle zbirke javnega mestnega muzeja, muzeja Zgodovinskega dru{tva in [kofijskega muzeja. Muzej je tako dobil kulturno-zgodovinsko, etnolo{ko, naravoslovno, geolo{ko-paleontolo{ko zbirko in zbirko slik. Poleg zbiranja arheolo{kega gradiva, etnolo{kih predmetov in prirodopisnega materiala je Muzejsko dru{tvo izdajalo tudi Izvestje Muzejskega dru{tva. Prvi letnik je bil namenjen popisu ptic v mariborski okolici ter predstavitvi toplic in slatinskih vrelcev med Muro in Savo. Muzejske zbirke niso imele primernih prostorov, kar je povzro~alo vse ve~jo prostorsko stisko, ki so jo re{ili {ele leta 1938, ko se je muzej iz Cankarjeve ulice preselil v prostore mariborskega gradu. Muzejsko dru{tvo je z Zgodovinskim dru{tvom opravljalo pomembno kulturno poslanstvo, saj je vzdrèvalo muzej in poglabljalo smisel za doma~o zgodovino, etnologijo, umetnost in prirodoslovje.17 Po prvi svetovni vojni Maribor tudi ni imel javnega arhiva, kar je bila ob~utna vrzel za raziskovalno delo. Z razpadom Avstro-Ogrske pa je ostalo veliko arhivskega gradiva v Avstriji in zato se je bilo potrebno organizirati in sistemati~no zbirati arhivsko gradivo v tujini in doma. Kmalu po prvi svetovni vojni je z zbiranjem arhivskega gradiva za~elo Zgodovinsko dru{tvo. Ob pridobitvi novega gradiva je postalo vpra{anje mariborskega arhiva pere~e. Toda {ele leta 1929 je bil ustanovljen najprej Oblastni in nato Banovinski arhiv, ki je zbiral arhivalije z obmo~ja severovzhodne Slovenije. Zbiranju in evidentiranju gradiva se je vneto posvetil Franjo Ba{, ki ima kot tajnik Muzejskega in Zgodovinskega dru{tva veliko zaslug tudi za ureditev muzeja. Pogoji za urejanje arhiva so nastali {ele leta 1939, ko se je za~ela selitev arhiva v prostore mariborskega gradu.18 Za ustanovitev obeh omenjenih ustanov je najve~ storilo Zgodovinsko dru{tvo. Po prevratu je dru{tvo nadaljevalo z zbiranjem in raziskovanjem gradiva za doma~o zgodovino, organiziralo je strokovne posvete, dru{tvene prireditve in proslave. Poleg dru{tvenega glasila je izdajalo {e zbornike in posebne edicije. Dru{tvo ima tudi najve~ zaslug za ustanovitev [tudijske knji`nice.19

PAM, fond Muzejsko dru{tvo 1902-1945, Zapisniki ob~nih zborov. 50 let Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 1983, str. 9. 19 PAM, fond Zgodovinsko dru{tvo v Mariboru, spisi in zapisniki. 18

411

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 412

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

Pevski zbor Glasbene matice, 1925 (Muzej narodne osvoboditve, fototeka)

Kulturno podobo Maribora je dopolnjevalo glasbeno ìvljenje. Osrednja slovenska glasbena institucija v Mariboru je bila Glasbena matica, ki je bila ustanovljena leta 1919. S pomo~jo zavednih Maribor~anov, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost, je Glasbena matica v obdobju med obema vojnama razvijala slovensko glasbo v mestu. Predstavljala se je s koncertnimi programi, pevskimi turnejami po domovini in tujini. Pod vodstvom glasbenikov in skladateljev (Oskar Dev, Vasilij Mirk, Ubald Vrabec, Karol Pahor, Marjan Kozina), je bil me{ani pevski zbor matice med najbolj{imi slovenskimi zbori. Na povabilo Glasbene matice so prihajali v Maribor ~e{ki, bolgarski, srbski in {vicarski zbori. [ola Glasbene matice je pripravljala bodo~e glasbenike in pevce ter vzgajala bodo~e koncertno ob~instvo. Iz vrst slovenskih èlezni~arjev je leta 1919 zraslo @elezni~arsko glasbeno dru{tvo Drava. V obdobju od 1918 do 1941 je dru{tvo zdruèvalo èlezni~arske uradnike in delavce. Leta 1925 je bilo ustanovljeno Godbeno dru{tvo èlezni{kih delavcev in uslu`bencev. Sicer pa je v mestu delovalo ve~ delavskih in katoli{kih godbenih dru{tev. O zborovskem petju med vojnama v Mariboru lahko povemo, da je bilo zelo razvito. Delovali so delavski, cerkveni, {olski, mladinski, obrtni in trgovski pevski zbori. Posebej izpostavljam 90-~lanski me{ani zbor Glasbene matice, 70-~lanski me{ani zbor Maribora in 45-~lanski mo{ki zbor Drave in Jadrana, med delavskimi pevskimi zbori pa dru{tva znotraj Svobode, Pekovskih pomo~nikov, Krilato kolo, pevsko in glasbeno dru{tvo Grafika in Enakost s Studenc. Cerkveni koncerti, ki jih je prirejalo pevsko dru{tvo Maribor, je dopolnjevalo mariborsko koncertno ìvljenje z izbranimi deli iz zakladnice cerkvene glasbe. Dru{tvo je s svojimi nastopi opravljalo kulturno-narodno poslanstvo na severni meji. Iz na-

412

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 413

S tudia H istorica S lovenica

rodno-obrambnega stali{~a velja opozoriti na primorske begunce, ki so leta 1919 ustanovili me{ani in kasneje mo{ki zbor Jadran, od leta 1932 pa mo{ki zbor Nanos. [tevilni slovenski pevski zbori so delovali v okolici mesta. Skrbeli so za druàbnost v svojem okolju in bili pomembni za narodno vzgojo okoli{kega prebivalstva. V mestu so delovali tudi nem{ki pevski zbori, ki so aktivno delovali è kmalu po prevratu. @e pred letom 1918 je deloval M채nnergesangverein. Ob tem so delavci prepevali v pevskem dru{tvu Frohsinn, èlezni~arji pa v pevskem dru{tvu Liedertafel. Za nem{ko manj{ino je predstavljala pesem vez z nem{ko kulturno skupnostjo. [tevilni slovenski pevski zbori so delovali tudi v okolici mesta. Tako so skrbeli za druàbnost v svojem okolju in bili pomembni za narodno vzgojo okoli{kega prebivalstva. Skromnej{e je bilo v Mariboru instrumentalno glasbeno ìvljenje, saj je simfoni~no glasbo delno gojil le orkester Glasbene matice, ki so ga dopolnjevali voja{ki godbeniki in delno orkester èlezni~arskega dru{tva Drava. Glasbena kultura v Mariboru med obema svetovnima vojnama je bila àl zaradi strankarskih interesov premalo povezana, kar je vplivalo na kvalitetno raven.20 Za likovno dejavnost velja ugotovitev, da so bili mariborski upodabljajo~i umetniki povezani v Umetni{kem klubu Grohar, ki je pripravil nekaj odmevnih razstav. Od leta 1920 se je zvrstilo ve~ doma~ih in tujih razstav, med njimi reprezentativna razstava sodobne slovenske likovne umetnosti leta 1938. Postopoma je rasla zavest, da je likovna umetnost Mariboru potrebna. V 30-letih je likovno ìvljenje v mestu oblikoval Umetni{ki klub Brazda. Razstave kluba so razkrivale umetni{ko rast mariborskih likovnikov in opozarjale, da je Maribor postajal enakovredno tori{~e sodobnega slovenskega slikarstva. Trideseta leta so tudi pokazala, da so se mariborski umetniki vse bolj zavedali konstruktivnega sodelovanja z ostalimi slovenskimi umetniki. Omenjena kluba sta med vojnama organizirala v Mariboru okoli 40 razstav. Brez njunega delovanja bi ostal Maribor brez stalnih likovnih razstav. V senci slikarstva se je razvijalo kiparstvo. Iz Ljubljane so v tem ~asu prihajale v Maribor {tevilne razstave, prav tako pa so mariborski slikarji razstavljali v Ljubljani in drugod, najpogosteje Zoran Mu{i~. Razumevanje za likovno umetnost je pokazala tudi mestna ob~ina.21 Med mnogimi umetni{kimi dejavniki je bilo sprva premalo usklajenosti. Z ustanovitvijo Umetni{kega kluba leta 1935 je delo bolje steklo. Klub je èlel okrepiti umetni{ko ustvarjanje na obmejnem obmo~ju, kar je bilo iz narodno-obrambnih razlogov zelo pomembno. Umetni{ki teden, ki ga je organiziral Umetni{ki klub, je vzpodbudil kulturne akcije. Navzlic ideolo{kim razlikam in nasprotujo~im umetni{kim smerem je Umetni{ki klub prispeval k rasti slovenske kulture v mestu. Po prevratu so nastale nove mo`nosti tudi za slovensko leposlovje. V Mariboru je med vojnama ustvarjalo ve~ slovenskih knjièvnikov. Literarno ledino je po prvi svetovni vojni zaoral pesnik Janko Glazer z dvema pesni{kima zbirkama. Ru-

Dragan Poto~nik, Pevska dru{tva v Mariboru 1918-1941, Zgodovinski ~asopis (dalje: Z^), letnik 53 (1999), {t. 1 (114), str. 81-99. 21 Breda Ilich Klan~nik, Likovno `ivljenje med obema vojnama v Mariboru, Katalog Umetnostne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 11-12; Andrej Uj~i~, Polo`aj upodabljajo~e umetnosti med obema vojnama v Mariboru. Katalog Umetnostne galerije Maribor, Maribor 1984, str. 11-12.

413

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 414

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

Koncert simfoni~nega orkestra Glasbene matice, 17. januarja 1940 (Muzej narodne osvoboditve, fototeka)

dolf Maister-Vojanov se je s Kitico mojih uvrstil med vidnej{e predstavnike slovenske poezije. Maister je kot kulturni mecen vzdrèval nekaj ~asa literarni salon, v katerem so se zbirali umetniki. Duha kraja sta v svoje pesmi zajemala primorska emigranta Janko Samec in Ludvik Zorzut. Med pripovedniki naj omenim Iva [orlija in Josipa Kostanjevca, med dramatiki pa Maksa [nuderla. Iz katoli{kega tabora je zrasel Stanko Majcen, med levo usmerjenimi knjièvniki pa sta se uveljavila Rudolf Golouh in Ivan Potr~. Razen teh so iz dija{kih vrst iz{li Bratko Kreft, Mi{ko Kranjec, Anton Ingoli~, Edvard Kocbek in drugi. Prvi poizkus izdaje literarne revije v Mariboru po letu 1918 je oznanjalo Zrnje, ki je sluìlo tudi gledali{~u. Temu je sledila Piramida in nato leta 1938 Obzorja. Ob âsopisu za zgodovino in narodopisje so Obzorja odsevala dozorevanje slovenske kulture v mestu. Mariborsko ob~instvo se je seznanjalo z bogastvom leposlovne besede na literarnih ve~erih Ljudske univerze, Umetni{kega kluba in Narodnega gledali{~a. Omenjena Ljudska univerza je bila ustanovljena leta 1922 z namenom, da kulturno vzgaja vse sloje prebivalstva.22 Pod vodstvom Janka Kukovca, je do druge svetovne vojne vztrajala na za~rtani poti s predavanji, strokovnimi te~aji, razstavami, literarnimi in glasbenimi prireditvami in podobno. Ker je hotela oblikovati samostojno misle~ega ~loveka, je bila vseskozi nestrankarsko opredeljena. Ljudska univerza se je razvila v pomemben center ljudsko-prosvetnega dela na severnem slovenskem ozemlju. Tako je med letoma 1922 in 1941 pripravila Ljudska univerza skoraj 1200 prireditev, ki jih je obiskalo okoli 120.000 ljudi.23 Maribor je bil med svetovnima vojnama tudi sredi{~e dveh razvejanih kulturno prosvetnih organizacij: liberalne Zveze kulturnih dru{tev (ZKD) in katoli{ke 22 23

Ljudska univerza v Mariboru, Jutro, leto 2, 19. 11. 1921, {t. 273, str. 3. Bruno Hartman, Ljudska univerza v Mariboru 1922-1941, ^ZN, letnik 66=29 (1995), {t. 1, str. 76-95.

414

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 415

S tudia H istorica S lovenica

Prosvetne zveze (PZ). Obe sta delovali na obmo~ju nekdanje [tajerske, {teli pa sta po nekaj sto dru{tev. Ta so idejno, vsebinsko in organizacijsko usmerjali iz Maribora. ZKD je skrbela za narodno prosvetno delo, zlasti na obmejnem obmo~ju. Ustanavljala je knji`nice in podeèlske odre, skrbela za glasbene prireditve, predavanja in te~aje. S spretnimi organizacijskimi prijemi je svojo dejavnost vpletla tudi na primestno obmo~je, pri ~emer je zveza hotela dvigniti splo{no kulturno raven, utrjevati slovensko narodno in jugoslovansko dràvljansko zavest. Tudi PZ je posegla v {ir{e obmo~je Maribora z organizacijo prosvetnih ve~erov, s centralno knji`nico v prostorih Zadru`ne gospodarske banke, mladinskimi tabori, z izdajanjem Prosvetne knjiìce, mese~nika Na{ dom itd. PZ je izobraèvala in vzgajala zavedne katoli~ane.24 Osrednje delavsko dru{tvo v Mariboru je bilo Delavsko prosvetno dru{tvo Svoboda, kasnej{a Vzajemnost. Dru{tvo je delovalo po odsekih, kot so bili tambura{ki, dramski, {portni, izletni{ki, recitacijski, {ahovski, pevski. Prirejalo je predavanja o problemih delavskega gibanja. DPD Svoboda so leta 1935 oblasti prepovedale zaradi politi~nega delovanja, toda è naslednje leto je zrasla Vzajemnost. Predavanja, diskusije, prosvetni ve~eri, pevski in dramski nastopi so prispevali k splo{nemu izobraèvanju in k marksisti~ni prevzgoji. Aktualna socialnoekonomska vpra{anja so pritegovala ne le delavce, ampak tudi intelektualce, dijake in {tudente. Pri Vzajemnosti je delovalo nekaj znanih slovenskih kulturnih delavcev, med njimi Bogo TeplyÂŞ, Ivan Favai, Joè Babi~ in Anton Tanc. Obmejni poloàj mesta in ekonomsko mo~na nem{ka manj{ina sta dali spodbudo, da so v Mariboru ustanovili {tevilna narodno-obrambna dru{tva. Ta so s kulturno-prosvetnim delovanjem opravljala pomembno nalogo narodne prevzgoje. V kulturni utrip Maribora so se vklju~ili tudi pripadniki drugih narodov, ki so ìveli v mestu. Nem{ka manj{ina je v dvajsetih letih namenila najve~ pozornosti nem{kemu {olstvu in kulturi. Sredi{~e nem{ke me{~anske kulture v Mariboru je predstavljalo mo{ko pevsko dru{tvo (MĂ¤nnergesangverein). Nem{ka kultura se je gojila tudi v delavskih dru{tvih Liedertafel in Frohsinn. Nemci so delovali {e v {portnem dru{tvu Rapid, kolesarskem dru{tvu Edelweiss, v Podpornem protestantskem ènskem dru{tvu, v dru{tvu druàbnega zna~aja Schlaraffia, v 20-letih pa tudi v Politi~nem in gospodarskem dru{tvu Nemcev v Sloveniji (Politischer und wirtschaflicher Verein der Deutschen in Slowenien), ki je poleg politi~ne dejavnosti delovalo tudi na kulturnem podro~ju. Tako je dru{tvo odprlo v dru{tvenih prostorih v Strossmayerjevi ulici ~italnico in nato {e ljudsko in otro{ko knji`nico. V teh prostorih so v 30-letih prirejali gledali{ke predstave, literarne ve~ere, predavanja, plesne te~aje ipd. Ko so bila leta 1931 odobrena pravila Kulturbunda, se je za~elo na kulturnem delovanju nem{ke manj{ine v Mariboru novo obdobje. Z vzponom hitlerizma je krajevna organizacija Kulturbunda v Mariboru s svojo kulturno dejavnostjo vse bolj prehajala na politi~no podro~je. Predavanj in gledali{kih predstav brez ideolo{kega vpletanja je bilo malo. Tudi naslovi preda24

Dragan Poto~nik, Kulturna in prosvetna dru{tva v Mariboru v obdobju med svetovnima vojnama, Z^, letnik 54 (2000), {t. 4 (121), str. 611-632.

415

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 416

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

Igri{~e nem{kega {portnega kluba Rapid v Mariboru (Muzej narodne osvoboditve, fototeka)

vanj opozarjajo na to: 'Der F端hrer und Gef端hrte', 'Unser weg', 'Minderheit', 'Volkstum und Mutterland' ipd. [e posebej nacionalsocialisti~no je bila naravnana mladina znotraj Kulturbunda pod vodstvom Rudolfa Holzerja. Seveda je kulturno delovanje nem{ke manj{ine omogo~al nem{ki kapital. Maribor je bil po nem{ki dru{tveni dejavnosti, ob nem{kem nevtralnem dnevniku Marburger Zeitung, socialnodemokratskem listu Volksstimme in s sedeèm seniorata nem{ke evangelijske cerkve na Slovenskem, pomembno nem{ko sredi{~e. Kulturno ìvljenje v mestu naj poveèm {e s Francoskim kro`kom in Dru{tvom prijateljev angle{kega jezika in prosvete. ê{ka skupnost v Mariboru je delovala v Jugoslovansko-~e{koslova{ki ligi in v ê{kem klubu. Jugoslovansko-~e{koslova{ka liga, ki bi naj pospe{evala medsebojno spoznavanje med jugoslovanskimi narodi ter êhi in Slovaki v Mariboru, je prevzela {e veliko pomembnej{ih nalog. Tako je v ~asu hitlerizma in {e posebej sudetske krize opravljala narodnoobrambno delo. S ê{kim klubom je organizirala ve~ koncertov in predavanj. Poskrbela je za napredek ~e{kega oddelka Ljudske knji`nice v Narodnem domu. ê{ki klub je vzdrèval dopolnilno ~e{ko {olo in razli~ne odseke, tako izobraèvalnega, dramskega in knji`nico. Vez s ~e{ko kulturo so {e zlasti vzdrèvali: telovadno dru{tvo Sokol, Jadranska straà in Pedago{ka centrala. V prvih povojnih letih je bilo v mestu ~utiti vpliv ruske literature, gledali{~a in umetnosti. Ruski emigranti, ìve~i v Mariboru, so bili zdruèni v Ruski matici, ki je pripravljala predavanja, gledali{ke predstave ter uredila svojo knji`nico. V bli`njem Hrastovcu je nekaj ~asa delovala ruska gimnazija. Od leta 1934 je v Mariboru delovala tudi Jugoslovansko-bolgarska liga, ki je pripomogla k bolj{emu poznavanju te slovanske deèle.

416

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 417

S tudia H istorica S lovenica

Hrvati, bivajo~i v Mariboru, so delovali zdruèni v dru{tvu Napredak. Dru{tvo je pripomoglo k zbliànju Maribor~anov s hrva{ko narodno skupnostjo.25 Sredi tridesetih let je v Mariboru delovalo okoli 200 dru{tev. Kmalu po vdoru okupatorja leta 1941 je {ef civilne uprave za Sp. [tajersko Sigfried Uiberreither s tremi uradnimi listi: Der Stillhaltekommissar fur Vereine, Organisationen und Verb채nde in der Untersteiermark (Ukinitveni komisar za dru{tva, organizacije in zdruènja na Spodnjem [tajerskem, Maribor 1941-43) dolo~il, da morajo vsa dru{tva, organizacije in zdruènja na slovenskem [tajerskem takoj prenehati z delom. V prvi fazi je bilo ukinjenih ~ez sto kulturnih dru{tev, dobrodelnih okoli 70, nato {e strokovnih, {portnih, verskih in politi~nih. Ukinjena so bila dru{tva, ki so bila okupatorjevim ponem~evalnim ukrepom tudi najbolj nevarna. Poleg institucionalnega in dru{tvenega kulturnega udejstvovanja Maribor~anov med obema vojnama pa velja omeniti tudi javne prireditve. Pravo kulturno revijo so za Maribor predstavljale prireditve Mariborskega tedna, kjer so se predstavljali pevski zbori, gledali{~e in razna dru{tva. Predvsem glasbena dru{tva so podala vsako leto rezultate svojega dela na javnih nastopih in javnih produkcijah. @ivahno je bilo tudi koncertno ìvljenje. Omeniti {e velja gostovanja {tevilnih tujih pevskih zborov, pevcev, pevk in glasbenih virtuozov Javne prireditve so bile najpogosteje v Unionski dvorani. Kulturni hram je predstavljala tudi Kazina, kjer je bil name{~en mestni kino, [tudijska knji`nica z javno ~italnico, ki jo je uporabljala tudi Ljudska univerza. Prireditve so bile {e v Narodnem domu, v gledali{ki dvorani, v dvoranah Zadru`ne banke in mo{kega u~itelji{~a itn. Maribor je bil po gospodarskih, upravnih in prometnih stikih do Ljubljane razmeroma na obrobju. To se je kazalo na kulturnem podro~ju. Zaradi tega se je Maribor trdneje povezal z naravnim zaledjem. Primestne ob~ine so bile po letu 1918 {e vedno nem{ko naravnane in so se z delovanjem dru{tev postopoma slovenizirale. Okolica na desnem bregu Drave, ki je po letu 1918 vse bolj izgubljala agrarni zna~aj, je postopoma spreminjala tudi svoj kulturni obraz. Ljudska univerza, ljubiteljski odri, pevska dru{tva, knji`nice, Sokol in katoli{ka dru{tva so vplivali tudi na narodno ozave{~anje okoli{kega prebivalstva. Mesto je tako pomagalo oblikovati kulturno podobo {ir{e okolice. S priklju~itvijo Maribora h Kraljevini SHS se je v mestu spremenilo zalo`ni{tvo in tiskarstvo. Tiskovna zalo`ba in Piramida sta si zastavili {irok program izdaje del slovenskih avtorjev. Uspeli sta le delno. Po prvi svetovni vojni so se pojavili tudi {tevilni novi ~asniki. Maribor~ani so najve~ segali po liberalnem Taboru (od l. 1927 Mariborski ve~ernik Jutra in od l. 1938 Ve~ernik), katoli{kem Slovenskem gospodarju, Slovencu, Straì itn. Po prevratu leta 1918 je v Mariboru izhajalo delavsko ~asopisje, tako Enakost, Delavska politika, Ujedinjeni èlezni~ar, Delavec, Vzajemna Svoboda. Izhajalo je ve~ politi~nih tednikov, kot so bili Narodni list, Severna straà in Kmetska mo~. Izhajal je narodno radikalni tednik Na{a vas in Narodni gospodar, tednik narodno-socialisti~ne smeri Borba, gospodarsko poli-

Dragan Poto~nik, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918-1941, Maribor 2003, str. 331-346.

417

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 418

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

ti~ni tednik Razgled, kme~ko-delavski tednik Neodvisnost idr. Med humoristi~nimi listi naj navedem Toti list, Komar in Mariborski klopotec. Narodno gledali{~e je izdajalo revije Gledali{ki list od leta 1919-1921, Zrnje in Dramo v letih 19211922. S kulturnimi vpra{anji so se ukvarjale revije Piramida, Obzorja in Novi problemi. Nem{ka manj{ina je segala po ~asopisu Marburger Zeitung (od leta 1929 Mariborer Zeitung), do leta 1936 pa tudi po socialisti~nem tedniku Volksstimme; leta1932 je za~el izhajati {aljiv list Die Wespe.26 Zaklju~ek Ko je general Rudolf Maister prevzel poveljstvo nad mestom in nad vso Spodnjo [tajersko in po tem, ko je senèrmenska mirovna pogodba dolo~ila severno slovensko mejo, je dejansko velik del avtohtonih nem{kih prebivalcev zapustil mesto ob Dravi. Maribor je tako doìvel gospodarski in kulturni {ok. Toda prehod Maribora v slovenske roke za mesto ni pomenil izgubo mestne identitete. êprav v Mariboru pred zlomom monarhije ni ìvelo ve~ kot 20 % Slovencev, so v teh prelomnih trenutkih prevzeli pobudo za kulturno preobrazbo mesta posamezniki, ki so {e kako uspe{no postavili temelje slovenske kulture in znanosti v mestu pred prvo svetovno vojno. Politi~ne spremembe po letu 1918 so spremenile sistem mariborskega gospodarstva. Gospodarske vezi mesta s sredi{~i nekdanje dràve so bile prekinjene. Predvojna trgovinska dejavnost je prepustila vodilno mesto industriji. K temu je veliko pripomogla elektrifikacija mesta, lega ob ju`ni èleznici in dràvni meji ter cenena delovna sila. Maribor se je med vojnama razvil v enega najmo~nej{ih centrov tekstilne industrije. Vse bolj se je spreminjal v delavsko mesto. V Mariboru so za~eli snovati slovenske kulturne ustanove è pred sklenitvijo senèrmenske pogodbe. Poleti leta 1919 je pri~ela z delom osrednja kulturna in umetni{ka institucija â&#x20AC;&#x201C; Narodno gledali{~e. Za kulturno dogajanje v mestu so {e posebej pomembna trideseta leta, ko je mesto doìvljalo pravi kulturni razcvet. Kljub hudi gospodarski krizi in vse bolj zaostreni mednarodni situaciji je mesto postalo pravo sredi{~e razli~nih kultur, ki so vsaka s svojim delovanjem prispevala v kulturni mozaik mesta. Tako je mesto uspelo zapolniti vrzel, ki je nastala v na{em kulturnem snovanju ob politi~ni, gospodarski in kulturni tragiki, ki je doletela Gorico in Celovec. [e ve~, ob pomo~i primorskih Slovencev je Maribor è kmalu zdruìl v sebi ve~ino tega, kar so nosili v sebi slovenski mejniki. Gotovo je, da je k temu prispevala nova vloga mesta, ki jo je dobil v Kraljevini SHS. Ne glede na okoli{~ine je Maribor postal drugo najpomembnej{e mesto in to vlogo je odigral v glavnem zelo dobro. Tudi tako, da je marsikje zasen~il glavno mesto. H kulturni razpoznavnosti mesta pa so prispevali tudi drugi narodi, ki so ìveli v mestu. Poleg Nemcev so predvsem êhi, Rusi, Hrvati in Srbi s svojim kulturnim deleèm pomagali k pravi svetovljanski podobi mesta. Prav narodno

Janko Glazer, Pregled mariborskega ~asopisja po prevratu, Mariborski koledar leto 1935, str. 93.

418

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 419

S tudia H istorica S lovenica

me{ana dru`ba je dajala mestu pravi ~ar. Vrsta gledali{kih odrov s predstavami v razli~nih jezikih, pevski nastopi {tevilnih dru{tev, {tevilne dobro zaloène knji`nice, {tevilna predavanja, razstave itn., vse to je v tridesetih letih naredilo iz Maribora mesto, ki je bilo povsem primerljivo s podobnimi mesti v takratni Srednji Evropi. Ko ocenjujemo kulturne dejavnosti v Mariboru med obema vojnama, moramo upo{tevati tudi politi~na razmerja v mestu. Posledica strankarske neenotnosti je bila, da kulturno delo ni bilo osredoto~eno v eni organizaciji, kjer bi Slovenci, ìve~i v mestu lahko enotno nastopili. Zaradi razdrobljenosti kulturnega delovanja so bile prireditve {tevilnih dru{tev ne redko slabo obiskane. Toda, ko je {lo za obrambno slovenstva v mestu, so se Slovenci zdruìli. Najbolj o~itno se je to kazalo v odnosu do nem{ke manj{ine pred okupacijo. Tako je nara{~ajo~a nacisti~na nevarnost, {e posebej po avstrijskih in ~e{koslova{kih dogodkih, povzro~ila povezovanje narodno zavednih sil v enotno ljudsko frontno gibanje. V boju proti vse nevarnej{emu nacizmu je bilo potrebno odgovoriti enotno in organizirano. Protifa{isti~no gibanje je tako zdruìlo slovenske domoljubne sile, ne glede na ideolo{ko ali politi~no pripadnost.

Dragan Poto~nik MARIBOR BETWEEN 1918 AND 1941 SUMMARY When General Rudolf Maister took over the command of the city and of entire Lower Styria and after the Saint Germain Peace Treaty defined Slovenian Northern border, a large portion of the autochthonous German inhabitants left the city on the Drava. Maribor thus experienced an economic and cultural shock. The transfer of Maribor into Slovenian hands did not mean a change in the city identity. Though in Maribor, prior to the break-down of the Dual Monarchy not more than 20 % Slovenians had lived, in these moments of breach, individuals took initiative for a cultural transformation, continuing successfully on a foundation of Slovenian culture and science set before the First World war. By the border position of Maribor in the new Kingdom of the SCS lost its economic and transportation status. The ethnic composition of the population changed. The criterion of the maternal tongue was observed, thus according to the census of 1921 in the city there were 73 % of Slovenians and only 22 % Germans. The social structure was also changed, as the German officialdom moved out. New immigrants arrived to the city, primarily from the Littoral (Primorska), partly from Carinthia and Carniola, as well as from other parts of the new state. It was exactly the people from the Littoral (Primorci), as political ĂŠmigrĂŠs, who gave the social and political events in Maribor between the two Wars an important imprint by their activities in the area of singing, welfare and national defense.

419

13 Potocnik

5.6.07

09:25

Page 420

D. Poto~nik: Maribor med leti 1918-1941

By th 1931 Census, when nationality was considered beside maternal tongue, 81% of the living in the city were Slovenians and only 8 % were Germans. This means that in the decade between 1921 and 1931 the number of Germans diminished again, primarily due to emigration. Although the majority population in the city was Slovenian, the German minority still had a firm economic position. Before the Occupation in 1941, of the 45 manufacturing companies 19 were German owned. In Maribor, 41 % of all housing and other buildings were German owned. The Maribor bourgeoisie, between the two Wars, lacked political unity, being divided into a clerical and a liberal camp. Workers, who were still rather Germanized after the break, openly favoured the annexation of Maribor to Austria. Political changes after 1918 altered the system of the Maribor economy. Economic links with the centres of the former state were severed. Pre-War commercial activity lost primary importance in favour of manufacturing. Electrification of the city, location by the Southern Railway and by the state border, along with inexpensive manpower favoured this trend. The economic crisis at the beginning of the 30ies had impact upon the mode of thinking on the part of workers. The economic crisis and the spread of Nazi demagogy caused workers to be even more leftist revolutionary oriented. In Maribor, Slovenian cultural institutions were begun to be planned even before the Saint Germain treaty. In the Summer of 1919, the National Theatre, the central institution of culture and the arts began to operate. With regard to cultural events in the city, the 30ies were of particular importance, when the city experienced a true cultural efflorescence. In spite of a greave economic crisis sand of an ever more acute international situation the city became a true centre of varied cultures, where each contributed to the mosaic pattern of urban culture.

420

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 421

S tudia H istorica S lovenica UDK 35(497.4 Maribor)"1919/1929" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

U prava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929 Mestna ob~ina

Aleksandra Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana Dr., docentka Muzej narodne osvoboditve Ul. Heroja Tom{i~a 5, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor e-mail: aleksandrabs@gmail.com

Izvle~ek: Avtorica v pri~ujo~i razpravi opisuje pregled dela mestnega sveta mestne ob~ine Maribor in sicer od prevzema oblasti v slovenske roke vse do {estojanuarske diktature leta 1929, ko je bil mestni ob~inski svet razpu{~en, oblast pa je prevzelo s strani dr`ave imenovano ob~insko zastopstvo.

Klju~ne besede: Maribor, zgodovina, politi~na zgodovina, mestni svet, ob~inske volitve.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 421-444, 74 cit., 7 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

421

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 422

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

V letih 1918 in 1919, torej v prevratni dobi, je pri{la ob~ina v Mariboru od vseh oblasti zadnja v slovenske roke. To nem{ko postojanko je uklonila slovenska oblast z razpustom ob~inskega sveta. Razpust je sklenila Narodna vlada Slovenije 16. decembra 1918, izvedla pa {ele 2. januarja 1919. Tega dne je upravo mesta od ùpana Schmidererja kot vladni komisar prevzel dr. Vilko Pfeifer. Vladnemu komisarju ob bok je bil postavljen sosvet devetih ~lanov. Med njimi je bilo {est Slovencev (dr. Franjo Rosina, dr. Josip Leskovar, dr. Anton Jerov{ek, Franc Kitak, Franjo Mo~nik in Ferdo Leskovar1) ter trije Nemci, biv{i ob~inski svetovalci (Karl Nasko, Julij Pfrimer in Hubert Misera).2 V prvem letu svojega delovanja se je mestni sosvet mariborske mestne ob~ine sestal devetkrat in je na teh sejah re{eval 132 zadev, kakor je zapisano v Zapisniku sej mestnega sosveta za leto 1919. Na prvi seji je vladni komisar dr. Vilko Pfeifer poudaril pomen tega dogodka in poprosil svetnike "za sodelovanje v dobrobit prebivalstva in procvit mesta v teh za zdaj {e vedno te`kih ~asih."3 Ker je do tedaj mariborska ob~ina vodila popolnoma nem{ko politiko, ni imel komisar ob prevzemu ob~inske uprave med uradni{tvom in v mestni policiji niti enega Slovenca, kakor je izjavil sam. Prvih 16 magistratnih uradnikov je bilo odpu{~enih, ker so se udeleìli nem{kih demonstracij v Mariboru, ki so bile organizirane ob prihodu ameri{kih ~lanov komisije za meje 27. januarja. Do konca julija 1919 je bilo odpu{~enih {e 36 mestnih uslu`bencev, ki so bili odpu{~eni na podlagi uredbe deèlne vlade za Slovenijo, s katero so odpustili uradnike nem{ke narodnosti, ki so slu`bovali na slovenskem ozemlju v obmo~ju deèlne vlade za Slovenijo.4 V naslednjih letih je bil povod za odpu{~anje nem{kih uradnikov, ki so delali na mariborski ob~ini, neznanje slovenskega jezika. Tako je npr. mestni sosvet na svoji 17. seji 27. maja 1920 sklenil, da je potrebno vse magistrate in vsa podjetja opozoriti, da je uradni jezik izklju~no slovenski in da je potrebno vse re{itve vsem strankam po{iljati izklju~no v slovenskem jeziku.5 Na 4. seji ob~inskega sveta, dne 29. novembra 1921, pa je klub ob~inskih svetovalcev Narodno socialisti~ne stranke podal naslednji predlog: "Podpisani predlagamo ob~inskemu svetu v sklep: 1.) Naro~a se ùpanu ter vsem predstojnikom mestnih uradov in podjetij, da brez privoljenja ob~inskega sveta ne sprejemajo v mestno slu`bo uslu`bencev in delavcev, ki niso popolnoma ve{~i slovenskega ali srb. hrvatskega jezika.

V Zapisniku prve seje mestnega sosveta so zapisana nadlednja imena sosvetnikov: dr. Fran Rosina, Leopold Barta, Ferdinand Vinceti}, Anton Turk, Franc Jarh, dr. Josip Leskovar, dr. Anton Jerov{ek, Vilko Weixl, Ferdo Leskovar. Ta seznam se precej razlikuje od seznama sosvetnikov, ki ga je navedel Anto{a Leskovec. Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: PAM), fond Mestna ob~ina Maribor, Zapisniki sej mestnega sosveta 1919, 161.1 (dalje: Zapisniki), str. 1; Anto{a Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941, v: Maribor skozi stoletja I, Maribor 1991 (dalje: Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru), str. 279. 2 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 279. 3 PAM, Zapisniki 1919, str. 2. 4 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 279. 5 PAM, Zapisniki 1920, str. 96.

422

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 423

S tudia H istorica S lovenica

2.) Pri odpustih iz slu`be, odpu{~ati je v prvi vrsti uslu`bence in delavce, ki niso zmo`ni slovenskega jezika in posebno oni, ki niso na{i dràvljani. 3.) Takoj je zapo~eti z izobrazbo in vpeljavo slovenskega slu`benega jezika zmo`nih uslu`bencev in delavcev za mesta, ki jih danes zasedajo slu`benega jezika nezmo`ne osebe. Po vpeljavi prvih naj predstojniki oziroma ùpan predlaga odpust ali vpokojitev vseh slovenskega slu`benega jezika nezmo`nih oseb. Za pravo~asno izvr{itev so predstojniki oziroma ùpan odgovorni ob~inskemu svetu. 4.) Za presojanje obvladanja slu`benega jezika izvoli ob~inski svet komisijo {tirih lic iz vseh v ob~inskem zastopu zastopanih strank." 6 Iz zapisnikov sej ob~inskega sveta je razvidno, da je ob~ina uradnike, ki niso obvladali slovenskega jezika, za~ela mnoì~no odpu{~ati.7 Najve~ji dele` slovenskih uradnikov, ki so nadome{~ali nem{ke, so predstavljali priseljenci s Primorske, ki je pripadla Italiji in slovenske Koro{ke, ki je pripadla Avstriji.8 @e leta 1926 pa v zapisnikih sej ob~inskega sveta zasledimo spremembo v odnosu do nem{kega jezika, saj so lahko ob~inski svetniki v svojih govorih uporabljali tudi nem{ki jezik. Tako je tega leta npr. ob~inski svetnik Pfrimer na vsaki seji, na kateri je spregovoril, nastopil v nem{kem jeziku.9 Slovenska ob~inska uprava je nato poskrbela, da je Maribor za~el dobivati slovenski videz tudi s preimenovanjem oz. poslovenjenjem ulic v mestu. Tako je na 5. seji mestnega sosveta, 1. avgusta 1919, novo ime dobilo ve~ ulic: Herrengasse je postala Gosposka ulica, Triesterstrasse - Trà{ka cesta, Burggasse je dobila ime Slovenska ulica, Rathausplatz je postal Rotov{ki trg, Maltesergasse - Wilsonova ulica, Bismarckstrasse - Maistrova ulica, Tegetthoffstrasse je dobila ime Aleksandrova cesta itd. Na isti seji je bila sprejeta tudi odlo~itev, da bodo ulice poimenovane predvsem po imenih znanih mo`.10 Marca 1920 je mesto vladnega komisarja od dr. Vilka Pfeiferja prevzel dr. Josip Leskovar, odvetnik, ~lan SLS. Ker se dr. Vilko Pfeifer ni uspel udeleìti zadnje seje, je na novega vladnega komisarja naslovil pismo, katerega naj bi ta prebral sosvetnikom. V tem pismu je dr. Vilko Pfeifer napisal naslednje: "Z dnem 6. marca tl. razre{il me je gospod deèlni predsednik poslov vladnega komisarja za mesto Maribor in sem v zmislu tega ukaza gospoda deèlnega predsednika oddal vse mi doslej poverjene posle potom zapisnika mojemu nasledniku gospodu dr Josipu Leskovarju. Predaja mestnega magistrata in vseh mestnih podjetij ter ob~. Gospodarskega urada se je v redu izvr{ila dne 13. odnosno dne 16. marca tl. O tem si dovoljujem obvestiti gospode sosvetovalce, ki so mi v te`kih ~asih pomagali brez izjeme z dobrimi nasveti ter mi olaj{evali nelahko nalogo. Izre6

PAM, Zapisniki 1921, str.196. PAM, Zapisniki 1921, str. 232. 8 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 279. 9 PAM, Zapisniki 1926, str. 153-156, 182... 10 PAM, Zapisniki 1919, str. 26-27. 7

423

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 424

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

Maribor â&#x20AC;&#x201C; Gosposka ulica, 1929 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 2666)

kam tem potom vsem gospodom sosvetovalcem svojo globoko zahvalo za va{ trud in delo."11 Novi vladni komisar se je moral takoj po prevzemu dol`nosti soo~iti s vpra{anjem preskrbe mesta Maribora z ìvili. Zaradi tega je na 11. sejo mestnega sosveta, dne 23. marca 1920, povabil najve~je trgovce in mlinarje v mestu, ki naj bi sosvetu pomagali z nasveti. Mariborski trgovci so ob tej prilo`nosti podpisali izjavo, v kateri so se zavezali, da bodo prevzeli oskrbo mesta Maribor s potrebnimi ìvili, da bodo o tem obvestili ob~ino ter da bodo ìvila dali na razpolago ob~ini po cenah, ki bodo izra~unane na podlagi nabavne cene. Nato naj bi ob~ina nadzorovala razdelitev med posamezne trgovce in poskrbela, da bo hrana razdeljena v prvi vrsti med prebivalstvo mesta Maribora.12 O tem vpra{anju, npr. o oskrbi mesta z moko, katere je v Mariboru v letu 1920 primanjkovalo, je mestni sosvet {e razpravljal. K re{evanju te in podobnih teàv je sosvet pritegnil vse mestne trgovce, saj so ti najla`je nabavili potreben ìve`, v zameno pa jim je mestni sosvet obljubil primeren dobi~ek, pa tudi pomo~ pri transportnih teàvah, ki so bile v tem obdobju zelo velike.13

PAM, Zapisniki 1920, str. 19-20. PAM, Zapisniki 1920, str. 22-23. 13 Ve~ o tem v: Aleksandra Berberih-Slana, Slovensko-hrva{ki stiki med 1. in 2. svetovno vojno, magistrska naloga, Pedago{ka fakulteta Maribor, Maribor 2000; PAM, Zapisniki 1920, str. 38-39. 12

424

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 425

S tudia H istorica S lovenica

Leta 1920 so bili v sosvetu oblikovani {tevilni odseki. Oblikovan je bil gospodarsko-finan~ni odsek, obrtni odsek, odsek za klavnico in plinarno, odsek za elektri~ne naprave, stavbeni odsek ter odsek za pogrebni zavod in kopali{~e.14 Odseki so si takoj izvolili na~elnike in za~eli z delom. Kot je razvidno iz zapisnika 18. seje mestnega sosveta, dne 27. maja 1920, je razvidno, da je na~elnik gospodarsko-finan~nega odseka postal dr. Valjavec, obrtnega odseka Star~i~, odseka za klavnico in plinarno Ferdo Leskovar, na~elnik odseka za elektri~ne naprave dr. Somrek, stavbenega odseka Tomaì~ in na~elnik odseka za pogrebni zavod in kopali{~e dr. Jerov{ek.15 Ob posebnih prilo`nostih je mestni sosvet oblikoval {e druge odseke, kot npr. ob pripravah na sprejem prestolonaslednika Aleksandra, ko sta bila oblikovana dva odseka: za razvrstitev in za olep{anje mesta. Vendar pa so bili taki odseki imenovani le za dolo~en ~as.16 Na 19. seji mestnega sosveta, 28. decembra 1920, je vladni komisar dr. Josip Leskovar sosvetnikom naznanil, da je deèlno vlado zaprosil za razre{itev poslov vladnega komisarja. Za svojo odlo~itev je navedel dva razloga. Prvi naj bi bil ta, da ni ve~ zmogel opravljati dvojnega dela, v njegovi pisarni ter na magistratu. Drugi razlog pa naj bi bil ta, da se je zavedal, da bi se kmalu na{el kdo, ki bi zahteval njegovo odstranitev iz politi~nih vzrokov, "~e{ da prista{ slovenske ljudske stranke ne more biti vladni komisar mesta Maribor, kakor se je to dognalo o priliki sokolskega zleta."17 Dr. Josip Leskovar je ob tem omenil, da je bil zaradi Orlovskega tabora, ki je bil organiziran konec avgusta, in zaradi sokolskega zleta le malo zatem, tar~a napadov tiska. V Beograd je bilo javljeno celo, da je ob teh prilo`nostih postopal pristransko. Obtoèn je bil, da je kot ~lan Slovenske ljudske stranke dal podporo le Orlom. V svojem letnem poro~ilu je zato poudaril, da so bile vse prito`be neutemeljene, da Orli za svojo prireditev iz mestne blagajne niso dobili nobenega denarja, da pa je on kot vladni komisar izpolnil vse pro{nje, ki jih je nanj naslovil odbor sokolskega zleta. Poudaril je tudi, da na sokolsko prireditev ni bil povabljen ter da ni bil obve{~en o prihodu ministrov, zaradi ~esar je zavrnil o~itke, da je ravnal netaktno. Razen tega je Leskovar v svojem govoru posebej odgovoril tudi na nekatere o~itke glede ob~inskega gospodarstva, ki so o~itno bili eden od razlogov, da je zahteval svojo razre{itev z mesta vladnega komisarja.18 Februarja 1921 vladni komisar postane Ivan Poljanec. Ob~inska uprava je bila tedaj è ~isto slovenska in mesto je imelo è slovenski videz. [tevilo nem{kega prebivalstva se je zmanj{alo, {tevilo slovenskega pa se je ve~alo. Razlike v ljudskem {tetju v letih 1910 in 1921 so pokazale, da je ve~ino "nem{tva " v Mariboru v preteklosti ustvarjala germanizacijska politika. Po {tetju iz leta 1910 je bilo namre~ v Mariboru 14 % slovenskega in 79 % nem{kega prebivalstva, po ljudskem 14

PAM, Zapisniki 1920, str. 86-87. PAM, Zapisniki 1920, str. 96. 16 PAM, Zapisniki 1920, str. 99-100. 17 PAM, Zapisniki 1920, str. 215-216. 18 PAM, Zapiski 1920, str. 314-319. 15

425

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 426

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

Dr. Josip Leskovar, od leta 1920 vladni komisar in od leta 1924 `upan Maribora (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 4079)

{tetju leta 1921 pa je bilo 67 % slovenskega prebivalstva, 21 % pa nem{kega. Veselje nad koncem potuj~evanja pa je kmalu zatemnilo nezadovoljstvo nad dr`avo oz. njenim oblikovanjem politi~nega sistema. Vrsta pristojnosti, ki jih je imelo mesto po statutu iz 1871, je bila prenesena na okrajno glavarstvo, s ~imer je bila omejena mestna avtonomija, podalj{ana pa je bila tudi doba komisarskega upravljanja mesta.19 Poslanci socialno-demokratske stranke v sosvetu so na seji 28. februarja 1921 v imenu svojih prista{ev, ki so po njihovih besedah predstavljali ogromno ve~ino 19

Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 280.

426

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 427

S tudia H istorica S lovenica

mestnega prebivalstva, protestirali proti "neupravi~enemu in nezakonitemu oropanju mestne ob~ine njene avtonomije." V svojem protestu so med drugim zapisali: "Ukinjenje mestnih avtonomnih pravic ne odgovarja niti interesom niti volji me{~anstva, niti zahtevi po izbolj{anju politi~ne uprave â&#x20AC;&#x201C; najmanj pa na~elom svobodne demokracije. Zanj so bili merodajni goli strankarsko politi~ni motivi. Zato pa je protest popolnoma upravi~en in podajamo ga v zavesti, da storimo to kot tolma~i volje ve~ine mestnega ob~instva."20 To vpra{anje se je pojavljalo tudi kasneje. Tako je ob~inski svet na svoji tretji seji, 11. oktobra razpravljal o tem vpra{anju. Klub ob~inskih svetovalcev JSDS je predlagal, naj bi pri pristojnih organih zahtevali vrnitev popolne avtonomije ob~ini, ki je to avtonomijo imela è 700 let. Ob~inski svet je predlog spoznal kot nujen ter predlagal, naj zadevo prevzame pravni odsek, ta pa naj pooblasti ùpana, da napravi vse potrebno v zvezi s tem vpra{anjem.21 Pod novim vladnim komisarjem so bili v mestni sosvet imenovani novi svetniki. Med njimi so bili: Franjo Jarh, dr. Anton Jerov{ek, dr. Josip Leskovar, dr. Vladimir Sernec, dr. Valjavec, Viktor Gr~ar, Viktor Erèn, Ivan Hojnik, dr. Viktor Kac, dr. Franjo Rostohar, Fran Voglar, Josip Suli~, Simon P{under, Martin Planin{ek, Andrej Bahun, Fran Po{trak, Ivan Klan~nik, Karol êh, Franjo @ebot, Ivan Tomaì~, Ferdo Vinceti~ in Ferdo Leskovar.22 Oblikovani so bili tudi novi odseki: personalni in disciplinarni odsek, gospodarsko-finan~ni odsek, odsek za klavnico in plinarno, stavbni odsek in odsek za mestno elektriko podjetje, odsek za mestni pogrebni zavod, pokopali{~e in kopali{~e in odsek za likvidacijo ob~inskega gospodarskega urada.23 Slovenske stranke v Mariboru so si, kot trdi Leskovec, prav gotovo èlele, da bi pri{lo do sprostitve politi~nega ìvljenja v ob~ini. Da novi dràvi nih~e ne bi mogel o~itati nedemokrati~nosti, so upale, da bodo volitve è leta 1920. Doma~i liberalci, ki so bili organizirani v JDS (v Mariboru so jih takrat predstavljali dr. Fran Rosina, dr. Karel Koderman in Lovro Petovar), so kot zastopniki vodilne stranke v centralni vladi in deèlni vladi v Ljubljani v zgodnjih volitvah videli odlo~no dejanje svojega vodstva v dràvi, ki {e ni bila politi~no stabilizirana. V Mariboru so èleli dokazati, da se lahko Slovenci uveljavijo kot vodilna sila v ob~ini, zato so bili za enoten nastop slovenskih strank. Vendar pa je bilo potrebno na volitve ~akati vse do 26. aprila 1921.24 V Mariboru so na prvih ob~inskih volitvah (na katerih ènske niso smele voliti) najve~ glasov dobili socialisti. Ti so za naslednja tri leta postavili ùpana, u~itelja Viktorja Gr~arja ter 12 odbornikov v 40-~lanskem ob~inskem odboru. Druga mesta so si po proporcionalnem volilnem sistemu razdelile Narodna socialisti~na stranka (10 odbornikov), Slovenska ljudska stranka (7 odbornikov), Jugoslovanska demokratska stranka (7 odbornikov) in Delavska skupina, kakor se je 20

PAM, Zapisniki 1921, str. 2-3. PAM, Zapisniki 1921, str. 166. 22 PAM, Zapisniki 1921, str. 1. 23 PAM, Zapisniki 1921, str. 3-4. 24 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 280. 21

427

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 428

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

U~itelj Viktor Gr~ar, mariborski `upan v letih 1920-1923 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

imenovala socialisti~na levica (4 odborniki). Mariborski izid volitev se je precej razlikoval od slovenskega povpre~ja, saj je SLS v skoraj treh ~etrtinah ob~in dobila absolutno ve~ino. Plebiscit v narodnostnem pogledu pa volitve leta 1921 niso bile, saj se jih Gospodarska stranka, katero so 1920 leta ustanovili spodnje{tajerski Nemci, ni udele`ila.25 Na zadnji, 38. seji mestnega sosveta, dne 4. maja 1921, je vladni komisar sosvetnikom poro~al, da je bil novi ob~inski svet izvoljen, da pa volitve {e niso bile potrjene, zaradi ~esar ni bilo kmalu pri~akovati prve seje ob~inskega sveta, kljub temu pa je Ivan Poljanec sklical {e eno sejo sosveta, saj je `elel re{iti {e nekaj nujnih zadev. Zaradi tega se je na seji za~ela razprava, v kateri je dr. Leskovar v imenu Slovenske ljudske stranke izjavil, da seja sosveta ni veljavna, saj so bili mandati sosvetnikov z ob~inskimi volitvami ukinjeni. Dr. Sernec, ki je poudaril, da je imel vladni komisar pravico sam re{iti vse zadeve, je menil, da naj bi sosvet, kot le posvetovalni organ, vodil vse posle, dokler jih ne prevzame potrjeni ob~inski odbor. Tudi predstavniki socialno-demokrati~nega kluba so od vladnega komisarja zahtevali, 25

Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 280-281.

428

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 429

S tudia H istorica S lovenica

naj pospe{i prevzem uprave v mestu, saj naj bi bil è ~as, da oblast prevzame zakonito izvoljeno ob~insko telo "po tolikih letih brezpravnega gospodarjenja."26 Razprava se je razvila v spor glede pristojnosti vladnega komisarja in sosveta, padla pa je tudi obto`ba na ra~un Jugoslovanske demokratske stranke, ~e{ da je iz politi~nih razlogov èlela zavle~i sklicanje ob~inskega sveta in volitve ùpana. Ob koncu razprave je bilo dogovorjeno, da se sosvet ne bo ve~ sestajal, razen ~e bi bile ob~inske volitve razveljavljene, sosvet pa je deèlni vladi naslovil pro{njo, naj pospe{i oblikovanje ob~inskega sveta, ob tem pa je sprejel predlog, naj se posli vladnega komisarja v tem ~asu omejijo. Vladni komisar je v nasprotju s tem izjavil, da bo samostojno re{il vse nujne zadeve magistrata, saj je imel kot dràvni komisar potrebno pooblastilo za to.27 Ob~inski svet se je prvi~ sestal na seji 8. avgusta 1921. Delo ob~inskega sveta je bilo razdeljeno na 14 odsekov, in sicer: gospodarsko-finan~ni odsek, pravni odsek, personalni in disciplinarni odsek, odsek za obrt in industrijo, kulturni odsek, socialni odsek, odsek za zdravstvo, higieno in mariborsko kopali{~e, stanovanjski odsek, stavbni odsek in odsek za elektri~no podjetje, odsek za klavnico, odsek za pogrebni zavod in pokopali{~e, odsek za likvidacijo gospodarskega urada, odsek za plinarno in vodovod ter odsek za pregledovanje poslovanja mestne hranilnice. Odseke in ~lane odsekov je predlagal sam ùpan Viktor Gr~ar.28 Tega leta se je sosvet sestal devetkrat, od 8. avgusta 1921 do konca leta pa se je novo izvoljeni ob~inski svet sestal petkrat. Za razliko od sej mestnega sosveta se na sejah ob~inskega sveta ni razpravljalo le o mestnih zadevah in teàvah, ampak tudi o splo{nem politi~nem stanju v dràvi. Tako so v skladu s politiko, ki jo je Slovenska ljudska stranka zagovarjala v Beogradu, ob~inski svetovalci Slovenske ljudske stranke na seji 6. septembra 1921 podali naslednji predlog ob~inskega sklepa: "Slej ko prej neomajeno stoje~i na stali{~u zjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno dràvo, smo prepri~ani, da ustava, ki je pravkar postala veljaven dràvni zakon, ne odgovarja politi~nim socijalnim in kulturnim potrebam na{ega ljudstva, zato zahtevamo, da se ta ustava v sporazumu vseh treh plemen revidira tako, da nam zajam~i eno nedeljivo in avtonomno Slovenijo s postavodajnim zborom in njemu odgovorno vlado."29 Vendar pa je bila izglasovana spremenjena verzija, v kateri je bilo na koncu zapisano, "... da se ta ustava v sporazumu vseh treh plemen revidira tako, da ne bi ovirala svobodnega razvoja vseh treh jugoslovanskih plemen in ostalih narodnosti."30 Razen tega je bilo v ob~inskem svetu postavljeno tudi vpra{anje razdelitve Slovenije na dve oblasti: ljubljansko in mariborsko. Dr. Voglar je na 5. seji ob~inskega sveta 12. decembra 1921 predstavil "nujni predlog ": "Po ustavi je dolo~eno, da sme obsegati vsaka oblast po najve~ 800.000 prebivalcev. Po tej dolo~bi bi tvorila Slovenija dve oblasti in Maribor bi naj dobil po 26

PAM, Zapisniki 1921, str. 134-135. PAM, Zapisniki 1921, str. 135-137. 28 PAM, Zapisniki 1921, str. 139-141. 29 PAM, Zapisniki 1921, str. 152. 30 PAM, Zapisniki 1921, str. 152-153. 27

429

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 430

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

vladnem predlogu sede` mariborske oblasti. Ni potrebno nagla{ati kolikega pomena bi bilo za gospodarski razvoj na{ega mesta, ako se ustavi za polovico Slovenije tukaj posebno sredi{~e, kamor bi morali prihajati vsi tisti, ki imajo opravka na oblasti. Tukaj bi zboroval oblastni odbor, ki bo {tel 80 do 100 poslancev. Vsi ti ljudje bodo kupovali tukaj vse svoje potreb{~ine, kakor so to delali dosedaj v Ljubljani. Iz stali{~a Ljubljane je torej razumljivo, da se Ljubljan~ani zgoraj omenjeni delitvi z vsemi silami protivijo in zahtevajo nedeljeno Slovenijo seveda s sede`em v Ljubljani. Izgovarjajo se s tem, da bi izdatki za novo oblast v Mariboru bili preveliki. Da to ni pravi vzrok njihovega protivljenja, je jasno. Saj je stavil pokrajinski namestnik v isti sapi, ko je govoril o velikanskih stro{kih, predlog, da se naj v slu~aju, ko bi moralo priti do dveh oblasti, odtrga od mariborske oblasti Celje in priklju~i ljubljanski. Jasno je, da bo ustanovitev oblasti v Mariboru tr~ila na te`ko~e zaradi stro{kov in pomanjkanja stanovanj. Toda dobrobit prebivalstva ki ga tukaj zastopamo, zahteva kategori~no, da v prvi vrsti mi povzdignemo svoj glas ter od vlade zahtevamo, da se ravna po jasnem besedilu ustave in se ne da premotiti po zgolj eguisti~nih tiradah ljubljan~anov. Ker pa zgoraj omenjene te`ko~e obstojajo, zato povejmo vladi, da ji ho~e mesto Maribor po mo`nosti iti na roko glede lokalov in stanovanj. Ker obstoja nevarnost, da vlada popusti in ostane Maribor navadno provincijalno mestece, zato stavim slede~i nujni predlog in prosim, da glasuje ob~inski svet zanj: 'Z ozirom na agitacijo Ljubljan~anov proti delitvi Slovenije v dve oblasti se obra~a zastopstvo avtonomnega mariborskega mesta na beograjsko vlado ter jo pozivlja, da se naj ne da motiti po nobenih eguisti~nih zahtevah ljubljan~anov, ki ne bi videli radi, da bi ji nastala ob Avstrijski meji mo~na gospodarska konkurenca. Stoga naj se izvr{i ustava ter se da narodu zajam~ena avtonomija v taki meri, da bo sredi{~e oblasti lahko dosegljivo brez posebnih stro{kov in brez prevelike zamude ~asa. Severnemu delu Slovenije je Ljubljana preve~ oddaljena in bi ne ob~util tukaj{nji narod nobene avtonomije in njenih dobrot, ako bi moral z vsako malenkostjo na ju`ni konec Slovenije. Ker pa vemo, da so zvezane z ustanovitvijo sede`a oblasti v Mariboru te`ko~e glede uradnih prostorov in uradni{kih stanovanj, izjavlja zastopstvo mesta Maribor, da ho~e iti vladi pri vseh teh vpra{anjih na roko in jo po mo`nosti podpirati.'"31 Po podanem predlogu prof. Voglarja so mestni svetniki v razpravi predstavili stali{~a svojih strank glede tega vpra{anja. Tako je dr. Leskovar kot ~lan Slovenske ljudske stranke izjavil, da njegova stranka zagovarja stali{~e nerazdeljene Slovenije, opozoril pa je tudi na to, da je bil predlog JDS v protislovju s sklepom ob31

PAM, Zapisniki 1921, str. 209-210.

430

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 431

S tudia H istorica S lovenica

~inskega sveta o reviziji ustave. Pripomnil je tudi, da je vlada v Ljubljani, dokler je bila Slovenija samostojna, odli~no delovala in da so se razmere spremenile na slab{e {ele, ko je glavno vlogo prevzel Beograd. Iz vrst drugih strank je dobil predlog oporo, ob~inski svetovalec dr. Sernec pa je zahteval sede` samouprave v Mariboru, kateremu naj bi se priklju~il tudi celjski okraj. Dr. Sernec je zavrnil predlog pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, ki je predlagal, naj se celjski okraj priklju~i Ljubljani.32 Ob~inski svetniki so z 28. glasovi za in 7. proti sprejeli tako predlog dr. Serneca o priklju~itvi celjske okolice mariborski oblasti, kot celoten predlog prof. Voglarja, vendar s ~rtanjem predloga o podpori mestne ob~ine v zvezi s preskrbo uradnih prostorov za oblast.33 Uradni prostori in stanovanja so bili ena najve~jih teàv v Mariboru v povojnem obdobju, saj jih je kar naprej primanjkovalo in se je tako mestni sosvet kot kasneje ob~inski svet kar naprej spopadal s to teàvo. Lahko bi rekli, da ni bilo seje, na kateri ne bi razpravljali o tem. Velikokrat so se pojavili o~itki, da so bila razpolo`ljiva stanovanja nepravi~no razdeljena, ter da je bila stanovanjska komisija nepravi~na. Prav tako naj bi "zavednim Slovencem" jemali stanovanja ali sobe, po drugi strani pa so jih dobivali "tujci," ki niso bili v Mariboru niti zaposleni. Tak{ne in podobne teàve so bile na dnevnem redu skoraj vsake seje, ob~inski svet pa jih je posku{al re{iti na razli~ne na~ine, z razdelitvijo velikih stanovanj na ve~ sob, z uvedbo davka na velika stanovanja, kasneje z izgradnjo stanovanj itd.34 Pri re{evanju teh teàv pa se je ob~inski svet posku{al zgledovati tudi po drugih mestih, ki so se s tem za~ela spopadati è prej, npr. po Celju in nekaterih mestih v tujini.35 Leto 1922 je bilo pomembno za oblikovanje mesta Maribor. V za~etku leta je pokrajinska uprava za Slovenijo mestni magistrat pozvala, naj ~imprej prevzame obvezo prevzema stro{kov, ki so bili vezani z opravljanjem poslov, ki bi bili ponovno vrnjeni mariborski mestni ob~ini. Ker je mariborski ob~inski svet è nekaj ~asa zahteval, naj se vrnejo Mariboru pristojnosti, ki jih je imel prej è 700 let, so ob~inski svetniki z veseljem sprejeli predlog.36 Vendar pa so se morali hkrati spoprijeti z ukazom zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani, s katerim naj bi bile zaprte vse bolnice v mariborskem okro`ju. Seveda je ob~inski svet proti temu ostro protestiral, saj bi ta korak po mnenju svetnikov s seboj prinesel stra{ne daljnoro~ne posledice.37 Tri mesece kasneje se je ob~inski svet znova lotil tega vpra{anja, saj je ùpan poro~al, da je to vpra{anje znova stopilo v ospredje in da dràva namerava zmanj{ati {tevilo bolnikov v preostalih bolnicah. Zaradi tega je ob~inski svet sprejel naslednjo resolucijo: "Ob~inski svet mariborski je v svoji seji dne 30. junija 1922 sklenil slede~e: Mestni ob~inski svet mariborski ponovno izraà svoje njave~je za~udenje in 32

PAM, Zapisniki 1921, str. 211. PAM, Zapisniki 1921, str. 212. 34 PAM, Zapisniki 1922, str.5-12. 35 PAM, Zapisniki 1922, str. 19-20. 36 PAM, Zapisniki 1922, str. 52. 37 PAM, Zapisniki 1922, str. 53. 33

431

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 432

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

ogor{enje nad ukrepi centralnih zdravstvenih in finan~nih vlasti, glasom katerih se ima reducirati {tevilo bolnikov v bolnicah Slovenije na najnujnej{e slu~aje, kar je skoro istovetno s popolno zatvoritvijo teh zavodov. Ta ukrep vzbuja najve~je razburjenje v naj{ir{ih plasteh naroda, ki bodo z napovedano redukcijo najte`je o{kodovane, {koduje pa tudi ugledu dràve na zunaj. Mariborska bolnica, ki je imela pred prevratom zna~aj lokalne bolnice in ki je takrat izlahka oddajala te`je bolnike v centralne bolnice na zdravili{~e v Gradcu in okolici, je postala z novo dràvo centralni zavod za prebivalstvo ozemlja bodo~e mariborske oblasti. Kot tak zavod bolnica {e danes ni prirejena in bi bila potrebna, ob polnem dosedanjem obratovanju, velika raz{irjenja in izpopolnjenja. Prebivalstvo se zaveda te`kega poloàja dràve in je poskusilo ji priti s privatno inicijativo na pomo~. Ustanovila se je Protituberkolozna liga, ki na lastne stro{ke oskrbuje frekventiran ambulatorij. Ustanovilo se je dru{tvo za postavitev ginekolo{kega oddelka splo{ne bolnice s porodni{nico in {olo za babice in ustanovilo se je dru{tvo za ustanovitev in vzdrèvanje otro{ke bolnice. V tem ~asu pa zapira dràva dosedaj obstoje~e bolni{ke zavode, s ~emur grozi onemogo~iti vsako re{evalno akcijo na tem polju. Ukrep centralnih oblasti glede bolnic v Sloveniji pomeni teàk udarec vsemu prebivalstvu in je mestna ob~ina primorana proti temu ukrepu izraziti svoj najenergi~niji protest. Pokrajinska uprava kakor tudi vsi ostali tozadevni faktorji se pozivljajo, da ukrenejo vse mere, da se ta pogubonosen in ponièvalen ukrep centralnih vlasti razveljavi."38 Po razpravi so ob~inski svetniki enoglasno sprejeli resolucijo in se odlo~ili, da jo bodo poslali na pristojno mesto.39 Leta 1922 sta bili v Mariboru razpu{~eni dve nem{ki dru{tvi, in sicer je pokrajinska uprava potrdila razpust dru{tva 'Theater und Casino-Verein' ter 'Verein fĂźr Kinderschutz und JugendfĂźrsorge'. Dru{tveno premoènje obeh dru{tev je pre{lo v last mestne ob~ine. Ker je gledali{~e v Mariboru s tem ostalo brez uprave, so ob~inski svetniki stopili v stik z Dramati~nim dru{tvom, ki je izrazilo èljo po najemu gledali{~a, ~im bi dràva lastni{tvo prepustila ob~ini.40 @e leto prej je ùpan mesta Maribor pozval tudi vsa kulturna dru{tva, naj odstopijo svoje knji`nice, da bi lahko oblikovali javno {tudijsko knji`nico in leta 1922 je bila knji`nica pripravljena za otvoritev. Knjige, ki so jih oddala posamezna dru{tva, so {e vedno ostala last teh dru{tev. Za upravo knji`nice je bil oblikovan kuratorij, v katerem so bili predstavniki teh dru{tev, razen tega pa {e dva predstavnika dràve in dva predstavnika mestne ob~ine.41 Tako je bilo leto 1922 v kulturnem oziru pomembno za Maribor in mestni ob~inski svet se je veliko ukvarjal s takimi in podobnimi vpra{anji. 38

PAM, Zapisniki 1922, str. 147-148. PAM, Zapisniki 1922, str.149. 40 PAM, Zapisniki 1922, str. 161-162, 200-204. 41 PAM, Zapisniki 1922, str. 131-132. 39

432

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 433

S tudia H istorica S lovenica

Maribor â&#x20AC;&#x201C; Glavni trg, 1921 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 8954)

Vendar pa se je tega leta ob~inski svet spopadal tudi s {kandali, kot je bil {kandal, ki je izbruhnil konec leta in je bil povezan z nakupom zemlji{~a ob Radvanjski cesti.42 Poslanci SLS so namre~ po izvedbi tega nakupa vloìli interpelacijo, v kateri so zahtevali pojasnilo o govoricah, da so bili v proces sumljivega nakupa vpleteni ob~inski svetniki, ki so bili podkupljeni. @upan je na prvi razpravi zavrnil debato na seji ob~inskega sveta, kar je izredno razburilo {tevilne svetnike, vendar pa je zahteval sestavo komisije, ki naj bi raziskala zadevo. Ob~inski svetovalec Kolbesen naj bi namre~ prevzel provizijo za opravljeno kup~ijo, ùpan pa je to provizijo izpla~al brez sklepa ob~inskega sveta. V sporu so izbruhnile {e nekatere druge afere in predstavniki socialisti~ne stranke so obtoìli ~lana Slovenske ljudske stranke dr. Leskovarja, da mnoge zadeve na ob~ini niso bile v skladu z njegovim delom pravnega zastopnika ob~ine.43 Komisija je razkrila celoten potek transakcije in ker je v razpravi postalo jasno, da veliko ob~inskih svetnikov meni, da je kriv ùpan Gr~ar, je ta pristal na predlog mestnega svetnika Franje @ebota o glasovanju o nezaupnici, ~eprav je svojo krivdo zanikal. Glasovanje o nezaupnici je podprl tudi podùpan Rogli~, ki je bil o~itno uàljen zaradi obto`b socialisti~ne stranke na njegov ra~un. Vendar pa so prisotni ob~inski svetniki z 12. proti 11. glasovom glasovali proti nezaupnici. Za predlog so glasovali predstavniki SLS in NSS, proti predlogu SPJ, glasovanja pa so se vzdràli predstavniki JDS.44 42

PAM, Zapisniki 1922, str. 218. PAM, Zapisniki 1922, str. 277-284. 44 PAM, Zapisniki 1922, str. 326-335. 43

433

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 434

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

Vendar pa se je afera razvlekla tudi v naslednje leto, saj je dr. Jerov{ek na 3. seji 7. februarja 1923 ùpanu o~ital nepoznavanje ob~inskega reda, kar naj bi med drugim dokazal tudi takrat, ko je ob~inskemu svetniku Kolbesnu dovolil izpla~ilo provizije za nakup zemlji{~a. Vendar pa ùpan o tem ni èlel ve~ razpravljati, saj je menil, da je zadevo è ve~krat pojasnil.45 Na prvi seji ob~inskega sveta v letu 1923 so ob~inski svetniki izbirali novega podùpana. Novi podùpan je postal ob~inski svetnik Ivan Druzovi~. To pa ni bila edina sprememba v ob~inskem svetu, saj prej{nja razdelitev iz leta 1921, po kateri je bilo v ob~inskem svetu 13 odsekov, katerima so se kasneje pridruìli {e aproviza~ni odsek, pregledni odbor za Mestno hranilnico in kuratorij za 'Vesno', ni ve~ zadovoljevala potrebam ob~inskega sveta. @upan je omenil ve~ slabih izku{enj s tak{no razdelitvijo, saj je bilo odsekov preve~ in so nekateri ob~inski svetniki morali sodelovati v ve~ odsekih, zaradi ~esar je bilo na sejah odsekov ve~krat premalo ~lanov. Razen tega so imeli po njegovem mnenju odseki preozko za~rtan obseg nalog, zato je pri{lo do tega, da v~asih niso mogli dolo~iti pristojnosti za posamezne zadeve. Zaradi tega je sestavil predlog o razdelitvi na 5 odsekov, katerega so ob~inski svetniki sprejeli.46 Po novem so bile torej pristojnosti ob~inskega sveta razdeljene med 5 odsekov: I. odsek je prevzel naslednje naloge: organizacijske, pravne, zadeve uslu`benstva, sprejem v ob~insko zvezo, podelitev me{~anstva in ~astnega me{~anstva (odsek je s tem prevzel naloge dotedanjega pravnega odseka, personalnega odseka ter odseka za likvidacijo gospodarskega urada). II. odsek je prevzel naslednje: prosveta, {olstvo, zdravstvene in ubo`ne zadeve, humanitarne ustanove, vodovod, kopali{~e, pogrebni zavod in pokopali{~e (s tem je prevzel posle dotedanjega kulturnega, socialnega, zdravstvenega odseka in odseka za pogrebni zavod). III. odsek je bil zadolèn za; stavbena in tehni~na dela, olep{avo mesta, razsvetljavo, plinarno, elektri~no podjetje (s tem je prevzel naloge stavbnega in stanovanjskega odseka ter odseka za plinarno. IV. odsek je dobil naslednje naloge: finance, kontrola financ in ekonomija, nadzorstvo Mestnega kina (s tem je prevzel naloge finan~no-gospodarskega odseka). V. odsek naj bi prevzel: tr`no nadzorstvo, aprovizacijo, klavnico, mesnico, premogovno komisijo, obrt, industrijo in trgovino (s tem je prevzel naloge odseka za obrt in industrijo, klavni{kega in aprovizacijskega odseka). ^lanstvo v odsekih je bilo oblikovano tako, da so bili v vsakem odseku trije predstavniki SSJ, dva predstavnika SLS in dva predstavnika JDS, biv{i podùpan Rogli~ pa je v imenu NSS odbil sodelovanje njihovih predstavnikov v odsekih.47 Konec leta je mestno upravo pretresel novi ob~inski zakon, po katerem naj bi imela samoupravo le tri mesta v celotni dràvi, in sicer Zagreb, Beograd in Ljub45

PAM, Zapisniki 1923, str. 44-45. PAM, Zapisniki 1923, str 1-4. 47 PAM, Zapisniki 1923, str. 2-3. 46

434

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 435

S tudia H istorica S lovenica

ljana. @upan, ki je poro~al o tem ob~inskemu svetu, je opozoril, da obstaja nevarnost, da Maribor postane navadna "selska ob~ina." Zaradi tega, kot je opozoril, naj bi bila naloga ob~inskega sveta, da prepre~i posledice zakona, o katerem je sicer Narodna skup{~ina {e razpravljala. Menil je namre~, da bi se z uvedbo tega zakona vse ~ez no~ spremenilo in da uprava v Mariboru sploh ve~ ne bi mogla delovati, zaradi tega je predlagal oblikovanje posebnega odseka, ki bi se ukvarjal s tem vpra{anjem in bi se povezal tudi z drugimi ob~inami. Tak odsek je bil oblikovan na seji 12. oktobra 1923 in v njega so bili izvoljeni naslednji ob~inski svetniki: dr. Rosina, dr. Leskovar, dr. Rostohar in Druzovi~. Razen tega so ob~inski svetniki v zvezi s tem sprejeli odlo~itev o skupni akciji vseh mest, ki se borijo za svojo avtonomijo.48 Le teden dni kasneje je mariborski ùpan poro~al o tem, da se je è povezal z ljubljanskim ùpanom dr. Peri~em in da je bil organiziran sestanek ùpanov mest Zagreb, Ljubljana, Ptuj, Celje in Maribor, ki je bil napovedan 24. oktobra 1923.49 Tega dne so se predstavniki teh mest res sestali in razpravljali o novem ob~inskem zakonu in o upravi ter samoupravi mest. Sprejeli so dogovor o skupnem nastopu vseh mest, ker pa vsa ta mesta niso bila prizadeta z novim zakonom o ob~inah, je mariborski ob~inski svet sprejel {e samostojno resolucijo. Ta resolucija je glasila tako: "Kakor se je javilo v javnosti je vlada predloìla narodni skup{~ini zakonski osnutek o upravi in samoupravi mest, kakor ga predvideva ~len 96. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V istih poro~ilih se tudi javlja, da veljajo kot taka samo mesta Beograd, Zagreb in morda Ljubljana. Ta predlog se je predroìl skup{~ini poprej, nego se je predloìl, obravnaval in sprejel osnovni zakon o ob~inah. Kajti tudi za samoupravna mesta mora biti osnovna ureditev ista kakor pri ostalih ob~inah. Samoupravna mesta dobe samo ve~ in raz{irjenej{ih pravic, nego ostale ob~ine, kakor to zahtevajo navedena na~rta, da se omogo~i lahek in enoten razvoj mest. Ako se ta zakon sprejme poprej nego osnovni zakon, pomeni sprejetje prejudic za obliko in vsebino osnovnega zakona. Najodlo~nej{e moramo protestirati, da se je sprejelo samo mesta Beograd, Zagreb in Ljubljano in da se je izpustilo vsa {tevilna mesta, ki so dosedaj imela zna~aj upravnih oblasti I. stopnje (statutarna mesta) med njimi Maribor. Mesto Maribor uìva mestne pravice tj. svojo samoupravo è od l. 1243. Skoraj 700 let je bila politi~na uprava mesta v rokah mestnih zastopnikov samih. Temu dejstvu je zahvaliti, da se je mesto razvilo do dana{nje veli~ine in da tvori za dràvo va`ne obmejne to~ke. Pododbor Zveze industrijalcev ima v~lanjenih okoli 100 ~lanov, obrt in trgovina v mestu sta od nekdaj poznati. Kot obmejno mesto ima mesto va`no historijsko funkcijo. Ako ho~emo, da se bo razvoj brez pretresov in usmerjeno vr{il, potreba je mestu enotne elasti~ne uprave, a to po na~elu uprav modernih velikih mest. To je pravtako v interesu mesta kakor v interesu dràve. Namesto tega pa ho~e vlada postaviti na isti nivo kakor najmanj{e selske ob~ine. Posledice tega bi bile nedogledne. Ob~ina bi posameznih poslov, ki jih je dosedaj samostojno vr{ila, ne smela ve~ vr{iti. Dràvna vlast bi bila na48

PAM, Zapisniki 1923, str. 339-341.

435

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 436

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

pram ob~ini samo nadzorna vlast in ker je z posli ostalega ozemlja preobloèna, ne bi zamogla posebno pa`njo posvetiti na razvoj mesta. Mestni ob~inski svet je primoran proti nameri, da se mesto Maribor izlo~i iz mest, za katere bo veljal zakon o upravi in samoupravi mest najodlo~neje protestirati. Napro{a se centralna vlada, da svoj prvotni na~rt izpremeni in pritegne tudi ostala velika mesta, med njimi Mesto Maribor v krog mest, za katere bo veljal zakon o upravi in samoupravi mest. Napro{ajo se zastopniki vseh poslanskih skupin v narodni skup{~ini, da te zahteve najodlo~neje branijo in nikakor ne pristanejo na osnutek, ki bi se oziral samo na mesta Beograd, Zagreb in Ljubljano."50 Istega leta, na seji 20. novembra, je ùpan ob~inskemu svetu predstavil {e predlog za vrnitev odvzetih poslov politi~ne uprave I. stopnje. Spomnil je, da so bili z naredbo z dne 1. aprila 1922 mariborski mestni ob~ini odvzeti posli politi~ne uprave I. stopnje, ki so se nana{ali na dràvljanstvo, stanovsko matico, sklepanje zakonov, ljudsko {tetje, volitve v zakonodajno zastopstvo, voja{tvo, trgovino in obrt, socialno zavarovanje delavcev, vodno pravo in bogo~astje, posli v zvezi s {olstvom in zdravstvom pa so bili mestni ob~ini odvzeti è leta 1920. Vsi ti posli so bili preneseni na okrajno glavarstvo za mariborsko okolico, in to po mnenju ùpana ne zaradi bolj{e uprave, ampak zaradi politi~nih, strankarskih motivov. Vse to je bilo izvedeno na podlagi ukazov, ki nikoli niso postali zakoni, saj niso bili v skladu z ustavo iz leta 1921. @upan pa je opozoril na 27. ~len zakona o ob~inski upravi iz leta 1922 po katerem naj bi mesta, ki so imela upravno oblast I. stopnje zgoraj navedene posle opravljala vse do sprejetja zakona o samoupravi mest. In na podlagi tega ~lena je ob~inski svet zahteval vrnitev vseh poslov mariborskemu mestnemu magistratu in s tem v zvezi je bila ministrstvu za notranje zadeve in pokrajinski upravi za Slovenijo poslana resolucija.51 Kar se ti~e {olstva, je bila Mariboru zahteva zavrnjena, saj je po ustavi {olstvo dràvno, prav tako nadzor nad {olami, torej tega ob~ina nikakor ni mogla prevzeti, zaradi ~esar je bil v mestu ukinjen vi{ji {olski svet.52 Ker je bilo vpra{anje avtonomije mest slovenskim mestom zelo pomembno, so se 16. novembra 1925 v Ljubljani sestali predstavniki avtonomnih mest. O tem sestanku je mariborski ùpan na tajni seji 9. decembra 1925 poro~al mariborskemu ob~inskemu svetu. Na sestanku je bilo oblikovano 'Udruènje slovenskih avtonomnih mest s sedeèm v Ljubljani', ki naj bi varovalo pravice avtonomnih mest, saj je bil namre~ v pripravi statut za vsa mesta, s katerim bi mesta izgubila avtonomijo. Mariborski ob~inski svetniki so sprejeli sklep, ki se je nana{al na to in v katerem je bilo navedeno ime dru{tva, dolo~eno je bilo, da je imelo dru{tvo lastno tajni{tvo na ljubljanskem magistratu, stro{ke tajni{tva pa naj bi nosila ljubljanska 49

PAM, Zapisniki 1923, str. 355. PAM, Zapisniki 1923, str. 372-373. 51 PAM, Zapisniki 1923, str. 404. 52 PAM, Zapisniki 1925, str. 116-117. 50

436

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 437

S tudia H istorica S lovenica

Okrajno glavarstvo v Mariboru sede` {tajerskega obmejnega poveljstva, v zgodnjih 20. letih - danes sede` Mestne ob~ine Maribor, Ulica heroja Staneta 1 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

ob~ina. Razen tega je bilo v sklepu dolo~eno, da morajo biti sklepi in nastopi dru{tva sporazumni, saj nobeno mesto ne bi smelo preglasovati drugih, ustanovljeno dru{tvo pa bi moralo dobiti tudi uradno priznanje posameznih ob~inskih teles.53 21. septembra 1924 so bile organizirane druge ob~inske volitve, na katerih so Slovenska ljudska stranka, Jugoslovanska demokratska stranka in narodna socialisti~na stranka nastopile skupno kot Narodni blok, samostojno pa so nastopili socialisti oz. Socialisti~na stranka Jugoslavije, Delavska skupina komunistov in kot lista mariborskih Nemcev Doma~a gospodarska stranka. Narodni blok je na teh volitvah dobil 32 mandatov, Doma~a gospodarska stranka 4 mandate, socialisti~na stranka 4 mandate in komunisti~na delavska skupina 1 mandat.54 Na seji ob~inskega sveta 21. oktobra 1924, na katero je dotedanji ùpan Viktor Gr~ar sklical vse novo izvoljene ob~inske svetnike55, so prisotni volili novega ùpana, podùpana in {tirih mestnih svetnikov.56

PAM, Zapisniki 1925, str. 560-562. Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 281-282. 55 Dr. Anton Jerov{ek, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Josip Leskovar, Ivan Rogli~, Ivan Lorber, Vilko Weixl, Jo`e [tabej, Franc Selin{ek, Ignacij Ozvati~, Ljudevit Pucelj, dr. Alojzij Juvan, dr. Franjo Lipold, Franc France, Rupert Pivec, dr. Zmagoslav Kac, Franc Zmazek, Franjo Bure{, Rudolf Tumpej, Josip Nekrep, Jakob Majeri~, Pavel @ivortnik, Ivan [o{tari~, Ivan Majcen, Franjo Hohnjec, Alojzij Kova~i~, Miha Lahovi~, dr. Pavel Stra{ek, Radoslav Podlesnik, Franjo Domiter, Fran Planin{ek, Vid Murko, Luka Kekec, Ivan Favaj, Andrej Bahun, Josip O{lag, Ivan Klan~nik, dr. Lotah M端hleisen, Julij Glaser, Julij Pfrimer, Ivan Sirak, Ciril Razbor{ek. Zapisniki 1924, str. 311. 56 PAM, Zapisniki 1924, str. 312. 54

437

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 438

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

Tudi ta seja se ni mogla kon~ati brez incidentov. Najprej je Ivan Favaj v imenu socialistov prebral izjavo, v kateri so ti izjavili, da "so na podlagi ve~inskega proporca izvedene ob~. volitve z zakonom, v katerem vidimo sankcijonirano nasilje. Z izvedbo volitev na osnovi ve~inskega proporca se je najteè prekr{il demokrati~ni princip, ki v ustavni dràvi è z ustavo garantira dràvljanom enakost pred zakoni... ."57 Zaradi tega so izjavili, da ob~inski odbor, ki je bil izvoljen na teh volitvah, ni izraàl volje in svobodne odlo~itve volivcev. Zato so kot "zastopniki demokracije in socijalisti~nih na~el " obljubili, da se bodo borili za razveljavitev volitev in razpis novih volitev po na~elu splo{ne, enake, tajne in proporcionalne volilne pravice.58 Po tem je v imenu svoje stranke èlel izjavo podati tudi ob~inski svetnik Ciril Razbor{ek, vendar pa ga je prekinil vladni tajnik Franjo Levi~nik, ki je kot zastopnik oblasti izjavil, da je bila seja sklicana samo zaradi volitev. Zaradi tega so pre{li na volitve, v katerih je bil za ùpana izvoljen dr. Josip Leskovar, podùpan je postal dr. Franjo Lipold, mestni svetovalci pa so postali dr. Jerov{ek, dr. Juvan, Rogli~ in [o{tar{i~.59 Te volitve so bile za Maribor nekak{en plebiscit, saj je na volitvah nastopila tudi nem{ka stranka, za Narodnim blokom pa je Maribor dobil plebiscit. S tem je bil dr. Josip Leskovar v o~eh zmagovalcev ob zaprisegi 10. decembra 1924 prvi slovenski ùpan Maribora.60 Ob zaprisegi je novi ùpan prebral program ve~ine v ob~inskem svetu: "Najdra`ji zaklad naj bo ob~inskemu svetu avtonomija. Posebno pozornost pa naj posveti ob~inski svet predvsem stanovanjski bedi, {olskemu in zdravstvenemu vpra{anju. Zvezda budnica naj bo narodnost, kar pa naj ne skraj{a pravic sodràvljanov drugih narodnosti. Srbski pregovor 'Samo sloga Srbina spasova' naj bo geslo novega ob~inskega sveta."61 Kljub temu pa so se {e v ob~inski svetniki tudi v naslednjih letih ukvarjali z Nemci v Mariboru, konkretno z uporabo nem{kega jezika v upravi in z nem{ko govore~imi uslu`benci. Predstavniki mariborskih Nemcev so {e vedno poudarjali, da je precej{nji del prebivalstva v Mariboru nem{ke narodnosti in da bi morale biti tudi njim dostopna delovna mesta v upravi,62 prav tako pa so se pojavljale tudi trditve, da so se Slovenci z odpu{~anjem nem{kih uradnikov v Mariboru v bistvu Nemcem le èleli ma{~evati. Takemu ravnanju z nem{kimi uradniki pa so se uprli tudi socialisti.63 Zadnje ob~inske volitve so bile izvedene leta 1927. @e pred temi volitvami, ob volitvah za prvo skup{~ino mariborske oblasti, je razpadel Narodni blok (enotna lista SLS, JDS in NSS).64 @e konec leta 1926 je pri{lo v ob~inskem svetu do neso-

PAM, Zapisniki 1924, str. 312. PAM, Zapisniki 1924, str. 312. 59 PAM, Zapisniki 1924, str. 312-313. 60 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 282. 61 PAM, Zapisniki 1924, str. 315. 62 PAM, Zapisniki 1925, str. 181. 63 PAM, Zapisniki 1925, str. 201. 64 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 282. 58

438

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 439

S tudia H istorica S lovenica

glasij med strankami zaradi oblastnih volitev, saj so predstavniki SDS, NSS ter SKS sestavili in podpisali dopis, v katerem so obsodili delovanje SLS in ùpana v predvolilnem boju: "Z dogovorom od 18. marca 1924 so stvorile SLS in NRS z na{imi strankami narodni blok za ob~inske volitve, ki so se vr{ile v Mariboru leta 1924 v svrho, da so prevzele v svoje roke vodstvo poslov mariborske mestne ob~ine, z namenom utrditi jugoslovanski zna~aj mesta. Na podlagi tozadevnega sporazuma ste bili z na{o pomo~jo izvoljeni kot narodni ùpan mesta. Za oblastne volitve, ki se imajo vr{iti 23.1.1927 ste pa sklenili Va{a stranka in NRS za isti Maribor, za katerega utrditev jugoslovanskega zna~aja smo sklenili narodni blok, kompromis z nem{ko stranko, tako da kandidira na listi, katere nosilec je z na{imi glasovi izvoljen narodni ùpan mesta Maribor, predstavnik mariborskega nem{tva... ."65 Zaradi tega so predstavniki teh strank zagrozili, da se ne bodo udeleìli naslednjih sej ob~inskega sveta, kljub temu da je ùpan zatrdil, da so se v oblastni skup{~ini re{evale le gospodarsko politi~ne zadeve in ne narodno politi~ne, ter je zato zavrnil vse o~itke.66 Razen tega pa je pri{lo do spora v mestnem svetu tudi zaradi domnevnih napak pri sestavljanju volilnega imenika, saj naj bi tajnik SLS g. Denì~ na podlagi podatkov, ki jih je dobil na policijski upravi, zahteval izbris dolo~enih volivcev iz volilnega imenika. Pri tem pa so bili po pomoti, o~itno na podlagi napa~nih podatkov, iz imenika izbrisani tudi ljudje, ki so {e vedno prebivali v Mariboru. ^lani SSJ so posebej poudarjali, da se je SLS v svojem tisku dobesedno hvalila, da je iz volilnih imenikov izbrisala 400 volivcev ter predlagali, naj se izvede preiskovalni postopek. Po dolgi razpravi je ùpan izrazil mnenje, da so bili za zmoto krivi le sami volivci, ki bi se morali znotraj dolo~enega roka pritoìti pa se niso. S tem je bila razprava o tem problemu kon~ana.67 Na volitvah leta 1927 je vsaka stranka nastopila z lastno listo. SLS je zmagala s 14 mandati, njeni glavni tekmeci socialisti so dobili 12 mandatov, JDS 6 mandatov, Gospodarska stranka Nemcev 5 mandatov ter liste Delavske skupine, NSS in NRS pa po en mandat. Za Gospodarsko stranko Nemcev se je izkazalo, da ve~ ni mogla vplivati izven okvira manj{ine, katero je predstavljala, v tak{nem poloàju pa je ostala vse do konca 30. let, ko jo je na noge znova postavila nacisti~na demagogija. V tem zadnjem izvoljenem ob~inskem odboru so bili z izjemo Rudolfa Golouha è vsi bodo~i ùpani in podùpani oz. vsi kasnej{i na~elniki in podna~elniki, predsedniki in podpredsedniki mesta: dr. Alojzij Juvan in Franjo @ebot (SLS) ter dr. Franjo Lipold (JDS).68 14. januarja 1928 je bil za ùpana izvoljen dr. Alojzij Juvan. Ob svoji zaprisegi 6. februarja 1928 je novi ùpan obljubil, da bo nadaljeval z izpolnjevanjem programa prej{njega ob~inskega sveta, da je bil velik del programa è izpolnjen, predvsem v oblikovanju zunanje podobe mesta, da pa bi ga èlel izpolniti do konca, ~e bo to dovoljevalo finan~no stanje. Mesto je bilo namre~ v zelo slabem 65

PAM, Zapisniki 1926, str. 620. Prav tam. 67 PAM, Zapisniki 1927, str. 202-205. 68 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 282. 66

439

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 440

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

Odborniki mariborskega oblastnega odbora, izvoljeni na skup{~ini februarja 1927 - z leve: Jurij Kugovnik, dr. Andrej Veble, dr. Josip Leskovar, Alojz Zupan~i~, Marko Kranjc (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

finan~nem poloàju, saj je imela ob~ina v tistem trenutku 30 milijonov dolga. Zaradi tega je nameraval ùpan zmanj{ati upravo, reorganizirati mestno knjigovodstvo in na sploh uvesti var~evanje na vseh podro~jih.69 Kar se ti~e organizacije ob~inskega sveta pod novim ùpanom, je ta obdràl pet odsekov, do spremembe je pri{lo le znotraj II. odseka, v katerem je bil oblikovan poseben pododsek. V Mariboru je bilo namre~ zgrajenih izredno veliko stanovanjskih zgradb, zaradi ~esar je bila potrebna posebna slu`ba, ki bi se ukvarjala le z stanovanjskimi vpra{anji. S tem je mesto po~asi re{evalo stanovanjsko stisko, ki ga je pestila vse od konca prve svetovne vojne. Razen tega pa je bil oblikovan {e poseben disciplinski odsek.70 Novoizvoljeni mestni ob~inski svet pa je deloval le {e dobro leto po izvolitvi novega ùpana, saj je bil ob uvedbi diktature leta 1929 razpu{~en. Po istem predpisu je veliki ùpan sestavil novo ob~insko upravo v dotedanji sestavi z dr. Alojzijem Juvanom na ~elu. Novo imenovanje so sprejeli vsi, razen dr. Leskovarja, ki pa naj bi ga odklonil zaradi prezaposlenosti pri mariborski oblasti. Juvan je na prvi seji poudaril, da je ob~insko zastopstvo imenovala dràva, da je bil ùpan poklican, "da prepre~i vsako kritiko o novem stanju dràve in vsako politiziranje " ter da je smel ob~inski svet po novem razpravljati le o ob~inskem gospodarstvu.71 Ob~inski svetnik Viktor Gr~ar pa je kljub temu na seji 31. januarja 1929 na~el razpravo o tem, da je jasno, da je bilo stanje v dràvi spremenjeno, da so bile 69

PAM, Zapisniki 1928, str. 10-11. PAM, Zapisniki 1928, str. 11-13. 71 PAM, Zapisniki 1929, str. 2. 70

440

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 441

S tudia H istorica S lovenica

Mariborski `upan dr. Alojz Juvan (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

stranke razpu{~ene, da ob~inski zastopniki niso bili ve~ zastopniki volivcev, ampak so bili imenovani le zato, da bi opravljali posle v interesu ob~anov in mestne ob~ine. Vendar pa je ob tem poudaril, da so ob~ani {e vedno zagovarjali razli~na stali{~a, prav tako ob~inski zastopniki, zato je poudaril, da bo {e naprej zastopal interese ob~anov istega kroga kot prej. Razen tega se je uprl odlo~bi o tajnosti sej ob~inskega sveta, saj po {e vedno veljavnem statutu sklepi sveta niso bili veljavni, ~e so bili sprejeti na tajnih sejah. @upan je zatrdil, da se bo zakonodaja do naslednje seje spremenila, da volivci niso imeli ve~ pravice kontrolirati delo ob~inskega sveta, da so bile vse stranke razpu{~ene, zaradi ~esar je bilo izklju~eno vsako politi~no delovanje ter da je bilo prepovedano sestajanje ve~je skupine ljudi, do ~esar bi pri{lo, ~e bi lahko ljudstvo prisostvovalo sejam.72 Ob ponovni zaprisegi 14. marca 1929 so ob~inski predstavniki iz ust velikega `upana med drugim sli{ali naslednje besede: "Pri{el je 6. januar 1929 ter mani-

PAM, Zapisniki 1929, str. 6-7.

441

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 442

A. Berberih â&#x20AC;&#x201C; Slana: Uprava v Mariboru 1919â&#x20AC;&#x201C;1929

Uslu`benci uradov mariborske oblastne samouprave, fotografirani ob njeni ukinitvi novembra 1929 (posneto pred sede`em oblastne samouprave â&#x20AC;&#x201C; pred nekdanjo Scherbaumovo vilo (zgrajeno med leti 1894 in 1896) â&#x20AC;&#x201C; 16. januarja 1931 je v vili za~ela delovati ni`ja gozdarska {ola, danes Muzej narodne osvoboditve Maribor) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

fest Njegovega Veli~anstva Kralja, kateri je najve~jega pomena za dràvo in narod. Napo~il je dan, da se uredi dràvna uprava tako, kakor to zahteva splo{ni ljudski blagor," pa tudi: "Va{ mandat pa je sedaj glede pravnega zna~aja malo druga~en in tudi Va{a legitimacija in odgovornost sta druga~ni. Dosedaj ste bili izvoljeni od ljudstva in vsak izmed Vas se je smatral odgovornega le svojim volilcem. Pa tudi sedaj ste odgovorni javnosti, kakor smo odgovorni vsi, ki v javnosti delujemo, toda va{a odgovornost je sedaj {ir{a in ve~ja. Odgovorni ste namre~ dràvi, ki je vas postavila na to mesto."73 [e istega leta so za~eli v ob~inskem odboru razre{evati in nastavljati, za kar je bil najprej pristojen veliki ùpan, po prenehanju obstoja oblasti pa ban. Mestna ob~ina vse do konca Kraljevine Jugoslavije ni mogla ve~ imeti druga~ne ve~inske politi~ne usmeritve, kot je bila nasploh v dràvi.74

73 74

PAM, Zapisniki 1929, str. 68-70. Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 282.

442

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 443

S tudia H istorica S lovenica

Aleksandra Berberih – Slana THE ADMINISTRATION IN MARIBOR 1919–1929 The city of Maribor

SUMMARY The city of Maribor and its municipality was the last that was taken over by Slovenes. This German fortification was dissolved by Slovene government. The city council was appointed and it had a Slovene majority. City council was mainly engaged in making Maribor a Slovene town – a notice was given to officials, that didn’t master Slovenian language, they renamed the streets etc. The results were soon evident and Maribor was becoming a Slovene town. Town council worked, with smaller changes of membership, until first municipal elections in April 1921. There were a lot of problems regarding confirmation of new town council, and there was a dispute, whether a previous council still has any competences and who has the most benefit by the situation. Town council was convened four months after the elections. New town council engaged mainly in political changes during next years. Next municipal elections were held in the year 1924 and the last ones in 1927. Last municipal council, elected in 1927, worked for only a short time, because it was dissolved at the introduction of dictatorship. The mayor assembled new municipal administration, and the new municipal council was constituted by order of the state. Municipality all to the end of the Kingdom of Yugoslavia couldn't have a different political orientation, as it was in the state generally.

443

14 Slana

5.6.07

09:26

Page 444

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 445

S tudia H istorica S lovenica UDK 323.15(497.4-17=112.2)"1918/1941" 94(497.4-17)"1918/1941" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

K raji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941 Politi~ni polo`aj nem{ke narodne manj{ine v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj

Mateja Ratej Dr., asistentka z doktoratom ZRC SAZU, Filozofski in{titut Novi trg 2, SI – 1001 Ljubljana e-mail: mratej@zrc-sazu.si

Izvle~ek: Avtorica se v prispevku ukvarja s politi~nimi odnosi med Slovenci in Nemci na [tajerskem. Slednji so v jugoslovanski dràvi dobili status narodne manj{ine, kar je izrazito opredeljevalo politi~ni poloàj [tajerske in Maribora med obema vojnama. Slovenske politi~ne stranke so se v mestnih ob~inah na [tajerskem ob ob~inskih volitvah leta 1924 povezovale na narodnostni podlagi, vendar razlogi za to niso bili predvsem narodnoobrambni, temve~ je prilagoditev politi~nega delovanja zahteval ve~inski volilni sistem za mestne ob~ine oz. centralisti~na dràvnopravna ureditev Kraljevine SHS, ki je omogo~ala dràvnim organom izvajanje strogega nadzora nad ob~insko samoupravo. Vi{ek tvornega nem{ko-slovenskega politi~nega sodelovanja na [tajerskem med obema vojnama je predstavljala oblastna samouprava v letih 1927–1929.

Klju~ne besede: Nem{ka narodna manj{ina, [tajerska, Politi~no in gospodarsko dru{tvo Nemcev v Sloveniji, Lothar Mühleisen, oblastna samouprava.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 445-466, 89 cit., 6 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

445

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 446

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

S politi~nega in z upravnega vidika je bilo regionalno ime [tajerska v obravnavanem obdobju vezano na mariborsko volilno okro`je, ki je po Zakonu o volitvah iz leta 1920 in 1922 zajemalo ozemlje okro`nega sodi{~a v Mariboru in Celju, Prekmurje in del Koro{ke, ki je pripadal okrajnemu glavarstvu Velikovec.1 Politi~ni okraji ali srezi v mariborskem volilnem okro`ju so bili v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, v Konjicah, Ljutomeru in v Breìcah; sredi{~e okrajnega glavarstva za Prekmurje je bilo v Murski Soboti, za Meì{ko dolino pa v Prevaljah.2 Mesta Maribor, Celje in Ptuj so v Kraljevini SHS dobila status mestnih ob~in, sicer pa je bil obseg in sestava politi~nih okrajev na [tajerskem v dvajsetih letih 20. stoletja skorajda v celoti posnetek avstrijske upravne organizacije, oblikovane sredi 19. stoletja. Proces reorganizacije upravno-politi~ne ureditve je sproìla {ele uvedba {estojanuarske diktature leta 1929, s ~imer je bila Kraljevina SHS 3. oktobra 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na banovine.3 Na [tajerskem so bila v okviru Dravske banovine, ki je vklju~evala ve~ino slovenskega ozemlja, organizirana nova sreska na~elstva Gornji Grad, La{ko, Dravograd, Maribor – desni breg in Maribor – levi breg, medtem ko se organizacija okrajnih sodi{~ glede na ureditev iz leta 1850 ni spremenila.4 Na podlagi Zakona o ob~inah je bila leta 1933 izvedena zdruìtev, tako imenovana komasacija ob~in;5 tako je, denimo, {tajerski okraj Slovenj Gradec od prej{njih 27 ohranil 9 ob~in, njihovo {tevilo pa se je do za~etka druge svetovne vojne {e spreminjalo.6 Mariboru kot edini mestni ob~ini v Dravski banovini do leta 1941 ni uspelo priklju~iti primestnih ob~in, ki so ohranile status samostojnih ob~in.7 Po uspeli voja{ki akciji generala Rudolfa Maistra 1. in 23. novembra 1918 je ostal Maribor 1. decembra 1918 ob oblikovanju Kraljevine SHS v mejah jugoslo-

Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo, Ljubljana, {t. 89/26. 8. 1922, str. 591; Volitve v parlament 18. marca, Slovenski gospodar, 11. 1. 1923, str. 2–3; Bojan Balkovec, Parlamentarne volitve v Jugoslaviji v letih 1920–1938, s posebnim poudarkom na Sloveniji, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1997, str. 12 in 28. 2 Lovro Bogataj, Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvr{itve vidovdanske ustave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 374 in 376–377. 3 Nova upravna razdelitev Kraljevine Jugoslavije je bila utemeljena v Zakonu o ureditvi vrhovne dràvne uprave z 31. marca 1929, Zakonu o notranji upravi z 19. junija 1929, Zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna obmo~ja s 3. oktobrom 1929 in v Zakonu o banski upravi s 7. novembrom 1929. Lovro Bogataj, Uprava Dravske banovine, v: Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937 (dalje: Bogataj, Uprava Dravske banovine), str. 4; Miroslav Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929 : Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma, Ljubljana 2000 (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem), str. 293, 298–300. 4 Joè @ontar, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999 (dalje: @ontar, Ob~ine v Sloveniji), str. 609 in 611; Bogataj, Uprava Dravske banovine, str. 4. 5 Vladimir Bra~i~, Prostorski razvoj upravne in samoupravne razdelitve na obmo~ju severovzhodne Slovenije, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 49=NV 14 (1978), {t. 2, str. 272–275; Bogataj, Uprava Dravske banovine, str. 1–8; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 609 in 611. 6 Anka Vidovi~ – Miklav~i~, Okraj Slovenj Gradec v letih 1929–1941, Kronika, letnik 47 (1999), {t. 3, str. 42. 7 Anto{a Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru 1752–1941, v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991 (dalje: Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru), str. 295 in 303.

446

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 447

S tudia H istorica S lovenica

vanske dràve. Avstrijska zahteva o plebiscitu na slovenskem [tajerskem ni prodrla in tako je po dolo~itvi meje med republiko Avstrijo in Kraljevino SHS 10. septembra 1919 z mirovno pogodbo v Saint Germainu na podro~ju nekdanje Spodnje [tajerske ostalo med 15.000 in 30.000 Nemcev – podatki se razlikujejo zaradi razli~nih popisnih kriterijev, ki so jih upo{tevali jugoslovanski oziroma nem{ki popisovalci. To je izrazito opredeljevalo politi~ni poloàj [tajerske in Maribora v Kraljevini SHS med obema vojnama, saj nem{ka narodna manj{ina v skladu z idejo o nedeljivosti histori~nih pokrajin ni skrivala interesov po priklju~itvi nekdanje Spodnje [tajerske Republiki Avstriji oziroma Nem{kemu Rajhu.8 Veliki ùpan mariborske oblasti Otmar Pirkmajer je v obrazloìtvi prepovedi izhajanja {tajerskih ~asnikov Slovenske ljudske stranke, Straè in Slovenskega gospodarja, ministru za notranje zadeve Boìdarju Maksimovi}u pred skup{~inskimi volitvami leta 1925 na primer zapisal: "[koda, ki jo utrpi dràvna ideja vsled takega pisanja, je nepregledna, posebno ~e pomislimo, da izhajata oba ~asopisa v neposredni bliìni dràvne meje, v krajih, kjer biva deloma tudi tujerodno, na{i dràvi ve~ ali manj nenaklonjeno razpoloèno prebivalstvo. Mesto, da se ba{ na dràvni meji vzgaja najzavednej{e dràvljane, preète od dràvne misli in dràvljanskega ponosa, se na ta na~in indirektno odpira pot {pijonaì in drugim proti obstoju dràve naperjenim mahinacijam od strani inozemstva."9 Slovensko zgodovinopisje se je podrobno ukvarjalo z odnosom med Nemci in Slovenci na [tajerskem pred prvo svetovno vojno, ker je bil ta v ve~nacionalni avstro-ogrski dràvi povezan s procesom germanizacije slovenskega prebivalstva.10 Po razpadu Avstro-Ogrske je bil upad zanimanja za prou~evanje slovenskonem{kih politi~nih odnosov na [tajerskem v skladu z diskriminatorno manj{insko politiko v poversajski ureditvi Evrope;11 posledi~no je vpra{anje pravnega statusa nem{kega prebivalstva na [tajerskem do dana{njih dni ohranilo politi~ni naboj.12 Nemcem je bil v Kraljevini SHS priznan status narodne manj{ine, ki so ga izgubili leta 1944 zaradi posledic razvoja nacisti~ne ideologije in politike, vpra{anje o obstoju avtohtonega nem{kega prebivalstva na [tajerskem kot pogojem za

Matija Slavi~, Dràvni prevrat v mariborski oblasti, v: Slovenci v desetletju 1918–1928; Zbornik razprav, Ljubljana 1928 (dalje: Slavi~, Dràvni prevrat v mariborski oblasti), str. 227 in 235; Metod Miku`, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941, Ljubljana 1965, str. 57 in 118–121; Du{an Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933–1941, Ljubljana 1966 (dalje: Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji), str. 20–21 in 30. 9 Arhiv Srbije i Crne Gore, fond: Ministrstvo za notranje zadeve, {t. 14, fasc. 66/215, Dopis Velikega ùpana mariborske oblasti ministru za notranje zadeve o prepovedi izhajanja Straè in Slovenskega gospodarja, Maribor, 6. 2. 1925. 10 S politi~nim poloàjem Nemcev in slovensko-nem{kimi politi~nimi odnosi na [tajerskem do prve svetovne vojne se je poglobljeno ukvarjal zlasti Janez Cvirn v monografiji Trdnjavski trikotnik : Politi~na orientacija Nemcev na Spodnjem [tajerskem (1861–1914), ki je iz{la v Mariboru leta 1997. 11 Ernest Petri~, Mednarodnopravno varstvo narodnih manj{in, Maribor 1977, str. 31–32; Hannah Arendt, Izvori totalitarizma, Ljubljana 2003, str. 350. 12 Dejan Pu{enjak, Politi~ne levice pri nas ni. To je problem: pogovor s filozofom Boìdarjem Debenjakom, Delo – Sobotna priloga, 13. 11. 2004, str. 6.

447

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 448

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

Maribor med obema vojnama, ok. 1930 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 8994)

priznanje statusa narodne manj{ine pa je bilo ponovno sproèno v za~etku devetdesetih let 20. stoletja pred sprejetjem ustave Republike Slovenije, ko je bilo v Mariboru v ta namen registrirano nem{ko dru{tvo Most svobode.13 Kraljevino SHS so k varovanju pravic narodnih manj{in zavezovale konvencije o za{~iti manj{in v okviru Dru{tva narodov oziroma na mirovni konferenci v Versaillesu sprejetega na~rta o ureditvi Evrope po prvi svetovni vojni. Jugoslovanske oblasti dolo~b konvencij o varovanju manj{in niso dosledno izvr{evale – pravice narodnih manj{in v vidovdanski ustavi iz leta 1921 niso bile podrobno opredeljene, ustava iz leta 1931 pa narodnih manj{in sploh ni omenjala.14 Jugoslovanski dràvni organi so sku{ali v ~asu med obema vojnama ~imbolj skr~iti pravice nem{ki narodni manj{ini,15 ki so jo v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj povezovali predvsem z bole~im spominom na germanizacijo Slovencev v ~asu Avstro-Ogrske. V glasilu Slovenske ljudske stranke Straà so ob objavi rezultatov popisa prebivalstva, ki je leta 1921 v Mariboru prikazal 6.595 Nemcev ali 21,5 odstotkov vseh prebivalcev, zapisali: "Izid ljudskega {tetja v Mariboru nas lahko navda z veseljem, saj je sedaj jasno ko beli dan, da imamo Slovenci v Mariboru prete`no ve~ino. Gornje {tevilke bodo Nemcem od-

Janko [truc, Pobude za priznanje nem{ke manj{ine na slovenskem [tajerskem, Celov{ki zvon, {t. 45/1992, str. 73–74. 14 Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 32. 15 Poloàj nem{ke narodne manj{ine v Jugoslaviji in poloàj Slovencev v Avstriji; iz govora senatorja dr. Valentina Roì}a v senatu Kraljevine Jugoslavije dne 26. 3. 1933 v na~elni prora~unski debati, Beograd 1933, str. 3, 6 in 9; Vladimir Kolo{a, Banski svet Dravske banovine 1931–1941, Ljubljana 1980, str. 16.

448

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 449

S tudia H istorica S lovenica

vzele zadnji up na 'odre{itev' Maribora, ki je bil nekdaj ponem~en, a je sedaj na{a last, ki nam je nikdar ne bo ve~ odvzel nenasitni pangermanizem."16 Med obema vojnama sta bila v Kraljevini SHS/Jugoslaviji opravljena popisa prebivalstva leta 1921 in 1931; po rezultatih prvega je imela mestna ob~ina Maribor 30.641 prebivalcev, mestna ob~ina Celje 7.754 (od tega 859 Nemcev ali 11 odstotkov vsega prebivalstva), mestna ob~ina Ptuj pa 4.449 prebivalcev (od tega 968 Nemcev ali 21,7 odstotkov vsega prebivalstva). Po rezultatih popisa prebivalstva iz leta 1931 je imela mestna ob~ina Maribor 33.131 prebivalcev (od tega 2.741 Nemcev ali 8,2 odstotkov vsega prebivalstva), mestna ob~ina Celje 7.602 prebivalca (od tega 449 Nemcev ali 6 odstotkov vsega prebivalstva), mestna ob~ina Ptuj pa 4.257 prebivalcev (od tega 559 Nemcev ali 13 odstotkov vsega prebivalstva). Nem{ka narodna manj{ina rezultatov uradnih popisov ni priznavala, zato je leta 1928 opravila interni popis, po katerem je v Mariboru ìvelo 10.000, v Celju 1.300 v Ptuju pa 1.100 Nemcev.17 Nemci so bili do konca prve svetovne vojne na [tajerskem na vodilnih poloàjih v dràvni upravi in gospodarstvu, lastniki veleposestev ter industrijskih podjetij. Prevzem oblasti se je pri~el 1. novembra 1918, pri ~emer je sodeloval Narodni svet za [tajersko, ki je bil pod predsedstvom Karla Verstov{ka ustanovljen septembra 1918 v Mariboru kot pokrajinski odsek Narodnega sveta v Ljubljani. Narodni svet za [tajersko je 26. oktobra 1918 na svoji seji sprejel sklep o imenovanju slovenskih uradnikov na ~elo {tajerskih okrajnih glavarstev, s ~imer je pre{la politi~na uprava nekdanje Spodnje [tajerske v njegovo pristojnost.18 V Celju je vladni komisar Friderik Lukan prevzel posle ob~inske uprave 6. novembra 1918, Deèlna vlada za Slovenijo pa mu je aprila 1919 dodelila slovenski sosvet. Ob~inski odbor v Ptuju je bil razpu{~en 30. novembra 1918, gerentstvo za posle mestne ob~ine pa je prevzel vladni komisar Fran Jurtela, kateremu so se julija 1919 v mestni upravi pridruìli slovenski uradniki. V Mariboru je vladni komisar Viljem Pfeifer na ~elu me{anega slovensko-nem{kega sosveta zamenjal nem{kega ùpana Hansa Schmidererja 2. januarja 1919; nem{ke uradnike so v skladu z uredbo Deèlne vlade za Slovenijo o odpustu nem{kih uradnikov na obmo~ju Deèlne vlade do julija 1919 zamenjali slovenski, ve~inoma s Primorske priseljeni uradniki.19 Za razliko od nem{kih uradnikov se gospodarsko trden sloj nem{kega prebivalstva po razpadu Avstro-Ogrske in oblikovanju Kraljevine SHS ni izselil s [tajerske.20 êprav je bilo, na primer, v ptujskem okraju med sedmimi lastni-

Izid ljudskega {tetja, Straà, 14. 2. 1921, str. 3. Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 16–25. 18 Slavi~, Dràvni prevrat v mariborski oblasti, str. 219 in 226. 19 Ljubica [uligoj, Mestna ob~ina Ptuj med svetovnima vojnama, Kronika, letnik 40 (1992), {t. 3, str. 211; Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 279–280; Lojze Peni~, Konec avstrijske oblasti v Mariboru 1918–1919, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 50=NV 15 (1979), {t. 1–2, str. 389; Slavi~, Dràvni prevrat v mariborski oblasti, str. 230. 20 Janko [truc, Pobude za priznanje nem{ke manj{ine na slovenskem [tajerskem, Celov{ki zvon, {t. 45/1992, str. 73–74; Glej tudi: France Kresal, Avstrijski kapital v industriji stare Jugoslavije, Prispevki za novej{o zgodovino, letnik 27 (1987), {t. 1 , str. 33–38; Dragan Poto~nik, Kulturno dogajanje v Mariboru v letih 1918–1941, Maribor 2003, str. 55–63, 68–71 in 82–84. 17

449

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 450

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

ki zemlji{~, ki so bili podvrèni dolo~ilom Zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z 19. junija 1919, kar pet Nemcev, je bilo leta 1939 na [tajerskem v lasti nem{kih veleposestnikov {e zmeraj skoraj 40 odstotkov zemlji{~, {tevilne industrijske obrate, trgovine in obrtni{ke delavnice.21 Nem{kemu kulturnemu krogu na [tajerskem je ostal po prvi svetovni vojni privrèn tudi visok dele` delavcev, saj so v Republiki Avstriji s socialdemokratsko stranko na oblasti videli ve~je mo`nosti za ureditev delavskih pravic kot v Kraljevini SHS.22 [tajerski Nemci so bili za razliko od konservativno usmerjenih Nemcev na Ko~evskem liberalno usmerjeni; pod vodstvom Lotharja Mühleisna23 so po preteku enoletnega opcijskega roka, ki je v okviru trianonske mirovne pogodbe Nemcem omogo~al izselitev iz Kraljevine SHS, leta 1922 v Mariboru ustanovili Politi~no in gospodarsko dru{tvo Nemcev v Sloveniji, ki je do diktature leta 1929 zastopalo politi~ne interese nem{ke narodne manj{ine na [tajerskem.24 Le-ta je po prevratu {e imela svoje zastopnike v vladnim komisarjem dodeljenih ob~inskih sosvetih v Mariboru in Ptuju,25 na prvih ob~inskih volitvah v {tajerskih mestnih ob~inah leta 1921 pa ni sodelovala ter je bila do naslednjih ob~inskih volitev leta 1924 izklju~ena iz politi~nega odlo~anja.26 Kljub absolutni zmagi Slovenske ljudske stranke na volitvah v podeèlskih ob~inah27 sta ùpanski mesti v mestnih ob~inah Ptuj in Maribor po volitvah 26. aprila 1921 zasedla socialdemokrata Toma` Lozin{ek in

Ljubica [uligoj, Agrarna reforma in nekateri socialni problemi med svetovnima vojnama na ptujskem obmo~ju, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74=NV 39 (2003), {t. 1–2, str. 50; Ista, Ormo{ki Nemci med obema vojnama, v: Ormo` skozi stoletja III, Ormo` 1988, str. 208; Ista, Leto 1941 na Ptuju, Kronika, letnik 49 (2001), {t. 1–2, str. 114; France Kresal, Avstrijski kapital v industriji stare Jugoslavije, Prispevki za novej{o zgodovino, letnik 27 (1987), {t. 1, str. 36. 22 Miroslav Stiplov{ek, Stavkovni boji julija 1919 na mariborskem obmo~ju, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 58=NV 23 (1987), {t. 2, str. 169; Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 30. 23 Lothar Mühleisen, odvetnik, politi~ni predstavnik nem{ke narodne manj{ine na [tajerskem. Bil je ~lan mariborskega ob~inskega sveta v letih 1924–1929; poslanec mariborske oblastne skup{~ine od 20. aprila 1927 – nadomestil je radikalca Rudolfa Ravnika – do leta 1929. Leta 1931 je prevzel predsedstvo mariborske krajevne skupine Kulturbunda; pred pri~etkom druge svetovne vojne je bil eden najaktivnej{ih zagovornikov nacizma na [tajerskem. Plebiscit v Mariboru, Straà, 24. 9. 1924, str. 1; Maribor je glasoval za delo in po{tenost, Slovenec, 20. 12. 1927, str. 1; Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 164; Matja` Pirman, Kulturbund v Mariboru – diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Maribor 1999, str. 23 in 41–42. 24 Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, str. 33. 25 Ljubica [uligoj, Politi~ni odnosi v mestni ob~ini Ptuj med svetovnima vojnama, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 68=NV 33 (1997), {t. 1, str. 73; Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 279; Tone Kregar, Upravni razvoj Celja v letih 1918–1941, v: Iz zgodovine Celja 1918–1941, Celje 2001, str. 58. 26 Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 281. 27 Slovenska ljudska stranka je v podeèlskih ob~inah dosegla 63 odstotkov glasov volivcev, v posameznih sodnih okrajih pa: v Mariboru 60, Slovenski Bistrici 82, v Lenartu v Slovenskih Goricah 83, Breìcah 19, v Celju 43, Slovenj Gradcu 65, v Ljutomeru 74, Rogatcu 53, v Kozjem 54, Gornjem Gradu 54, v Radljah ob Dravi 52, v Ormoù 80, Ptuju 69, Konjicah 74, Gornji Radgoni 60, [o{tanju 57, na Vranskem 44, v [marju pri Jel{ah 55, v Sevnici 58 in v La{kem 62 odstotkov glasov volivcev. Sre~en in zadovoljiv izid ob~inskih volitev, Slovenski gospodar, 19. 5. 1921, str. 1; Novej{e. Z ozirom na zmago, Straà, 18. 5. 1921, str. 3; Kon~ni izid ob~inskih volitev na [tajerskem, Slovenec, 19. 5. 1921, str. 1.

450

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 451

S tudia H istorica S lovenica

Viktor Gr~ar, v mestni ob~ini Celje pa Juro Hra{ovec iz Jugoslovanske demokratske stranke.28 V mestni ob~ini Maribor je zmagala Jugoslovanska demokratska stranka, ki je dobila 7 odbornikov, za nekaj glasov je zaostajala Slovenska ljudska stranka s prav tako sedmimi odborniki. Delavska skupina (tj. z Obznano29 prepovedana Komunisti~na partija Jugoslavije) je dobila 4 odbornike, Jugoslovanska socialdemokratska stranka je dobila 13 odbornikov, Narodnosocialisti~na stranka pa 9 odbornikov. Tudi v mestni ob~ini Celje je zmagala Jugoslovanska demokratska stranka, ki je dobila 12 odbornikov; Narodnosocialisti~na stranka je dobila 6 odbornikov, Slovenska ljudska stranka 4, Jugoslovanska socialdemokratska stranka pa 10 odbornikov. V mestni ob~ini Ptuj je zmagala Jugoslovanska socialdemokratska stranka; dobila je 11 odbornikov v ob~inskem svetu, Jugoslovanska demokratska stranka je dobila 7 odbornikov, Slovenska ljudska stranka in Narodnosocialisti~na stranka pa sta s skupno kandidatno listo dobili 6 odbornikov;30 izvolitev ùpana se je zaradi o~itkov o nem{kutarstvu kandidata Tomaà Lozin{ka zavlekla do januarja 1922.31 Slovenska ljudska stranka je imela na slovenskem podeèlju trdno volilno podporo, v ob~inah s strnjeno naseljeno nem{ko narodno manj{ino pa so se slovenske politi~ne stranke na [tajerskem leta 1924 na ob~inskih volitvah prvi~ povezale proti njej v politi~ne bloke na narodnostni podlagi.32 V mestni ob~ini Maribor in Ptuj sta bili pred ob~inskimi volitvami sestavljeni koaliciji Narodnega bloka in Gospodarskosocialnega bloka med Slovensko ljudsko, Samostojno demo-

Volitev ptujskega ùpana, Straà, 11. 5. 1921, str. 2; Volitev ùpana v Ptuju, Jutro, 7. 5. 1921, str. 1; @upanska volitev v Celju, Nova doba, 10. 5. 1921, str. 2; K ùpanskim volitvam v Mariboru, Slovenski narod, 16. 6. 1921, str. 3; Volitev ùpana v Mariboru, Jutro, 14. 6. 1921, str. 1; Iz Maribora. Mariborski ùpan potrjen, Straà, 13. 7. 1921, str. 4. 29 Obznana, vladna uredba, s katero je notranji minister demokrat Milorad Dra{kovi} 30. decembra 1920 prepovedal delovanje Komunisti~ne partije Jugoslavije, ki je na volitvah v konstituanto dosegla dobre rezultate in postala nevarna vladnemu centralisti~nemu bloku strank. ûlinovi} I., str. 315â&#x20AC;&#x201C;321. 30 Izid ob~inskih volitev v avtonomnih mestih Slovenije, Slovenski gospodar, 28. 4. 1921, str. 2; Izid volitev v {tajerskih mestih, Slovenec, 27. 4. 1921, str. 1; Rezultati ob~inskih volitev, Tabor, 28. 4. 1921, str. 1; Volitve v Mariboru; Volitve v Celju; Volitve v Ptuju, Slovenski narod, 28. 4. 1921, str. 1; Volitve ob~inskih odborov v Celju, Mariboru in Ptuju, Kmetijski list, 28. 4. 1921, str. 2. 31 Ljubica [uligoj, Mestna ob~ina Ptuj med svetovnima vojnama, Kronika, letnik 40 (1992), {t. 3, str. 211. 32 Glej npr.: Vezanje kandidatnih list, Slovenski gospodar, 15. 5. 1924, str. 3; Vsi z volitvami zadovoljni, Slovenec, 18. 6. 1924, str. 2; Izid ob~inskih volitev v celjski okolici, Straà, 18. 6. 1924, str. 2; Velik uspeh SLS pri ob~inskih volitvah na [tajerskem, Straà, 20. 6. 1924, str. 2; Sijajna zmaga SLS na [tajerskem, Slovenec, 19. 6. 1924, str. 1; Zmaga Slovenske ljudske stranke pri ob~inskih volitvah, Slovenski gospodar, 26. 6. 1924, str. 1â&#x20AC;&#x201C;2; Sijajni poloàj na{e stranke, Straà, 9. 7. 1924, str. 2; Skupni izid ob~inskih volitev v ljutomerskem okraju, Straà, 18. 7. 1924, str. 2; Rezultat leto{njih ob~inskih volitev na [tajerskem, Slovenec, 20. 7. 1924, str. 4; Izidi ob~inskih volitev, Straà, 11. 8. 1924, str. 2; Ob~inske volitve v mariborski oblasti, Jutro, 12. 8. 1924, str. 2; Izidi ob~inskih volitev, Slovenski gospodar, 21. 8. 1924, str. 3; Ob~inske volitve v sodnem okraju Kozje, Slovenec, 17. 9. 1924, str. 3; Izid volitev v roga{kem okraju, Jutro, 23. 9. 1924, str. 2; Ob~inske volitve na [tajerskem, Slovenec, 13. 5. 1925, str. 3; Ob~inske volitve, Slovenec, 17. 11. 1927, str. 5; Ob~inske volitve v okraju Maribor â&#x20AC;&#x201C; desni breg, Slovenec, 14. 12. 1927, str. 5; Ob~inske volitve v Ru{ah, Slovenski gospodar, 5. 4. 1928, str. 6; Nepri~akovana zmaga SLS pri ob~inskih volitvah v Sv. Juriju, Slovenski gospodar, 2. 8. 1928, str. 6â&#x20AC;&#x201C;7.

451

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 452

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

Celje – pogled od vile "Lidija", ok. 1920 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 122)

kratsko, Narodno radikalno in Narodnosocialisti~no stranko z namenom utrditve gospodarstva in narodnega zna~aja mest.33 Ravnatelj Tiskarne sv. Cirila v Mariboru Anton Jerov{ek34 je na shodu zaupnikov Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor med drugim povedal: "Na{a stranka se dr`i neomajno na~ela, da mora Maribor ohraniti slovensko lice in slovenski zna~aj. Za to skrbeti je sveta dol`nost stranke. /…/ Z Nemci na{a stranka ne more in ne sme nikdar vstopiti v zvezo. /…/ Da ohranimo slovenski zna~aj na{ega mesta, da mu damo slovensko zastopstvo, smo mi storili za~etek za skupni nastop vseh slovenskih strank pri ob~inskih volitvah za Maribor."35 Kljub temu so predstavniki Slovenske ljudske

Za ob~inske volitve v Ptuju, Slovenec, 9. 7. 1924, str. 3; Program Narodnega bloka v Mariboru, Straà, 5. 9. 1924, str. 3–4; Ve~ o tem glej: Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru; Mestna ob~ina 1919–1929, v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 281–282; Ljubica [uligoj, Politi~ni odnosi v mestni ob~ini Ptuj med svetovnima vojnama, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 68=NV 33 (1997), {t. 1, str. 74–75. 34 Anton Jerov{ek (1874–1932), duhovnik in ravnatelj Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Po kon~ani ljudski {oli je v letih 1886–1894 obiskoval gimnazijo v Mariboru, nato je {tudiral bogoslovje. Po kraj{em slu`bovanju kot kaplan je leta 1898 od{el v Rim, kjer je na gregorijanski univerzi julija 1900 doktoriral iz cerkvenega prava. Po vrnitvi v Maribor je sprva slu`boval kot {kofov tajnik, nato pa do upokojitve kot stalni name{~enec na Dràvni realni gimnaziji v Mariboru. Leta 1911 je prevzel vodstvo Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Ob prevratu v Mariboru je bil ~lan Narodnega sveta v Mariboru, po njem pa ~lan mestnega sosveta v Mariboru. Na ob~inskih volitvah leta 1921, 1924 in 1927 je bil izvoljen v ob~inski in mestni svet kot kandidat Slovenske ljudske stranke. Leta 1925 je postal papeèv komornik. [kofijski arhiv Maribor, Janu{ Golec, Spomini, str. 1252; Izid ob~inskih volitev v avtonomnih mestih Slovenije, Slovenski gospodar, 28. 4. 1921, str. 2; Plebiscit v Mariboru ko~an s sijajno zmago, Straà, 22. 9. 1924, str. 1; Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1980–1991, 2. knjiga, str. 407–408. 35 Shod mariborskih zaupnikov SLS, Straà, 5. 9. 1924, str. 4.

452

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 453

S tudia H istorica S lovenica

stranke v mestni ob~ini Celje na ~elu z Antonom Ogrizkom po neuspelih dogovorih z ve~insko Samostojno demokratsko stranko oblikovali Socialnogospodarski blok z Nemci. Nasprotne politi~ne stranke in zlasti Samostojna demokratska stranka so omenjeno zavezni{tvo izkoristile kot argument proti Slovenski ljudski stranki v volilni kampanji; v Jutru so ga poimenovali "kandidatna lista narodne sramote," v Slovenskem narodu pa so na primer zapisali: "Proti takemu ~inu narodnega izdajstva vlada med narodnim prebivalstvom v Celju silno ogor~enje. Skoro je neverjetno, da bi se na{el ~lovek, ki bi na tak na~in sramotno omade`eval narodni zna~aj na{ega mesta."36 Slovenska ljudska stranka je medtem v Narodni skup{~ini sledila politiki narodnega sporazuma med slovenskim, hrva{kim in srbskim narodom. Njeno vodstvo je slednji~ obsodilo politi~no zvezo z Nemci v mestni ob~ini Celje ter se uradno distanciralo od nje;37 v strankinem glasilu Slovenec so zapisali: "Celjski socialnogospodarski blok je privatna akcija, s katero SLS nima nobene zveze. Da pa ni pri{lo do kakega drugega rezultata, je kriv Narodni blok, ki je menil, da se more z SLS norce briti. Nekateri prista{i SLS so se iz lastne iniciative odlo~ili za listo celjskega socialnogospodarskega bloka, vsled ~esar SLS potem ni kazalo ve~ postavljati lastne liste, ker bi se pri volitvah ne pokazala ve~ prava njena mo~."38 Celjski prvak Slovenske ljudske stranke Anton Ogrizek je v posebnem predvolilnem glasilu Celjske novice pojasnjeval, da je Socialnogospodarski blok posledica za Slovensko ljudsko stranko neugodnega ve~inskega volilnega sistema v mestnih ob~inah,39 medtem ko je {tajerski poslanec Slovenske ljudske stranke za politi~ni okraj Maribor – levi breg Franjo @ebot izrekal odlo~no podporo Narodnemu bloku slovenskih strank v mestni ob~ini Maribor,40 v Narodni skup{~ini pa je vodil ostre polemike z nem{kim poslancem iz mariborskega volilnega okro`ja Franzem Schauerjem zaradi podpore nem{kih skup{~inskih poslancev vladi Nikole Pa{i}a.41 36

Pakt med Nemci in dr. Ogrizkom, Slovenski narod, 7. 9. 1924, str. 4; Glej tudi: Resnica glede vpra{anja, ali je bil v Celju mogo~ kompromis, Nova doba, 18. 9. 1924, str. 1–2; Zu den Cillier Gemeinderatswahlen, Cillier Zeitung, 18. 9. 1924, str. 1; Iz Celja, Slovenski narod, 20. 9. 1924, str. 4; Kranjc Davorin, Izjava, Celjske novice, 25. 9. 1924, str. 1; SLS in ob~inske volitve v Celju, Nova doba, 25. 9. 1924, str. 2; Zum Wahlkampf, Cillier Zeitung, 25. 9. 1924, str. 1; Vor den Gemeinderatswahlen, Cillier Zeitung, 28. 9. 1924, str. 1–2; Die Siege von Maribor und Celje, Cillier Zeitung, 5. 10. 1924, str. 1–2; Glej tudi: Jurij Perov{ek, Celje in politi~ne razmere v jugoslovanski dràvi v letih 1918–1941, v: Iz zgodovine Celja 1918–1941, Celje 2001, str. 36–37. 37 Klerikalci pu{~ajo dr. Ogrissega na cedilu, Slovenski narod, 19. 9. 1924, str. 4; Va`na izjava, Nova doba, 25. 9. 1924, str. 2; SLS in celjske ob~inske volitve, Straà, 26. 9. 1924, str. 2; Izjava, Nova doba, 27. 9. 1924, str. 2; Iz Celja, Slovenski narod, 27. 9. 1924, str. 4; Dan odlo~itve, Slovenski narod, 28. 9. 1924, str. 3. 38 Celjske ob~inske volitve, Slovenec, 17. 9. 1924, str. 3. 39 Iz Celja, Slovenski narod, 23. 9. 1924, str. 4; Jurij [koberne, Izjava, Celjske novice, 23. 9. 1924, str. 1; Ob~inske volitve v Celju, Slovenec, 24. 9. 1924, str. 3; Davorin Kranjc, Izjava, Celjske novice, 25. 9. 1924, str. 1; Celjske ob~inske volitve, Slovenec, 26. 9. 1924, str. 2. 40 Poslanec g. @ebot, Straà, 5. 9. 1924, str. 4. 41 Glej npr: Nem{ki nacionalci in mi, Straà, 26. 3. 1923, str. 1; Franjo @ebot, Ali so nem{ki poslanci glasovali za vlado, Slovenec, 11. 12. 1923, str. 3; Oster spopad med Nemci in Jugoslovanskim klubom, Slovenec, 14. 12. 1923, str. 1; Obsodba vladne politike nem{kih poslancev, Slovenec, 16. 12. 1923, str. 1; Nem{ki nacionalizem, Straà, 2. 1. 1924, str. 1; Ali so volivci poslali nem{ke poslance v Beograd, da pomagajo Srbom in Pa{i}u?, Slovenski gospodar, 3. 1. 1924, str. 2; O specifi~nosti ob~inske politike v

453

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 454

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

Po ob~inskih volitvah v {tajerskih mestnih ob~inah leta 1924 je `upansko mesto v Mariboru zasedel mariborski prvak Slovenske ljudske stranke in predstavnik Narodnega bloka slovenskih strank Josip Leskovar; Narodni blok slovenskih strank je 21. septembra 1924 dobil skupno 32 mest, Socialisti~na stranka Jugoslavije in Nemci po 4 mesta, Delavska lista (komunisti) pa 1 mesto.42 V mestni ob~ini Celje je volilna abstinenca prista{ev Slovenske ljudske stranke na ob~inskih volitvah 28. septembra 1924 pri~ala o obsodbi in zavrnitvi sodelovanja z Nemci, kar je bila v veliki meri posledica uspe{ne protinem{ke volilne kampanje slovenskih politi~nih strank, ki so kandidirala v politi~nih blokih na narodnostni podlagi.43 V novem ob~inskem predstavni{tvu je Socialnogospodarski blok dobil skupno 7 mest (Slovenska ljudska stranka je v njegovem okviru z neuradno kandidaturo dosegla le 6 odstotkov glasov volivcev in dobila 2 mesti), Narodni blok slovenskih strank je dobil 25 mest, Socialisti~na stranka Jugoslavije pa 1 mesto.44 V mestni ob~ini Ptuj je Narodni blok slovenskih strank 19. oktobra 1924 dobil skupno 20 mest v ob~inskem predstavni{tvu, Nemci so dobili 4 mesta, Socialisti~na stranka Jugoslavije pa 1 mesto.45 V drugi polovici 20. let prej{njega stoletja so se Nemci pri~eli ponovno naseljevati v Maribor, Celje in Ptuj,46 nekdanje trdnjave slovenstva – slovenski Narodni domovi v Mariboru, Celju in Ptuju – pa so izgubili enozna~no narodnoobrambno vlogo.47 Tako lahko sklepamo, da narodnoobrambne te`nje niso bile glavni razlog za politi~no poenotenje strank proti nem{ki narodni manj{ini v {tajerskih

obravnavanem obdobju glej tudi: Mateja Ratej, Mestna hranilnica v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja – predmet sporov ob~inske politike, Zgodovinski ~asopis, letnik 57 (2003), {t. 3–4, str. 363–377. 42 Pokrajinski arhiv Maribor (dalje: PAM), fond: Mestna ob~ina Maribor, Zapisnik seje mestnega sveta z dne 18. 9. 1924, 21. 10. 1924 in 10. 12. 1924; Plebiscit v Mariboru ko~an s sijajno zmago, Straà, 22. 9. 1924, str. 1; Sijajna zmaga v Mariboru, Jutro, 23. 9. 1924, str. 2; Zmaga Slovencev v Mariboru, Slovenski narod, 23. 9. 1924, str. 1; Ob~inske volitve v Mariboru, Slovenec, 23. 9. 1924, str. 1; Slovenska zmaga v Mariboru, Domoljub, 24. 9. 1924, str. 550; Slovesna zaprisega slovenskega ùpana v Mariboru, Straà, 12. 12. 1924, str. 4. 43 Izid celjskih ob~inskih volitev, Straà, 29. 9. 1924, str. 2; Sijajna zmaga Slovenstva v Celju!, Nova doba, 30. 9. 1924, str. 1; Klerikalno-nem{kutarski poraz v Celju, Jutro, 30. 9. 1924, str. 2; Ob~inske volitve v Celju, Slovenec, 30. 9. 1924, str. 2; O oblikovanju volilnega bloka med Slovensko ljudsko stranko in Nemci v mestni ob~ini Celje glej tudi: Nem{kutarsko-klerikalna lista v Celju!, Jutro, 13. 9. 1924, str. 2; Kandidatna lista narodne sramote, Jutro, 17. 9. 1924, str. 2; Pred ob~inskimi volitvami v Celju, Nova doba, 18. 9. 1924, str. 1–2; SLS in celjske ob~inske volitve, Straà, 26. 9. 1924, str. 2; Juro Hra{ovec, Nacijonalni pomen nedeljskih ob~inskih volitev v Celju, Nova doba, 27. 9. 1924, str. 3; ob~inske volitve v Celju, Slovenski narod, 30. 9. 1924, str. 1–2; Gemeinderatswahlen in Celje, Marburger Zeitung, 30. 9. 1924, str. 2. 44 Ob~inske volitve v Celju, Slovenski narod, 30. 9. 1924, str. 1; Ob~inske volitve v Celju, Slovenec, 30. 9. 1924, str. 2. 45 Zmaga narodnega bloka v Ptuju, Straà, 20. 10. 1924, str. 2; Sijajna slovenska zmaga v Ptuju, Jutro, 21. 10. 1924, str. 2; Slovenska zmaga v Ptuju, Slovenec, 21. 10. 1924, str. 2; Izid ob~inskih volitev v Ptuju, Slovenski gospodar, 23. 10. 1924, str. 4; Volitev novega ùpana v Ptuju, Straà, 3. 11. 1924, str. 2. 46 Mi in na{i 'Nemci' – bro{ura Narodne odbrane ob 10-letnici Kraljevine SHS, Maribor 1928, str. 3; Tone Zorn, Nejugoslovanski Nemci v Dravski banovini leta 1931, Kronika, letnik 22 (1971), {t. 2, str. 88–90. 47 Ljubica [uligoj, Narodnoobrambni boj na Ptuju in njegov Narodni dom, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 73=NV 38 (2002), {t. 1, str. 41–43; Branko Goropev{ek, Stoletje celjskega Narodnega doma, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 73=NV 38 (2002), {t. 1, str. 66; Vlasta Stavbar, Narodni dom v Mariboru, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 73=NV 38 (2002), {t. 1, str. 81.

454

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 455

S tudia H istorica S lovenica

Ptuj – Tyr{ev trg, ok. 1935 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 1279)

mestnih ob~inah. Prilagoditev politi~nega delovanja je poleg omenjenega ve~inskega volilnega sistema za mestne ob~ine zahtevala zlasti centralisti~na dràvnopravna ureditev Kraljevine SHS, saj je vidovdanska ustava Kraljevine SHS z 28. junija 1921 omogo~ala dràvnim organom izvajanje strogega nadzora nad ob~insko samoupravo. Dajala jim je pravico do razpusta posameznih ob~inskih predstavni{tev ter do imenovanja gerentov oziroma vladnih komisarjev do razpisa novih volitev.48 Strankarska politika ni sodila v okvir zakonsko dolo~enega podro~ja delovanja ob~inskih predstavni{tev, zato so oblastni organi ob~inske predstavnike velikokrat pozivali k spo{tovanju ustavnih dolo~il; veliki ùpan mariborske oblasti Franc Schaubach je na primer 6. februarja 1928 na sve~ani seji ob zaprisegi novoizvoljenega mariborskega ùpana Alojzija Juvana spregovoril naslednje: "… vendar pa silijo gospodarska in socialna vpra{anja h kompromisu, ker ob~inski svet vendar ni forum za re{itev politi~nih problemov, ampak za re{itev gospodarskih vpra{anj. Ni moj namen, da bi vam tukaj kazal na va{ delokrog, ali dal nasvete, zadostuje, da vas opozarjam, da one na~rte izpeljete, ki so se pri~eli v starem ob~inskem svetu."49 48

Zakon o oblastni in sreski samoupravi, Uradni list Pokrajinske uprave za Slovenijo, {t. 49/15. 5. 1922, str. 315–321; Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 37–40; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 603–604; Ferdo ^ulinovi}, Dr`avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka, 2. knjiga, Zagreb 1959, str. 273–274. 49 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor, Zapisnik seje mestnega ob~inskega sveta, 6. 2. 1928 in 28. 3. 1928; Celjska komunalna politika v zadnjih treh letih, Nova doba, 20. 9. 1924, str. 1; Juro Hra{ovec, Celjski some{~ani!, Nova doba, 27. 9. 1924, str. 1.

455

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 456

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918â&#x20AC;&#x201C;1941

Slovenskim mestnim ob~inam v dvajsetih letih prej{njega stoletja ni bilo omogo~eno izvajanje niti omejenih zakonsko dolo~enih (politi~nih) pristojnosti, kar je dodatno pripomoglo k posebnostim njihove politike. Z naredbami Deèlne vlade za Slovenijo s 1. aprilom oziroma 7. julijem 1920 je bila mestnim ob~inam odvzeta politi~na uprava I. stopnje50, pristojnosti pa so bile prenesene na okrajno glavarstvo.51 Po sprejetju vidovdanske ustave in Zakona o ob~i upravi z dne 26. aprila 1922, ki sta pravno izni~ila omenjene naredbe, mestnim ob~inam v Sloveniji niso bile vrnjene odvzete pristojnosti.52 Predstavniki mestnih svetov v Mariboru, Celju in Ptuju so zato v dvajsetih letih 20. stoletja ve~krat posredovali pri dràvnih organih,53 dokler ni veliki ùpan mariborske oblasti Otmar Pirkmajer mestni ob~ini Celje 25. avgusta 1926 vrnil pristojnosti s podro~ja obrti,54 veliki ùpan Franc Schaubach je 26. julija 1928 z naredbo vrnil politi~no upravo I. stopnje mestni ob~ini Ptuj, 30. septembra 1928 pa mestni ob~ini Maribor.55 Mestni ob~ini Celje je banska uprava vrnila politi~no upravo I. stopnje februarja 1930.56 V tridesetih letih 20. stoletja so mestne ob~ine tudi po sprejetju Zakona o mestnih ob~inah leta 1934 ohranile svoj status in pristojnosti politi~ne uprave I. stopnje.57 Ko tako na podlagi politi~nih razmerij med slovenskimi politi~nimi strankami in Politi~nim in gospodarskim dru{tvom Nemcev v Sloveniji ob ob~inskih volitvah v {tajerskih mestnih ob~inah sklepamo o odnosu med Nemci in Slovenci na [tajerskem, moramo pri tem upo{tevati zakonitosti delovanja politi~nih strank v okviru dràvnopravne ureditve Kraljevine SHS. [ele potem postane razumljiva izjava narodnega poslanca Slovenske ljudske stranke Davorina Kranjca, ki jo je za-

Politi~na uprava I. stopnje se je nana{ala na dràvljanstvo, vodenje stanovskih matic, na sklepanje zakonske zveze, popis prebivalstva, volitve v zakonodajno predstavni{tvo, socialno zavarovanje, na voja{ke zadeve, obrt in trgovino, na vodno gospodarstvo in verske zadeve. 51 Naredba velikega ùpana mariborske oblasti, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 79/31. 8. 1926, str. 562. 52 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor, Zapisnik seje mestnega ob~inskega sveta, 26. 10. 1923 in 20. 11. 1923; Za vrnitev avtonomije mestni ob~ini, Na{a Straà, 30. 12. 1925, str. 4. 53 Glej npr.: PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor, Zapisniki sej mestnega ob~inskega sveta: 4. 5. 1921; 24. 3. 1922; 12. 10. 1923; 20. 11. 1923; 3. 2. 1925; 9. 12. 1925; 21. 1. 1926; 15. 6. 1926; 28. 3. 1928; Zgodovinski arhiv Celje, fond: Mestna ob~ina Celje, Zapisniki sej mestnega sveta: 18. 12. 1925; 14. 4. 1926; Zgodovinski arhiv Ptuj, fond: Mestna ob~ina Ptuj, Zapisniki sej mestnega sveta: 4. 4. 1925; 30. 10. 1926; 5. 3. 1928; 30. 5. 1928; 14. 6. 1928; Zaprisega mariborskega ùpana, Slovenec, 27. 7. 1921, str. 3; Celjski ob~inski svet, Jutro, 1. 11. 1923, str. 2; Slovesna zaprisega slovenskega ùpana v Mariboru, Straà, 12. 12. 1924, str. 4; Za vrnitev avtonomije mestni ob~ini, Na{a Straà, 30. 12. 1925, str. 4; Besedilo sporazuma med radikalno in Radi}evo stranko, Slovenec, 17. 2. 1926, str. 1; Ob~inski zakon, Slovenec, 30. 3. 1926, str. 3; Novi ob~inski zakon, Slovenski gospodar, 15. 4. 1926, str. 1; Poro~ila SLS, Slovenski gospodar, 15. 4. 1926, str. 3. 54 Naredba velikega ùpana mariborske oblasti, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 79/31. 8. 1926, str. 562. 55 Naredba velikega ùpana mariborske oblasti, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 73/4. 8. 1928, str. 525 in {t. 96/11. 10. 1928, str. 655; Popolna avtonomija mariborske mestne ob~ine, Slovenec, 3. 11. 1928, str. 5. 56 Tone Kregar, Pregled upravne razdelitve slovenskega ozemlja prve jugoslovanske dràve, v: Iz zgodovine Celja 1918â&#x20AC;&#x201C;1941, Celje 2001, str. 63. 57 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 609 in 611; Bogataj, Uprava Dravske banovine, str. 4.

456

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 457

S tudia H istorica S lovenica

Mariborski grad, ok. 1930 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 2765)

pisal pred volitvami v mestni ob~ini Celje leta 1924 v obrambo politi~ni povezavi med Slovensko ljudsko stranko in Politi~nim in gospodarskim dru{tvom Nemcev v Sloveniji: "Poloàj (v Celju, op. p.) je kakor no~ in dan proti onemu v Mariboru, kjer so se strnile v blok vse slovenske stranke ter na podlagi rezultata zadnjih skup{~inskih volitev ni bilo drugega pri~akovati, kakor da zmaga v Mariboru Narodni blok."58 Vi{ek tvornega nem{ko-slovenskega politi~nega sodelovanja na [tajerskem med obema vojnama je predstavljalo kratko obdobje oblastne samouprave v letih 1927–1929.59 Vidovdanska ustava Kraljevine SHS je dolo~ala izvr{evanje dràvne uprave po oblasteh, okro`jih, srezih in ob~inah; zanje je bila predvidena oblastna, sreska in ob~inska samouprava.60 Ozemlje dana{nje Slovenije je bilo razdeljeno na ljubljansko in mariborsko oblast na ~elu z velikima ùpanoma, pri ~emer je mariborska oblast obsegala obmo~ja mestnih ob~in Maribor, Celje in Ptuj, politi~nih okrajev Ljutomer, Maribor, Prevalje, Ptuj, Slovenj Gradec, ve~ino sodnega okraja Kozje, sodne okraje Celje, Vransko, Gornji Grad, [marje, iz sod-

Davorin Kranjc, Izjava, Celjske novice, 25. 9. 1924, str. 1. O tem glej npr.: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 92, 164, 249, 277. 60 Posle dràvne uprave v oblasteh je opravljal veliki ùpan kot vrhovni predstojnik dràvne administracije v oblasti, pod njegovim nadzorom pa sta delovala temeljna organa oblastne samouprave – oblastna skup{~ina kot najvi{je predstavni{ko telo in oblastni odbor kot izvr{ilni organ oblastne samouprave. Ustava Kraljevine SHS, ~leni 95–103, str. 36–42; Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 41, 48, 53–54, 134 in 241. 59

457

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 458

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

nega okraja La{ko ob~ino [t. Rupert, iz politi~nega okraja Kamnik ob~ine Motnik, Trojane in [pitali~ ter Prekmurje in Medìmurje.61 Velika ùpana sta nastopila funkciji januarja 1924, oblastni skup{~ini in oblastna odbora kot organa oblastne samouprave pa sta bila oblikovana v za~etku leta 1927 po volitvah v oblastne skup{~ine 23. januarja 1927.62 Nem{ki narodni manj{ini na [tajerskem je upravna delitev na dve oblasti pove~ala politi~no mo~, zato je bila zainteresirana za soudele`bo pri oblikovanju in vodenju organov oblastne samouprave mariborske oblasti. Pred volitvami v oblastne skup{~ine so predstavniki Slovenske ljudske stranke, Narodne radikalne stranke ter Politi~nega in gospodarskega dru{tva Nemcev v Sloveniji v mestnih ob~inah Maribor in Celje sklenili politi~no zavezni{tvo. Sodelovanje je bilo predvsem v interesu Slovenske ljudske stranke, ki ni imela trdne volilne opore v mestnih ob~inah. êprav je razgovore o sodelovanju s predstavniki nem{ke narodne manj{ine neuspe{no vodila tudi Samostojna demokratska stranka, so njeni predstavniki podobno kot pri ob~inskih volitvah leta 1924 v mestni ob~ini Celje sku{ali prikazati sodelovanje Slovenske ljudske stranke z Nemci kot izdajo narodnih interesov;63 v Jutru so po oblastnih volitvah zapisali: "Ne more se zanikati, da je rezultat narodno zavedne Slovence razo~aral. Dana{nji dan je za Maribor kot nacijonalno mesto àlosten in sramoten. Nem{ko nacijonalna hidra je po dolgih letih prvi~ na na{i jugoslovenski meji dvignila predrzno glavo. Pangermani danes trumfirajo nad Celjem in Mariborom."64 Nem{ka narodna manj{ina v Kraljevini SHS je na parlamentarnih volitvah v dvajsetih letih 20. stoletja nastopala s samostojnimi kandidatnimi listami in ni beleìla ve~jega upada politi~ne mo~i, ki tako ni mogel biti glavni razlog za strpen odnos volivcev do nem{ke narodne manj{ine v mestnih ob~inah Maribor in Celje v ~asu oblastnih volitev leta 1927.65 Zdruèna gospodarska lista je na oblastnih volitvah v mestni ob~ini Maribor dosegla 44 odstotkov glasov volivcev, v mestni ob~ini Celje pa 54 odstotkov glasov volivcev,66 kar je bila v najve~ji meri zasluga predstavnikov Slovenske ljudske stranke, ki so uspeli v volilni kampanji na [tajerskem izni~iti nacionalno vpra{anje kot politi~ni argument. V mestni ob~ini Ptuj je Slovenska ljudska stranka ob neformalni podpori Narodne radikalne stranke in Politi~nega in gospodarskega dru{tva Nemcev v Sloveniji dosegla 29 odstotkov glasov volivcev.67

Jurij Perov{ek, Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave, Prispevki za novej{o zgodovino, letnik 33 (1993), {t. 1–2, str. 20–22; Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 48–49 in 59. 62 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 66, 106–108 in 135. 63 Prav tam, str. 82–94, 97 in 164. 64 Volilni dan v Mariboru, Jutro, 24. 1. 1927, str. 2. 65 Vasilij Melik, Nemci in volitve v jugoslovanski Sloveniji med obema vojnama, Zgodovinski ~asopis, letnik 40 (1986), {t. 3str. 324. 66 Izid v mariborski oblasti, Slovenec, 24. 1. 1927, str. 2; Izidi v mariborski oblasti, Jutro, 24. 1. 1927, str. 2. 67 Ljubica [uligoj, Ptujski okraj med svetovnima vojnama v lu~i skup{~inskih volitev, ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik (1996), {t. 1, str. 52.

458

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 459

S tudia H istorica S lovenica

Njen prvak Lothar Mühleisen, ki je kandidiral na Zdruèni gospodarski listi v Mariboru, na oblastnih volitvah ni bil izvoljen, vendar je kmalu po za~etku delovanja oblastne skup{~ine in po odstopu mariborskega radikalskega poslanca Rudolfa Ravnika kot njegov namestnik nastopil funkcijo oblastnega poslanca. V mariborski oblastni skup{~ini je sodeloval s klubom Slovenske ljudske stranke, ki je imela po volitvah v oblastne skup{~ine politi~no prevlado na Slovenskem.68 Na seji mariborske oblastne skup{~ine 21. aprila 1927 je povedal, da ho~e nem{ka narodna manj{ina "sodelovati v vseh panogah dràvnega in oblastnega ìvljenja /…/ slo`no z ve~inskim narodom" za dosego kulturne avtonomije.69 Politi~ne stranke v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj ob ob~inskih volitvah leta 1927 zaradi sprejetja amandmaja k volilnemu zakonu za ob~ine o uvedbi proporcionalnega volilnega sistema v mestnih ob~inah 31. marca 192770 niso ve~ mnoì~no nastopale na skupnih kandidatnih listah.71 Ve~inski volilni sistem za volitve v mestnih ob~inah, ki je do leta 1927 veljal tudi v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj, je nagrajeval politi~ne stranke, ki so imele trdno podporo volivcev, zato so bile slab{e zastopane stranke zainteresirane za nastop na skupnih kandidatnih listah.72 Pri tem so kot povezovalno sredstvo izrabljale narodnostni vidik, na podlagi ~esar pa ne moremo enozna~no sklepati o mednacionalnih napetostih v treh {tajerskih mestnih ob~inah. Slovenska ljudska stranka je tako v mestni ob~ini Celje na ob~inskih volitvah 19. junija 1927 ponovno uspe{no nastopila v zavezni{tvu z Nemci in Narodno radikalno stranko.73 Razloge za to lahko pripi{emo politi~nemu sodelovanju treh strank v volilni kampanji za oblastne volitve in v organih oblastne samouprave, saj na primer predstavniki nem{ke narodne manj{ine v Narodni skup{~ini medtem niso podprli predsednika vlade in na~elnika Slovenske ljudske stranke Antona Koro{ca, ~etudi poslanci narodnih manj{in zaradi podrejenega poloàja v parlamentih obi~ajno ne nastopajo proti vladi.74 V novem celjskem ob~inskem svetu je lista Zdruènih strank dobila 20 mest, Samostojna demokratska stranka je do-

Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 92, 106, 112 in 478. Prav tam, str. 164. 70 Zgodovinski arhiv Celje, fond: Mestna ob~ina Celje, Zapisnik seje mestnega sveta z dne 29. 8. 1927; Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj volijo po ~istem proporcu, Slovenec, 1. 4. 1927, str. 1. 71 PAM, fond: Franjo @ebot, Pismi Franja @ebota Ernestu Terstenjaku, Beograd 11. 6. 1928 in Francu Hladetu, Maribor 26. 7. 1928; [e premi{ljujemo volilne izide!, Domoljub, 29. 9. 1927, str. 1. 72 PAM, fond: Franjo @ebot, A[ 1, Memorandum Socialisti~ne stranke Jugoslavije o uvedbi proporcionalnega volilnega sistema v mestnih ob~inah, posredovan Jugoslovanskemu klubu, Maribor, 22. 8. 1924; Uredba o izpremembah in popolnitvah uredbe o volitvi v ob~inska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920, Uradni list de`elne vlade za Slovenijo, {t. 20/26. 2. 1921, str. 123–125. 73 Ve~ o volilnem sodelovanju Slovenske ljudske stranke z Nemci in Narodno radikalno stranko za volitve v oblastne skup{~ine v mestnih ob~inah Maribor in Celje glej: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 92–93. 74 Dr. Kraft pri dr. Koro{cu, Slovenec, 1. 8. 1928, str. 1; Nemci v opoziciji, Slovenec, 2. 8. 1928, str. 1; Razprava o vladni delegaciji, Slovenec, 8. 8. 1928, str. 1–2; Vlada dobila popolno zaupanje, Slovenec, 12. 8. 1928, str. 1. 69

459

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 460

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918â&#x20AC;&#x201C;1941

bila 10 mest, Socialisti~na stranka Jugoslavije 2 mesti, Jugoslovanska socialdemokratska stranka pa 1 mesto.75 Slovenska ljudska stranka je po ob~inskih volitvah v mestni ob~ini Maribor 19. decembra 1927 dobila 14 mest v ob~inskem svetu in ohranila ùpansko mesto, ki ga je zasedel Alojzij Juvan; Socialisti~na stranka Jugoslavije je dobila 12 mest, Samostojna demokratska stranka 6 mest, Nemci 5 mest, Narodna radikalna stranka, Narodna socialisti~na stranka, lista Delavskokme~kega republikanskega bloka (komunisti) in Neodvisna obrtni{ka lista pa po 1 mesto.76 V mestni ob~ini Ptuj je na ob~inskih volitvah 8. januarja 1928 z 8 mesti v ob~inskem svetu zmagala nem{ka stranka; Samostojna demokratska stranka je dobila 6 mest, Slovenska ljudska stranka 5 mest in ùpansko mesto, ki ga je zasedel Mihael Bren~i~, Socialisti~na stranka Jugoslavije 4 mesta in Narodna radikalna stranka 2 mesti.77 Po uvedbi kraljeve diktature 6. januarja 1929 so bili v skladu s spremembami Zakona o oblastni in sreski samoupravi in navodili novega ministrskega predsednika ter ministra za notranje zadeve generala Petra @ivkovi}a ukinjeni vsi izvoljeni samoupravni oblastni organi; posle mariborske oblastne skup{~ine in oblastnega odbora je do oblikovanja kraljevske banske uprave Dravske banovine 15. novembra 1929 kot oblastni komisar prevzel dotedanji predsednik oblastne skup{~ine Josip Leskovar.78 S sprejetjem Zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dràvi je bilo prepovedano delovanje politi~nih strank, izvoljene ob~inske uprave pa so bile z Zakonom o spremembi zakonov o ob~inah in oblastnih samoupravah razpu{~ene. Z Zakonom o ukinitvi zakona o volitvah organov oblastne, okrajne in ob~inske samouprave s 14. januarjem 1929 so bile odpravljene volitve ob~inskih organov, medtem ko je nadzor nad podro~jem dejavnosti ob~in z Zakonom o banski upravi s 7. novembrom 1929 pre{el na bana oziroma na bansko upravo v Ljubljani; ta je v tridesetih letih 20. stoletja imenovala tudi ~lane mestnih uprav v treh {tajerskih mestnih ob~inah.79 V mestni ob~ini Maribor je do okupacije leta 1941 mesto ùpana ohranil Alojzij Juvan, v mestni ob~ini Celje je bil ùpan do leta

Arhiv republike Slovenije, fond: Gregor @erjav, Pismo Ivana Kreka z dne 9. 7. 1927; Ob~inske volitve v Celju, Jutro, 21. 6. 1927, str. 2; Zmaga zdruènih strank v Celju, Slovenec, 21. 6. 1927, str. 1; Juro Hra{ovec, Taka je resnica!, Nova doba, 16. 6. 1927, str. 2; Volitev celjskega ùpana in podùpana, Slovenec, 16. 7. 1927, str. 4; Vasilij Melik, Nemci in volitve v jugoslovanski Sloveniji med obema vojnama, Zgodovinski ~asopis, letnik 40 (1986), {t. 3, str. 326. 76 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor, Zapisnik seje ob zaprisegi ùpana z dne 14. 1. 1928 in 6. 2. 1928; Maribor je glasoval za delo in po{tenost, Slovenec, 20. 12. 1927, str. 1; Ob~inske volitve v Mariboru, Slovenski narod, 20. 12. 1927, str. 3; Zmaga SLS v Mariboru, Domoljub, 22. 12. 1927, str. 810; Na{ ùpan v na{em Mariboru, Slovenec, 15. 1. 1928, str. 5. 77 Kandidatske liste za volitev ob~inskega odbora za mesto Ptuj, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 128/24. 12. 1927; Ptujskim volivcem v preudarek, Jutro, 7. 1. 1928, str. 2; Velik uspeh SLS pri volitvah v Ptuju, Slovenec, 12. 1. 1928, str. 5; Volitev ùpana v Ptuju, Jutro, 20. 1. 1928, str. 2; Tudi mesto Ptuj ima na{ega ùpana, Slovenski gospodar, 26. 1. 1928, str. 3. 78 Razpust ob~in in oblastnih samouprav, Slovenski gospodar, 9. 1. 1929, str. 2; Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, v: Zbornik Slovenska trideseta leta, Ljubljana 1997, str. 19; Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 293, 298â&#x20AC;&#x201C;300. 79 Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dràvi, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 5/17. 1. 1929; Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 604.

460

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 461

S tudia H istorica S lovenica

Celje, ok. 1930 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 131)

1935 Alojz Gori~an, do leta 1939 Alojzij Mihel~i~, do okupacije pa Alojzij Vor{i~. V mestni ob~ini Ptuj je ùpanske posle do leta 1935 opravljal Mihael Bren~i~, nato pa z vmesnim presledkom do okupacije leta 1941 Alojzij Remec; od junija do septembra 1940 sta ùpanske posle opravljala Vladimir Breznik in Ivan Cvikl.80 Sestava mestnih svetov mestnih ob~in Maribor, Celje in Ptuj v tridesetih letih 20. stoletja tako ni bila ve~ odvisna od razmerja politi~nih sil, ve~je spremembe v njihovi sestavi pa je povzro~il le nastop vlade Milana Stjadinovi}a po parlamentarnih volitvah 5. maja 1935 in oblikovanje reìmske Jugoslovanske radikalne zajednice julija istega leta.81 V mariborskem mestnem svetu je bil 6. januarja 1929 ob njegovi razpustitvi razre{en funkcije tudi politi~ni vodja nem{ke narodne manj{ine na [tajerskem Lothar Mühleisen, ob zadnjem ve~jem preoblikovanju mestnega sveta pred okupacijo pa je ban Dravske banovine Marko Natla~en leta 1935 iz njega izlo~il tudi odvetnika Karla Kieserja, drugo pomembno osebnost javnega delovanja nem{ke narodne manj{ine v Mariboru; v tem ~asu so v mariborskem mestnem svetu kot predstavniki nem{ke narodne manj{ine prevladovali podjetniki in lastniki industrijskih obratov.82 V mestni ob-

Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 293–295; Jurij Perov{ek, Celje in politi~ne razmere v jugoslovanski dr`avi v letih 1918–1941, v: Iz zgodovine Celja 1918–1941, Celje 2001, str. 39–41. 81 Egon Pelikan, Nova vlada Milana Stojadinovi}a, v: Kronika XX. stoletja, 1900–1941, Ljubljana 1997, str. 395. 82 PAM, fond: Mestna ob~ina Maribor, Zapisnik o izredni seji mestnega ob~inskega sveta, A[ 164, 5. 12. 1931 in Zapisnik V. redne seje mestnega sveta, A[ 165, 3. 10. 1935; Leskovec, Zgodovina uprave v Mariboru, str. 294.

461

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 462

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918–1941

~ini Celje, ki se je leta 1935 pove~ala s priklju~itvijo okoli{kih ob~in, najdemo v seznamu novih ~lanov mestnega sveta, oblikovanem 11. septembra 1935, samo en ponem~en priimek hotelirja Franca Rebeuschegga.83 Nem{ka narodna manj{ina je bila v tridesetih letih 20. stoletja najbolje zastopana v mestnem svetu mestne ob~ine Ptuj, ki se je leta 1936 prav tako kot celjska pove~ala s priklju~itvijo okoli{kih ob~in. Ptujski Nemci so imeli v petindvajset~lanskem mestnem svetu 5 zastopnikov, zato je Gremij trgovcev v Ptuju aprila 1931 "iz stali{~a slovenskega zna~aja mesta Ptuj " v pismu `upanstvu zahteval spremembo narodnostne sestave mestnega sveta. V pobudi ni uspel, omenjeno narodnostno razmerje pa se je ohranilo tudi po preoblikovanju mestnega sveta decembra 1935.84 S spremembo politi~nega re`ima v Kraljevini SHS in razvojem nacisti~ne ideologije v Nem~iji je dobilo vpra{anje nem{ke narodne manj{ine na [tajerskem izrazito politi~no obele`je. Narodni domovi v Mariboru, Celju in Ptuju so za~eli ponovno dobivati narodnoobrambno vlogo,85 k ~emur je po potrditvi pravil Kulturbunda86 – kulturnoprosvetne organizacije, ki je skrbela za razvoj in za{~ito pravic nem{ke narodne manj{ine – leta 1931 pripomoglo oblikovanje njegovih mo~nih postojank v Mariboru, Celju in v Ptuju.87 Predsedstvo mariborske krajevne organizacije Kulturbunda, ki je v organizacijskem smislu predstavljala sede` za severno Dravsko banovino, je 27. julija 1931 prevzel Lothar Mühleisen, predsednik razpu{~enega Politi~nega in gospodarskega dru{tva Nemcev v Sloveniji.88 Po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nem~iji leta 1933 so predstavniki nem{ke narodne manj{ine na [tajerskem pri~eli javno izkazovati hotenja po priklju~itvi [tajerske k Nem{kemu Rajhu, narodno-politi~no delo pa so tudi v ~asu prepovedi delovanja Kulturbunda v letih 1935–1939 nadaljevali

Novi celjski mestni svet, Nova doba, 14. 9. 1935, str. 1. Ljubica [uligoj, Politi~ni odnosi v mestni ob~ini Ptuj med svetovnima vojnama, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 68=NV 33 (1997), {t. 1, str.76–77; Ista, Mestna ob~ina Ptuj med svetovnima vojnama, Kronika, letnik 40 (1992), {t. 3, str. 206 in 212. 85 Ljubica [uligoj, Narodnoobrambni boj na Ptuju in njegov Narodni dom, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 73=NV 38 (2002), {t. 1, str. 41–43; Branko Goropev{ek, Stoletje celjskega Narodnega doma, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 73=NV 38 (2002), {t. 1, str. 66; Vlasta Stavbar, Narodni dom v Mariboru, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 73=NV 38 (2002), {t. 1, str. 81. 86 Schwäbisch-Deutscher Kulturbund oziroma kraj{e Kulturbund je bil kot mati~na kulturnoprosvetna organizacija nem{ke narodne manj{ine v Kraljevini SHS ustanovljen 20. junija 1920 v Novem Sadu. Dru{tvo je do razpusta leta 1924, in po obnovitvi leta 1927, skrbelo za razvoj in za{~ito pravic nem{ke narodne manj{ine. Nemci v Sloveniji so pri~eli delovati v okviru Kulturbunda {ele ob potrditvi dru{tvenih pravil leta 1931, ko so bile v Mariboru, Celju in Ptuju oblikovane prve kulturbundovske organizacije v Dravski banovini. Du{an Biber, Ko~evski Nemci med obema vojnama, Zgodovinski ~asopis, letnik 17-18 (1963/1964), {t. 1, str. 30; Isti, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933–1941, Ljubljana 1966, str. 33. 87 Du{an Biber, Ko~evski Nemci med obema vojnama, Zgodovinski ~asopis, letnik 17-18 (1963/1964), {t. 1, str. 30; Ljubica [uligoj, Ormo{ki Nemci med obema vojnama, v: Ormo` skozi stoletja III, Ormo` 1988, str. 211; Marjan To{, Nekateri pomembnej{i dogodki pri sv. Lenartu in v okoli{ih krajih v ~asu med svetovnima vojnama, v: Zbornik ob~ine Lenart, Lenart 1996, str. 39. 88 Matja` Pirman, Kulturbund v Mariboru – diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Maribor 1999, str. 23–24. 84

462

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 463

S tudia H istorica S lovenica

Ptuj, ok. 1937 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 1276)

v legalno dovoljenih pevskih, {portnih idr. dru{tvih ter v dobro organizirani nem{ki evangeli~anski skupnosti.89 *** Ob koncu prispevka o komaj na~etem vpra{anju politi~nih odnosov med Slovenci in Nemci na [tajerskem med obema vojnama lahko sklenemo, da je bila soudele`ba nem{ke narodne manj{ine pri oblikovanju politi~ne podobe {tajerskih mestnih ob~in Maribor, Celje in Ptuj med obema vojnama najizrazitej{a med leti 1924 in 1929, njeno tvorno sodelovanje s predstavniki slovenskih politi~nih strank pa je doseglo vi{ek v organih oblastne samouprave mariborske oblasti. Kratkotrajna otoplitev politi~nih odnosov in razvoj domnevne narodne pomiritve med leti 1927 in 1929 sta jasno vidna tudi ob primerjavi politi~ne dinamike ob~inskih volitev in volitev v oblastne skup{~ine januarja 1927 v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj. Nem{ka narodna manj{ina je kot subjekt politi~nega `ivljenja na [tajerskem v dvajsetih letih 20. stoletja ohranila negativno politi~no podobo; ta se je pove~evala predvsem v tridesetih letih 20. stoletja z razvojem nacisti~-

Dragan Poto~nik, Mariborski Nemci v letih 1918–1941, Kronika, letnik 47 (1999), {t. 1–2, str. 147–150; Ljubica [uligoj, Leto 1941 na Ptuju, Kronika, letnik 49 (2001), {t. 1–2, str. 114–121; Matja` Pirman, Kulturbund v Mariboru – diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Maribor 1999, str. 33, 70–85.

463

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 464

M. Ratej: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v letih 1918â&#x20AC;&#x201C;1941

ne ideologije in zaradi delovanja Kulturbunda v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj, vendar se to v delovanju me{anih slovensko-nem{kih mestnih svetov zaradi administrativne narave njihovega nastanka in gospodarsko-posvetovalne vloge predstavni{kih teles v (mestnih) ob~inah ni neposredno odra`alo.

464

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 465

S tudia H istorica S lovenica

Mateja Ratej SITES IN SLOVENIAN STYRIA AND MARIBOR DURING 1918–1941 – The political position of the German national minority in the urban municipalities of Maribor, Celje and Ptuj

SUMMARY The regional name of Styria was, during the period of 1918–1941, associated with the Maribor electoral district, which comprised the district court jurisdiction Maribor and Celje, Prekmurje and a part of Carinthia, forming part of the district office of Velikovec; cities of Maribor, Celje iand Ptuj attained in the Kingdom of SCS the status of urban municipalities. After the signing of the peace treaty of Saint Germain in 1919, within the Kingdom of SCS approx. 30.000 Germans remained, which had a major impact upon the political position of Styria and Maribor, as the German minority, without reservation, expressed its interests to join the one time Lower Styria to the Republic of Austria i.e. to the German Reich. In 1922, under the leadership of Lothar Mühleisen in Maribor they established the Political and Economic Society of Germans in Slovenia, which, until the 1929 dictatorship, represented political interests of the German minority in Styria. Slovenian political parties in Styria, at the municipal elections of 1924, coalesced on a national basis; reasons were not of a national defensive nature, but an adjustment of political activity to the majority electoral system at urban municipality level, i.e. they are to be found in the state-legal order of the Kingdom of SCS, which enabled state agencies to carry out strict supervision of the operations of municipal self-government. A peak in the constructive German-Slovenian cooperation in Styria came about during the period of 1927–1929, as the administrative partionining into two regions enhanced the political power of the German national minority in Styria, as it was interested in taking part at the formation and management of agencies of the Maribor Region. At municipal elections in the city municipalities of Maribor, Celje in Ptuj in 1927, Slovenian political parties did not exploit the ethnic point of view any more, their independent position being enhanced by the adoption of the amendment to the electoral law for municipalities on the introduction of the proportional electoral system in city municipalities. After the introduction of the 1929 dictatorship elected municipal administrations were dissolved and elected municipal bodies were annulled; supervision in the area of municipal activities was transferred to the Ban administration in Ljubljana, which also appointed members of city administrations in the three Styrian city municipalities. With the development of the Nazi ideology in Germany, the issue of the German minority in Styria attained an express political nature, which was assisted by the approval of the Kulturbund regulations in 1931 and its ensuing strongholds in v Maribor, Celje and Ptuj.

465

15 Ratej

5.6.07

09:26

Page 466

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 467

S tudia H istorica S lovenica UDK 27(497.4 Maribor)"1918/1941" 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek

Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941 Bogdan Kolar Dr., izredni profesor Univerza v Ljubljani, Teolo{ka fakulteta Poljanska 4, SI - 1000 Ljubljana e-mail: bogdan.kolar@guest.arnes.si

Izvle~ek: Prispevek predstavlja verske razmere v mestu Maribor med dvema svetovnima vojnama. Velik del prebivalstva v tem ~asu je pripadal Katoli{ki Cerkvi. S svojimi ustanovami ({kofijo, semeni{~em, ùpnijami, redovnimi skupnostmi, bratov{~inami in cerkvenimi dru`bami) je zato dajala pe~at mestnemu ìvljenju in oblikovala vsakodnevno ìvljenje ljudi. Ve~ji del mnoì~nih prireditev je bil sestavni del dogajanja v katoli{ki skupnosti na Slovenskem, nekatere pa so bile izvirne za Maribor. V tem ~asu se je v mestu manj{alo {tevilo ~lanov luteranske Cerkve, zaradi novih politi~nih razmer pa se je ve~alo {tevilo pripadnikov pravoslavne Cerkve in muslimanov.

Klju~ne besede: Katoli{ka cerkev, bogoslovno semeni{~e, redovne skupnosti, Anton M. Slom{ek (1800-1862), bratov{~ine, luteranska skupnost.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 467-494, 52 cit., 4 preglednice, 8 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

467

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 468

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

Globoke spremembe, ki jih je v ìvljenju slovenske narodne skupnosti prinesel konec prve svetovne vojne, so se poznale tudi v vsakodnevnem ìvljenju cerkvenih ob~estev tako na ozemlju lavantinske {kofije in s tem v Mariboru kot v drugih delih slovenskega etni~nega prostora. Katoli{ka skupnost se je zna{la v novih razmerah, kjer glavar dràve ni bil iste vere in v cerkvenih okvirih ni imel tolik{nih pristojnosti, kot so bila v teku stoletij podeljene habsbur{kim vladarjem. Poleg neurejenega pravnega poloàja Katoli{ke Cerkve, kar je trajalo celotno obdobje med obema vojnama in je bil pomemben vir napetosti v dràvi, sta ìvljenje katoli{ke skupnosti zaznamovala prevlada ortodoksne cerkvene skupnosti in prevladujo~ vpliv razli~nih dru`b, ki so do katoli~anov imele negativno stali{~e. V samem Mariboru je v letih po kon~ani vojni pri{lo do velike menjave prebivalstva. Podpis mirovne pogodbe z Avstrijo 10. septembra 1919 je povzro~il izseljevanje nem{kega prebivalstva (od{lo je okrog 6000 optantov). Zaradi italijanske zasedbe Primorske so se v Mariboru naseljevali slovenski begunci s Primorske; ocena iz leta 1921 govori, da se jih je v Mariboru in v neposredni okolici naselilo okrog 11.000.1 Ob ustaljenih oblikah cerkvenega ìvljenja in navzo~nosti verskih vsebin v {olskem sistemu, so tak{ne razmere od Cerkve zahtevale druga~ne pastoralne prijeme, kot so bili uveljavljeni v ~asu, ko je bila v Mariboru nem{ka ve~ina. Na ~elu lavantinske {kofije je vsaj v prvih povojnih letih {e vedno bil {kof dr. Mihael Napotnik, zvest zagovornik legalisti~nega na~ela v politi~nem ìvljenju in mesta vladarja v okviru Cerkve. Sledila sta mu {kofa dr. Andrej Karlin in dr. Ivan Joèf Tomaì~, ki sta v svojem pastoralnem delu in pri vzpostavljanju odnosov z dràvnimi oblastmi izhajala iz izku{nje novonastalih razmer in iskanja soìtja v novem okolju. Vse spremembe na mariborskem {kofijskem sedeù (nastop, ordinacija, smrt) so vselej bile prvovrstni medijski dogodki, ki so mariborski cerkveni skupnosti dajali ton dalj{e obdobje in so to krajevno Cerkev postavljali pred o~i celotne slovenske javnosti. Mesto voditeljev krajevne Cerkve Stoletne meje med metropolijama v Salzburgu in Ogleju so v letih po vojni {e vedno veljale. Lavantinska {kofija je {e pripadala pod oblast salzbur{kega nad{kofa do leta 1924. Ob nastanku nove ju`noslovanske dràve je {kofijo vodil dr. Mihael Napotnik (1850-1922), sicer velik avstrijski patriot, ki pa je sprejel razpad avstro-ogrske monarhije in priznal nastanek nove jugoslovanske dràve. Resna bolezen, ki je slednji~ povzro~ila smrt, mu je onemogo~ala, da bi v letih po kon~ani vojni odlo~neje nastopal v ìvljenjskem utripu mesta Mari1

Prim. Bruno Hartman, Literarno-kulturno delo v Mariboru med vojnama, Jezik in slovstvo, letnik 27 (1981-82), {t. 5, str. 144. Ve~ o spreminjanju {tevil~nega stanja prebivalstva prim. Jerneja Ferle`, Prebivalstvo Maribora 1848-1991, Studia historica Slovenica, letnik 2 (2002), {t. 1. 2 Prim. Napotnikov simpozij v Rimu, Celje 1993. Zbirka govorov, ki jih je {kof M. Napotnik imel vsako leto ob cesarskih slovesnostih, je bila pod naslovom Gebet, was des Kaisers ist, dem Kaiser!, izdana leta 1914 v Mariboru in ponatisnjena leta 1919. Po sodnem postopku proti avtorju, je bila druga izdaja zaplenjena. Prim. Slovenski biografski leksikon (dalje: SBL), II. knjiga, 6. zvezek, Ljubljana 1935, str. 191.

468

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 469

S tudia H istorica S lovenica

Lavantinski {kof dr. Andrej Karlin (1867-1933) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

bor.2 Cerkvene slovesnosti ob koncu vojne 28. novembra 1918 so opravili v fran~i{kanski cerkvi, v slovenski fari. Da bi se kak{no bogoslu`je odvijalo v stolnici, ni poro~il. Pri fran~i{kanih je bilo pripravljeno tudi slavnostno bogoslu`je ob "proslavi narodnega ujedinjenja " 15. decembra 1918; na njej je sodeloval general Rudolf Maister in narodna vojska. Na ukaz Narodne vlade za Slovenijo je knezo{kof dr. Mihael Napotnik 14. decembra 1918 vodil v stolnici slovesno bogoslu`je "ob narodnem ujedinjenju," h kateremu so bili povabljeni uradniki in javni uslu`benci.3 "Ko je regent Aleksander Karadjordjevi} obiskal 29. junija 1920 Maribor, so ga sprejeli mariborski odli~niki ob Marijinem znamenju na Glavnem trgu, med njimi {kof Napotnik s stolnim kapitljem. [kof in kraj sta se dalj ~asa pogovarjala. Regent se je po sprejemu v rotov`u 3

Prim. Bruno Hartman, Maribor v Napotnikovem ~asu, v: Napotnikov simpozij v Rimu, Celje 1993 (dalje: Hartman, Maribor v Napotnikovem ~asu), str. 42.

469

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 470

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

odpeljal k stolnici, kjer ga je {kof Napotnik sprejel pri glavnih vratih. Med orgelsko glasbo se je regent napotil pomolit k velikemu oltarju."4 [kof Napotnik je imel dobre odnose tudi s pokrajinskim namestnikom za Slovenijo Ivanom Hribarjem, ki ga je dvakrat obiskal. Hribar je bil prvi~ pri Napotniku 5. avgusta 1921, ko je uradno obiskal Maribor. Sre~al se je tudi s {kofom in stolnim kapitljem, med slavnostnim kosilom je Napotnik izrazil svoj odnos do nove oblasti in do slu`be kraljevega namestnika. 29. januarja 1922 je Ivan Hribar Napotnika obiskal {e enkrat in zadnji~, ko mu je izro~il kraljevo odlikovanje za delo na podro~ju kulture â&#x20AC;&#x201C; red sv. Save I. stopnje, kar je {kofovemu odnosu do kraljevine dalo zgovoren izraz.5 Leta 1923 je pri{el na lavantinski {kofijski sede` dr. Andrej Karlin (18671933), ki je pred tem vodil trà{ko-koprsko {kofijo in se pred fa{isti~nim nasiljem umaknil v Ljubljano. Poleg rednega vodstva po vojni raz{irjene {kofije je pripravil ve~ odmevnih cerkvenih dogodkov, ki so zaznamovali cerkveno skupnost v Mariboru. Leta 1926 je za~el {kofijski postopek za pri{tetje svojega predhodnika Antona Martina Slom{ka med blaène, kar je v mestu sicer prineslo manj dogajanja, kot se je nadejal {kof, vendar je bilo od tedaj ìvljenjske {kofijske skupnosti zaznamovano z zgodovinskim dogodkom. Dve leti kasneje je organiziral vrsto prireditev ob praznovanju 700-letnice lavantinske {kofije, ki so v Mariboru pritegnile {tevilne udeleènce in lavantinsko {kofijo vsaj za dolo~en ~as postavile v sredi{~e cerkvenega ìvljenja na Slovenskem.6 Dosegel je podalj{anje teolo{kega {tudija v Mariboru in uredil poslovanje ùpnij, ki so iz gra{ke, celov{ke in sombateljske {kofije pripadle lavantinski {kofiji. Dr. Ivan Joèf Tomaì~ (1876-1949) je pri vodenju {kofije sodeloval è od leta 1915, ko je postal stolni kanonik in {est let kasneje stolni dekan. Leta 1928 je bil imenovan za pomo~nika ostarelemu {kofu Karlinu in mu po smrti sledil v vodstvu {kofije. V posebno dogajanje, ki ga je v ìvljenje {kofije prinesel za~etek {kofijskega postopka za pri{tetje {kofa Slom{ka med blaène, je bil vklju~en kot postulator v pripravljalnem delu postopka, kasneje pa se je kot {kof ordinarij bolj posvetil drugim vpra{anjem.7 Veliko pozornost in skrbi je namenil gradnji novega bogoslovnega semeni{~a, ki je bilo v veliki meri kon~ano do zasedbe mesta s strani nem{kih okupatorjev aprila 1941. Za bogoslovce je pripravil primerne prostore, kajti do takrat so se morali prilagajati stoletja staremu poslopju ob cerkvi sv. Alojzija, vendar Tomaì~ ni do~akal, da bi se v nove prostore tudi naselili. [kof Tomaì~ se je v letih pred drugo svetovno vojno moral sre~evati z rasto~im vplivom nem{kega kulturnega in politi~nega kroga in z obnavljanjem vloge luteranske skupnosti v Mariboru.

Franjo Ba{, Vladarji v Mariboru, v: Mariborski koledar 1935, Maribor 1935. Navaja Bruno Hartman, Maribor v Napotnikovem ~asu, str. 42-43. 5 Prim. Hartman, Maribor v Napotnikovem ~asu, str 43. 6 Prim. Karlinov simpozij v Rimu, Celje 1996. 7 Prim. Marjan Turn{ek, Karlin za~etnik postopka za Slom{kovo beatifikacijo, v: Karlinov simpozij v Rimu, Celje 1996, str. 185-195.

470

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 471

S tudia H istorica S lovenica

Lavantinski {kof dr. Ivan Jo`ef Toma`i~ (1876-1949) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

Veliko in malo semeni{~e v Mariboru Med pomembne {kofijske ustanove, ki so vplivale ne le na utrip mesta temve~ so imele pomen za celotno lavantinsko {kofijo, je bilo bogoslovje in bogoslovna {ola v Mariboru. Bogoslovje se je v mesto preselilo skupaj s prenosom {kofijskega sede`a leta 1859 in je imelo svoje prostore v nekdanjem jezuitskem kolegiju ob cerkvi sv. Alojzija. Vsi {kofje so tej {kofijski ustanovi posve~ali posebno pozornost, ve~ med njimi jih je iz nje tudi iz{lo (z izjemo {kofa Andreja Karlina, ki je {tudiral v Ljubljani). [tevilo bogoslovcev se je spreminjalo; po kon~ani svetovni vojni se je povzpelo na 70, ter se v dvajsetih letih ustalilo na okoli 25. Najmanj{e {tevilo je bilo v {tudijskih letih 1924-25 in 1926-27; takrat jih je bogoslov-

471

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 472

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

je obiskovalo le 26.8 Od konca dvajsetih let do za~etka druge svetovne vojne se je {tevilo gibalo med 50 in 90. Trajen sad kulturnega delovanja v semeni{~u je glasilo Lipica, ki izhaja vse od ustanovitve semeni{~a in je mnogim mladim duhovnikom ponudila prvo mo`nost objavljanja in nastopanja v javnosti. Sredi dvajsetih let je bogoslovna {ola spremenila svoj {tudijski program, ki je od tedaj obsegal 10 semestrov ali pet {tudijskih let. Dodatno leto je {lo na ra~un ve~jega obsega filozofije; to je bilo v skladu z navodili Svetega sedeà iz leta 1922. Na~rt je izpeljal {kof dr. Andrej Karlin kmalu po prihodu v Maribor. "Malo pred izbruhom druge svetovne vojne je mariborska visoka bogoslovna {ola po dolgih prizadevanjih, ki so trajala ve~ let, uredila svoj status, dosegla priznanje visoko{olskega zavoda s pravico podeljevanja akademskih naslovov, uredila dohodke profesorjev in druge zadeve pri beograjskem prosvetnem ministrstvu. To je dosegla tudi splitska bogoslovna {ola. Zaradi izbruha vojne te odredbe niso zaìvele." 9 Nekateri bogoslovni profesorji, ki so sicer bili pritegnjeni k delu za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani, so se v istem ~asu vklju~ili v delovanje ljubljanske teolo{ke fakultete in prevzeli pomembne funkcije v slovenskem akademskem in politi~nem ìvljenju (npr. Fran Ksaver Lukman, Matija Slavi~, Franc Kova~i~). Trideseta leta so lavantinsko bogoslovno semeni{~e zaznamovala na poseben in lahko bi rekli izviren na~in. Ko se je po Sloveniji {irilo ljudskofrontno gibanje, je tudi med bogoslovci nastal marksisti~ni kroèk, kjer so se izoblikovali nekateri pomembni kleriki, poznej{i voditelji patrioti~nega gibanja slovenskih katoli{kih duhovnikov in prista{i marksisti~ne analize dru`bene ureditve. Med predavatelji je v tak{nem duhu deloval Stanko Cajnkar (v mariborskem bogoslovju je predaval med letoma 1929 in 1933).10 Iz vrst bogoslovcev je iz{el Edvard Kocbek (v bogoslovju je bil dve {tudijski leti, 1925-27). Kot trajni spomin na praznovanje 700-letnice {kofije je {kof dr. Andrej Karlin na~rtoval gradnjo novega bogoslovja in je s posebnim pastirskim listom vernike in duhovnike povabil, da bi sodelovali pri uresni~itvi zamisli.11 Toda {ele v drugi polovici tridesetih let je {kof Tomaì~ izpeljal obse`no akcijo za gradnjo novega poslopja bogoslovnega semeni{~a na Vrbanski cesti pod Kalvarijo; temeljni kamen je bil blagoslovljen 22. maja 1938.12 Veli~astno poslopje, ki je bilo v celoti pripravljeno za naselitev na za~etku akademskega leta 1941-42, je dalo mestu poseben pe~at, le da bogoslovci niso nikoli bivali v njem. Od leta 1928, ko so slovesno obhajali

Prim. Joè Rajhman, Mariborsko bogoslovje in njegov pomen za rast mariborske {kofije, v: Zbornik ob 750. letnici mariborske {kofije, Maribor 1978 (dalje: Rajhman, Mariborsko bogoslovje), str. 37-38. Podatki se nekoliko razlikujejo od tistih, ki jih je v Zgodovini Lavantinske {kofije (1228-1928), Maribor 1928, objavil Franc Kova~i~ (dalje: Kova~i~, Zgodovini Lavantinske {kofije). Slednji navaja, da je bilo najni`je {tevilo v {tudijskem letu 1925-26, ko je bilo v bogoslovju 26 {tudentov. Prim. Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 449. 9 Anton Oìnger, Cerkvena zgodovina Maribora od konca 18. stoletja, v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991 (dalje: Oìnger, Cerkvena zgodovina Maribora), str. 489. 10 Prim. Rajhman, Mariborsko bogoslovje, str. 40. 11 Prim. Andrej Karlin, Lavantinska Cerkev vsa vesela slavi sedemstoletnico, Oglasnik Lavantinske {kofije 1928, str. 33-34. 12 Prim. Najpomenljivej{a slovesnost za na{o {kofijo, Slovenski gospodar, 25. maj 1938, {t. 21, str. 1.

472

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 473

S tudia H istorica S lovenica

700-letnico lavantinske {kofije, je bil god sv. Martina dan zbiranja sredstev za novo bogoslovno semeni{~e. Po letu 1878, ko je bilo posve~eno novo poslopje dija{kega semeni{~a v takratni Me{~anski ulici (dana{nji Mladinski), je ustanova sluìla kot dija{ki dom za tiste dijake, ki so izkazali namen, da vstopijo po maturi v bogoslovno semeni{~e. Pouk so obiskovali na javnih {olah, v zavodu so prejemali dodatne in{trukcije in pouk iz predmetov, ki jih niso imeli v {oli. Razli~ni vzroki so pripomogli, da je {tevilo dijakov nihalo, vendar je bila ustanova pomemben vir duhovni{kih kandidatov. V letih neposredno po kon~ani prvi svetovni vojni, so dele poslopja zasedale stranke. Po prizadevanju {kofa Karlina je bila ustanova prenovljena in postavljeni bolj{i pogoji za njeno delovanje. Isti {kof je zamenjal vodstvo semeni{~a in pove~al {tevilo dijakov, ki so v njem dobili mo`nosti {olanja. V ~asu najbolj uspe{nega delovanja, to je bilo tudi v ~asu obhajanja 700-letnice lavantinske {kofije, je v malem semeni{~u bilo okoli sto dijakov. Dija{ko semeni{~e v Mariboru je poslovalo vse do za~etka druge svetovne vojne. Ko so aprila 1941 Maribor zasedli Nemci, je bil zavod ukinjen, premoènje je pripadlo skladu za pospe{evanje nem{tva, kar je spominjalo na slovenstvo, predvsem bogata knji`nica, je bilo uni~eno.13 @upnijska organiziranost Ob koncu prve svetovne vojne je bil Maribor cerkveno razdeljen med dve dekaniji: Maribor-levi breg in Maribor-desni breg. V mestu so bile tri ùpnije in dve podru`nici. Med ùpnijami je imela osrednje mesto mestna ùpnija sv. Janeza Krstnika, temeljna cerkvena ustanova v Mariboru è iz srednjega veka, ki je s prenosom {kofijskega sedeà v Maribor postala stolna cerkev. Neposredno pred drugo svetovno vojno so bila na cerkvenem poslopju opravljena ve~ja prenovitvena in restavratorska dela, predvsem v letih 1938-1941. Stolna ùpnija je oskrbovala tudi osrednje mestno pokopali{~e, ki se je nahajalo v zahodnem delu mesta. "Po prvi svetovni vojni je pokopali{~e zopet postalo pretesno, pa tudi ni ve~ ustrezalo sanitetnim predpisom, ker je ostalo sredi stanovanjskih hi{. Stolnemu ùpniku je mestna oblast naro~ila, naj ga opusti. /.../ Stolni ùpnik Mihael Umek je dal prekopati grobove mestnih ùpnikov in jih prepeljal v posebno grobnico 'fran~i{kanskega' pokopali{~a na Pobre`ju."14 Za ~lane lavantinske {kofije je na stolnem pokopali{~u imela poseben pomen kapela, kjer je po~ival {kof Slom{ek, 'Slom{kova kapela', ob kateri so se zbirali ob vseh pomembnih trenutkih cerkvenega ìvljenja, zlasti pa ob pomembnih obletnicah iz njegovega ìvljenja in njegove smrti. Od 19. stoletja je obstajala ùpnija Matere milosti, ki se je oprijelo ime 'slovenska ùpnija'; prvi lokalist je bil imenovan è leta 1784. V obravnavanem ~asu so

Prim. Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 405-407; zgodovino malega semeni{~a za ~as od ustanovitve do leta 1910 je pripravil Mihael Napotnik, Vtisnite si te moje besede v svoja srca in v svoje du{e, Maribor 1910.

473

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 474

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

Maribor â&#x20AC;&#x201C; dana{nji Slom{kov trg s stolno cerkvijo (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka, inv. 11578)

jo upravljali duhovniki fran~i{kanskega reda, ki so poskrbeli, da je bila leta 1900 posve~ena nova cerkev in ob njej samostansko poslopje. Poleg rednih oblik verskega ìvljenja, ki so se odvijali v cerkvi, sodelovanja pri izvajanju verouka v {olah in organiziranja tretjega reda, je imel osrednje mesto 25. januar, ko so se vsako leto spominjali obletnice pridobitve kipa Matere usmiljenja in njegove preselitve iz minoritske samostanske cerkve v novo cerkev. Ob tej prilo`nosti so se v cerkvi zbirale ve~je skupine ljudi, pripravljenih je bilo ve~ bogosluìj in ve~je {tevilo duhovnikov je poskrbelo za podeljevanje zakramentov.15 Zna~aj predmestne ùpnije je imela ùpnija sv. Marije Magdalene, ki je bila kot lokalna kaplanija obnovljena leta 1788. Hitro ve~anje {tevila prebivalcev v tem delu mesta je narekovalo, da je ùpnija imela ve~ duhovnikov; leta 1929 je bilo ustanovljeno è ~etrto kaplansko mesto. Slednji~ so sredi tridesetih let na ozemlju ùpnije za~eli pripravljati vse potrebno za ustanovitev nove ùpnije; ustanovljena je bila leta 1953. Isti proces se je nadaljeval v naslednjih letih, saj se je ta del mesta najhitreje {iril in narekoval novo cerkveno organiziranost. Sredi dvajsetih let so se za~ela prizadevanja za novo cerkev sv. Marije Magdalene, razpisan je bil nate~aj in zbranih ve~ na~rtov, pripravili so ve~ druàbnih prireditev, na katerih so zbirali sredstva, nakupili so ve~je koli~ine opeke; vse je kazalo, da se bo gradnja lahko za~ela. A ko se je za~ela druga svetovna vojna, so bili vsi na~rti prekinjeni, do tedaj zbrana sredstva pa zaplenjena. V letu 1940 so v zvonik magdalenske cerkve uspeli pridobiti tri nove zvonove; pri tem so prelili stari zvon, ki je pre14

Prim. O`inger, Cerkvena zgodovina Maribora, str. 500.

474

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 475

S tudia H istorica S lovenica

ìvel prvo svetovno vojno.16 Na ozemlju magdalenske ùpnije se je nahajala podru`nica sv. Joèfa na Studencih. V ~asu med obema vojnama sta bila cerkev in me`narija temeljito prenovljeni, pove~ali so tudi magdalensko pokopali{~e, uredili poti med grobovi, posadili ciprese in postavili portal ob glavnem vhodu. Hitra rast prebivalstva na Studencih je v letih med obema vojnama è dalj ~asa zahtevala bolj{o organiziranost cerkvenega ozemlja na tem podro~ju. Po ve~ letih prizadevanj je 8. marca 1940 lavantinski {kof dr. Ivan Joèf Tomaì~ ustanovil novo ùpnijo pri cerkvi sv. Joèfa. Nova ùpnija je obsegala ob~ino Studenci in dele ob~in Pobre`je, Radvanje in Maribor. Potem ko je za ustanovitev dal soglasje magdalenski ùpnik in omenjene ob~ine, je bila ustanovna listina lahko izdana. Na ozemlju ùpnije je bilo 644 hi{ s 5907 prebivalci, med temi je bilo 5866 pripadnikov katoli{ke skupnosti. "Ker sta v ob~ini bili tudi {estrazredna de{ka in {estrazredna dekli{ka {ola, je ordinariat dolo~il, naj na ùpniji delujejo trije du{ni pastirji. [kofijski ordinariat je upravo ùpnije izro~il kapucinom iz Ilirske province v Jugoslaviji, ki so si po naselitvi (1920) pozidali ve~ji samostan in so è od za~etka svojega prihoda na Studence opravljali 'predpoldansko in popoldansko slu`bo bo`jo ob nedeljah in praznikih', pou~evali verouk v dvanajstih razredih ljudske {ole, obiskovali bolnike in vodili pogrebe."17 Rasto~e {tevilo prebivalstva na podro~ju ùpnije sv. Joèfa je ve~alo njen pomen in kmalu se je pokazalo, da je bila njena ustanovitev zgodovinsko pomembna odlo~itev. Na ozemlju ùpnije sv. Magdalene je bila zgrajena in 6. novembra 1938 posve~ena cerkev sv. Re{njega telesa. Pri njej sta delovala dva duhovnika, ki sta si skupaj z Odborom za postavitev cerkve Presv. Re{njega telesa v Mariboru prizadevala, da bi pri cerkvi za~ela delovati samostojna du{nopastirska postojanka ali samostojna ekspozitura s pravico do opravljanja rednega bogoslu`ja, katehetskega dela, skrbi za bolnike in pokopavanja rajnih. Kljub oskrbljenosti cerkve z vso potrebno opremo, vsemi potrebnimi prostori (sveti{~e je bilo ve~je kot sama ùpnijska cerkev sv. Marije Magdalene) in zadostnimi dohodki, so bile razli~ne pobude, ki sta jih predlagala {kofijskemu ordinariatu v Mariboru, zaradi nenaklonjenosti ùpnika pri sv. Magdaleni neuspe{ne. Ozemlje nove ùpnije bi bilo namre~ vzeto od ùpnije sv. Marije Magdalene. "Magdalenski ùpnik Stergar je bil druga~nega mnenja. Menil je, da naj ostane mestni del magdalenske ùpnije {e nadalje pod to ùpnijo in naj se najprej ustanovijo nove du{nopastirske postojanke za obmo~ja, ki so od ùpnijske cerkve najbolj oddaljene. Menil je, naj se ustanovijo samostojne postojanke najprej v Radvanju, nato na Pobre`ju in zatem na Teznem in {ele nato naj bi pri{el v po{tev predlog duhovnikov pri Re{njem telesu."18 Tako je do nove organiziranosti ùpnij na desnem bregu Drave pri{lo {ele v letih po drugi svetovni vojni, kajti o~itno {kofijski ordinariat ni èlel ravnati proti volji uglednega ùpnika.

Prim. Mariborske novice, Slovenski gospodar, 3. januar 1924, {t. 1, str. 4. Prim. Joè Mlinari~, Zgodovina ùpnije od prve omembe do konca druge svetovne vojne, v: @upnija svete Magdalene v Mariboru 1289-1989, Maribor 1989 (dalje: Mlinari~, Zgodovina ùpnije), str. 48. 17 Prav tam, str. 51. 18 Prav tam, str. 50. @upnik Anton Stergar je ùpnijo sv. Marije Magdalene vodil med letoma 1916 in 1954 in temu delo mesta dal pe~at s svojimi odlo~itvami. 16

475

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 476

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

[tetje prebivalstva za nekatera leta kaè naslednje {tevilo ~lanov cerkvenih ob~estev v omenjenih skupnostih ({tevilo prebivalcev, ki so bili vklju~eni v novoustanovljeno ùpnijo pri sv. Joèfu, je odvzeto od {tevila pri sv. Mariji Magdaleni):19 1921

1940

Sv. Janez Krstnik

10.272

11.014

Sv. Marija Mati milosti

14.100

12.857

Sv. Marija Magdalena

19.000

17.684

43.372

47.462

Sv. Jo`ef na Studencih Skupaj

5.907

Bistveni del dejavnosti duhovnikov, ki so bili dodeljeni ùpnijam, je bil redni verski pouk, ki je bil vklju~en v {olski sistem in so ga izvajali v {olskih prostorih. Pomembna sestavina verskega ìvljenja so bile ljudske pobo`nosti, ki so se vrstile prek vsakega cerkvenega leta. Med take pobo`nosti so sodile razli~ne litanije, ki so bile sestavni del vseh mnoì~nih sre~anj. Ob ve~jih praznikih (velika no~, sv. Re{nje telo, ègnanje) so bile priljubljene procesije, ki so jih pripravljali {e na pro{nje dneve kot spokorne procesije, in sicer ob mnoì~nih shodih.V mesecu maju so v ùpnijskih in nekaterih drugih cerkvah opravljali '{marni~no pobo`nost'. Vsaka ùpnija je v teku leta obhajala praznik celodnevnega ~a{~enja Najsvetej{ega zakramenta. Priljubljena oblika manifestiranja verske pripadnosti so bila romanja, organizirana v sklopu ùpnij ali na ravni cele {kofije. Med romarskimi kraji, kamor so Maribor~ani najraje poromali, je imela osrednje mesto cerkev Marije Pomagaj na Brezjah. Neredko so odhajali na pot za ve~ dni. V tujini so bili cilji romanj Rim, Padova, Assisi ali drugod. Najpogosteje je bila organizatorica Kr{~anska ènska zveza ali romarski odbor pri Katoli{ki akciji. Redovne skupnosti v Mariboru Med temi so imele osrednje mesto {olske sestre sv. Fran~i{ka Asi{kega ali mariborske {olske sestre, redovna skupnost, ki je zrasla na slovenskih tleh in ima svoje za~etke v letu 1862. Iz Maribora so se sestre, utrjene v svojem namenu, da delujejo med najbolj zapu{~enimi otroki in v slovenskem okolju, raz{irile v {tevilne slovenske kraje ter nato tudi v druge deèle. V Mariboru je zaìvelo pravo {olsko sredi{~e, ki je obsegalo ve~ vrst {ole ter nudilo tudi druge, ~asovno kraj{e (razni gospodinjski te~aji), oblike izobraèvanja. Najvi{ja stopnja izobraèvanja, ki so jo v Mariboru organizirale {olske sestre, je bilo ènsko u~itelji{~e, ki je delovalo è od 1888 dalje in je imelo pravico javnosti. Ob tem so sestre vodile {e vrtec, ljud19

Podatki so povzeti po razpravi: O`inger, Cerkvena zgodovina Maribora, str. 483. V {tevilu niso vklju~eni vojaki in nekatere druge kategorije prebivalstva z za~asnim prebivali{~em v Mariboru.

476

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 477

S tudia H istorica S lovenica

sko {olo in me{~ansko {olo, delovalo je dekli{ko zaveti{~e, otro{ko zaveti{~e za otroke èlezni~arjev. Oskrbovale so gospodinjstvo v bogoslovju in dija{kem semeni{~u. V skladu s prenovljenim redovnim pravilom so se posve~ale tudi bolni{ki stre`bi in so odprle delavnico za izdelovanje cerkvenih paramentov, pri ~emer so k sodelovanju povabile ugledne slovenske in nekatere tuje oblikovalce. Prav v letih po kon~ani prvi svetovni vojni so mariborske {olske sestre doìvele velik organizacijski razmah. Dobile so novo redovno pravilo (leta 1923), ustanovile so nove postojanke v Evropi, Afriki in obeh Amerikah; zato je bila redovna skupnost razdeljena na province. Leta 1928 jih je bilo 6, ki so obsegale 100 postojank in prek 900 sester. Maribor je bil za {olske sestre duhovno àri{~e in vso obravnavano obdobje sede` njihovega vrhovnega vodstva. Usmiljenke so bile med Maribor~ani navzo~e è od leta 1843, ko se je prva skupina naselila v splo{ni bolni{nici in za~ela z delom na zdravstvenem podro~ju. Za njihov prihod v Maribor se je zavzela predvsem s. Marija Joèfa Brandis, ~lanica ugledne mariborske me{~anske druìne, takrat voditeljica sestrske skupnosti v Gradcu. Svojo navzo~nost so krepile vse do za~etka druge svetovne vojne; takrat jih je v Mariboru delovalo 56. Le za kraj{i ~as so v letih 1923 in 1924 delale v za~asni voja{ki bolnici v Mariboru. Med letoma 1928 in 1944 so v Mariboru delovale tudi v ènski bolni{nici. Edina ustanova skupnosti Sester katehistinj evharisti~nega kriàrstva, ki so se vklju~ile v katehetsko delo na Slovenskem, je bila prav v Mariboru (sredi{~e so imele v betnavskem gradu), od koder so iz{le tudi prve ~lanice in se pridruìle za~etni ustanovi na Nizozemskem. Za njihovo naselitev v slovenskem prostoru in vklju~itev v pastoralno delo se je zavzel duhovnik Drago Oberàn, slovenski izseljenski duhovnik na Nizozemskem do leta 1935.20 Leta 1932 so se v Mariboru ponovno naselili ~lani Dru`be Jezusove, potem ko so bili iz mesta izgnani leta 1773. Poleg svojega izvirnega poslanstva v splo{nem slovenskem prostoru, predvsem s pridigarstvom, izdajanjem Glasnika Srca Jezusovega in z vodenjem cerkvenih zdruènj, so se vklju~evali v ùpnijsko pastoralno delo ter pomagali pri posebnih trenutkih pastoralnega delovanja. V pregledu zgodovine njihove prisotnosti na slovenskih tleh beremo: "V Mariboru jim je leta 1932 uspelo priti do lastni{tva dvonadstropne hi{e na desnem bregu Drave. Po na~rtih arh. Joèta Ple~nika so stavbo predelali. Pritli~je je postalo javna kapela, v nadstropjih pa so uredili stanovanja. Na obse`nem vrtu je stala hi{ica z nekaj sobami; prilagodili so jo v dom duhovnih vaj. Skupnost v Mariboru je za za~etek {tela tri patre in brata. Poleg rednega bogoslu`ja v kapeli, vodenja duhovnih vaj in pomo~i po ùpnijah so navezovali stike z izobraènci in dija{ko mladino." 21 'Dom presvetega Srca', kakor so poimenovali novo postojanko, je obsegal kapelo, ki jo je 30. oktobra 1932 blagoslovil {kof dr. Andrej Karlin. Kmalu po naselitvi so v Mariboru ustanovili dve kongregaciji: za gimnazijske dijake in za gospe. Delo sta za~ela dva duhovnika, ki se jima je v letu 1940 pridruìl {e tretji.22 Hitra {tevil~na krepitev reda na Slovenskem, pri ~emer je sodelovala mariborska

Prim. Ivan Rojnik, geslo Drago Ober`an, v: Katehetsko-pedago{ki leksikon, Ljubljana 1992, str. 453.

477

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 478

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

skupnost, je omogo~ila, da so jezuiti okrepljeno {irili svoje dejavnosti in navzo~nost v slovenskem prostoru. Spremembe, ki jih je v cerkveno organiziranost prinesel konec prve svetovne vojne, so doìveli redovniki kapucini. V Mariboru so sicer è imeli svojo skupnost v 17. in v 18. stoletju, vendar so se morali zaradi ukrepov cesarja Joèfa II. umakniti. Ko je bila ob koncu vojne razdeljena [tajerska provinca in so slovenski patri morali zapustiti samostane v Svetem Kriù pri Vipavi, Gorici, Lipnici in Celovcu, so na{li dom v Mariboru, kjer je leta 1920 ob cerkvi sv. Joèfa na Studencih bila ustanovljena nova skupnost. V letu 1927 so ob cerkvi dogradili novo samostansko poslopje in prostore za dija{ko semeni{~e, od koder so kandidati za njihovo skupnost obiskovali Dràvno klasi~no gimnazijo v Mariboru. Ta dija{ki konvikt je bil v kapucinski provinci najve~ja ustanova te vrste; na stanovanje so lahko sprejeli do 30 dijakov. V isti skupnosti so na{li prostore {e bogoslovci kapucinskega reda, ki so {tudirali teologijo v lavantinskem bogoslovnem u~ili{~u è od leta 1921; pred tem so {tudirali na bogoslovnih {olah v Gorici in v Celovcu. Tik pred drugo svetovno vojno, v letu 1940 so kapucini v Mariboru prevzeli oskrbo novoustanovljene ùpnije sv. Joèfa na Studencih. Prvi ùpnijski upravitelj iz vrst kapucinov, kar je bila nova oblika njihove pastoralne navzo~nosti v Cerkvi na Slovenskem, je bil slovesno ustoli~en 31. marca 1940.23 Skupaj s fran~i{kansko skupnostjo so dajali velik poudarek organiziranju tretjega reda in seznanjanju laikov z duhovnostjo sv. Fran~i{ka. Fran~i{kanski samostan s cerkvijo Matere Bo`je je bil è desetletja slovensko pastoralno sredi{~e, odkar so skrb za ùpnijo leta 1864 prevzeli ~lani [tajersko-tirolske fran~i{kanske province; leta 1900 so bili vklju~eniv novoustanovljeno Kranjsko provinco sv. Krià, s sedeèm v Ljubljani. Leta 1900 je bila blagoslovljena nova cerkev in samostan.24 Ob ùpniji in baziliki Matere milosti je zaìvela vrsta dejavnosti, ki so presegale ùpnijske meje in so pripomogle k razmahu verskega ìvljenja na podro~ju celotne lavantinske {kofije. V letih neposredno pred drugo svetovno vojno so se za~eli dogovori za naselitev salezijancev v Mariboru, kamor je njihovo ime pri{lo predvsem po letu 1934, ko je bila pripravljena vrsta prireditev ob kanonizaciji ustanovitelja Janeza Boska. Skupina njihovih prijateljev, ki je poznala njihovo delo v Verèju, v Murski Soboti in v Celju, jim je omogo~ila prihod v Maribor in nakup prve posesti, kjer so nameravali za~eli z delom. Za~etki njihovo prisotnosti v Mariboru so bili na ozemlju Magdalenskega predmestja. Tu so si leta 1939 pridobili prostor za za~etek delovanja mladinskega doma in je bilo zgrajeno za~asno poslopje. [kof dr. Ivan Joèf Tomaì~ je dovoljenje za naselitev izdal marca 1941, do uresni~itve pa zaradi za~etka vojne ni pri{lo.25

Franc Cerar, Kdo so jezuiti, Ljubljana-Dravlje 2001, str. 93. Prim. Mlinari~, Zgodovina `upnije, str. 49. 23 Prim. Vinko [kafar, Kapucini na Slovenskem v Jugoslovanski ilirski provinci (1921-1967), v: Letopis slovenske kapucinski province. Stanje 1. januarja 1996, Ljubljana 1996, str. 72-73. 24 Prim. Kova~i~, Zgodovina Lavantinske {kofije, str. 403. 25 Prim. Bogdan Kolar, Salezijanci â&#x20AC;&#x201C; sto let na Slovenskem 1901-2001, Ljubljana 2001, str. 166. 22

478

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 479

S tudia H istorica S lovenica

Cerkvene dru`be in zdruènja âs med obema vojnama bi smeli imenovati ~as ponovnega razcveta cerkvenih dru`b in bratov{~in, ki so si po represivnih ukrepih v ~asu razsvetljenih vladarjev od srede 19. stoletja polagoma spet opomogle. Nekatera od teh so imela verske namene v o`jem pomenu besede, druge so bile usmerjene v karitativno delo, mo~na skupina cerkvenih je bila ustanovljena za uresni~itev konkretnega cilja, na primer zgraditi cerkveno poslopje ali trajno skrbeti za njegovo vzdrèvanje. Tako je pri cerkvi sv. Magdalene bilo ustanovljeno Dru{tvo za zidanje cerkve, ki je è leta 1931 kupilo hi{o na Pobre{ki cesti; ker je bila ta zaradi preurejanja ceste poru{ena, so v letu 1938 kupili drugo. Z raznovrstnimi dejavnostmi je Dru{tvo zbralo ve~ji del sredstev za nakup zemlji{~a in za gradnjo nove cerkve, vendar do tega ni pri{lo. V ùpnijah so imela ugledno mesto razli~na pevska dru{tva ter skupine, ki so se zavzemale za {irjenje abstinence. Nacisti so po zasedbi Maribora aprila 1941 vsa slovenska dru{tva takoj razpustili in zaplenili njihovo premoènje. @rtev tak{nih represivnih ukrepov je postalo tudi Dru{tvo za zidanje nove magdalenske cerkve. êprav je bilo cerkveno poslopje è zgrajeno, je pri cerkvi Marije Matere milosti {e naprej obstajalo Cerkveno stavbno dru{tvo, ki je imelo ve~ deset tiso~ ~lanov in je skrbelo za opremljanje ter vzdrèvanje cerkve; mnogi ~lani so bili seveda iz drugih cerkvenih ob~estev. Med najbolj mnoì~nimi cerkvenimi dru`bami so bile: • Bratov{~ina sv. Cirila in Metoda, ki je nadaljevala z delom za povezovanje med vsemi kr{~anskimi slovanskimi skupnostmi, za kar se je posebej zavzemal {kof Anton Martin Slom{ek, je v ~asu med dvema svetovnima vojnama navezala tesnej{e stike z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Obe zdruènji sta po letu 1924 izdajali skupno glasilo Kraljestvo bo`je. Redna sre~anja, ki so obsegala molitveno in informativno razse`nost, so v temeljnih cerkvenih ob~estvih ohranjali misel na delo {kofa Slom{ka in na njegovo prizadevanje za zedinjenje kr{~anskih skupnosti.26 • Bratov{~ina Srca Jezusovega se je zavzemala za utrjevanje druìnske molitve in za raz{irjanje pobo`nosti devetih prvih petkov. • Bratov{~ina Srca Marijinega je imela za svojo osrednjo nalogo {irjenje ~e{~enje do Matere Bo`je in opravljanje pobo`nosti v ~ast njenega srca. Bratov{~ina svetega ro`nega venca se je zavzemala za pospe{evanje molitve ro`nega venca. V nekaterih ùpnijah so obstajale posebej zavzete skupine ('roè') ìvega ro`nega venca. Bratov{~ina Karmelske matere Bo`je je {irila pobo`nost do Matere Bo`je in se zavzemala za uveljavljanja karmelskega {kapulirja kot razpoznavnega znamenja pobo`nosti do Marije. • Tretji red je bil najbolj raz{irjen na ùpnijah, ki so jih vodili Fran~i{kovi redovi. ^lani so imeli kot glavno nalogo svojega verskega ìvljenja vrednote, ki jih

Nov razmah v prizadevanju na tem podro~ju je bilo leto 1927, ko so v Cerkvi na Slovenskem obhajali jubilejno leto sv. Cirila (1100-letnico rojstva). Prim. Iz skupnega pastirskega lista jugoslovanskih {kofov ob 1100-letnici rojstva sv. Cirila, Kraljestvo bo`je, letnik 4 (1927), {t. 1, str. 8-9.

479

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 480

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

je poudarjal sv. Fran~i{ek in so jih pri svojem delu poudarjala redovne skupnosti, ki jih je on ustanovil. Med skupinami tretjega reda so imeli posebno skupino duhovniki tretjeredniki, ki so dali pobudo za za~etek informativnega postopka za pri{tetje {kofa Slom{ka med blaène. Ko so leta 1921 tretjeredniki obhajali 700-letnico ustanovitve, so sredi avgusta pripravili jubilejna praznovanja pri fran~i{kanih v Mariboru. Za zaklju~ek slovesnosti je 15. avgusta mednje pri{el {kof dr. M. Napotnik in vodil prazni~no bogoslu`je.27 Za {irjenje misijonske misli so v ùpnijah delovale razli~ne dru`be. Med otroci je bilo najbolj poznano Dejanje svetega detinstva, med odraslimi kristjani Dru`ba za {irjenje vere. Slednja je bila na ravni {kofije ustanovljena 8. julija 1924, ko je v Mariboru potekalo zborovanje Misijonske zveze lavantinske duhov{~ine (Unio cleri). [lo je za {ir{e zasnovano in programsko zborovanje, na katerem se je zbralo okoli 100 duhovnikov; udeleìl se ga je tudi {kof A. Karlin. 2. februarja 1926 so v dvorani Zadru`no-gospodarske banke v Mariboru pripravili praznovanje misijonskega dne; prireditev je dobro uspela in je prinesla odmevne posledice za nadaljnje ohranjanje misijonske misli v lavantinski {kofiji.28 Dru`ba vednega ~e{~enja je pospe{evala ~a{~enje Najsvetej{ega zakramenta in ob praznovanju tega praznika organizirala ùpnijske slovesnosti. Dru`ba kr{~anskih druìn je med svoje najve~je naloge postavljala delo za urejeno druìnsko ìvljenje in za uveljavljanje druìnske molitve. Marijina kongregacija za dijake je dijake spodbujala k osebni pobo`nosti in k pogostnemu prejemanju zakramentov. Marijina kongregacija za duhovnike in bogoslovce (posebej se je zavzela za za~etek postopka za beatifikacijo {kofa Slom{ka), je dajala ve~ji poudarek marijanski razse`nosti osebnega ìvljenja. Med stanovskimi dru{tvi, ki so se zavzemala za ve~jo vlogo kr{~anskih na~el v njihovem vsakodnevnem ìvljenju, so bila najbolj {tevilna Dru{tvo katoli{kih gospa, Dru{tvo katoli{kih mojstrov in Dru{tvo katoli{kih pomo~nikov; slednje se je za izbolj{anje razmer v obrtni{kih vrstah zavzemalo po na~elih nem{kega socialnega delavca A. Kolpinga. Leta 1925 je Katoli{ko dru{tvo rokodelskih pomo~nikov, ~igar namen je bil "izobraèvati katoli{ke rokodelske pomo~nike v Mariboru v vrle in po{tene mojstre z gojitvijo ~vrstega verskega in dràvljanskega ìvljenja in mi{ljenja," praznovalo 70-letnico delovanja. Ko so ob isti prilo`nosti pripravili statistiko ~lanstva, so ugotovili, da je do takrat vstopilo v dru{tvo okoli 3050 pomo~nikov.29 Dekleta in ène iz kme~kega okolja je povezovala Poselska zveza, v okviru katere so ~lanice imele redne mese~ne izobraèvalne sestanke, pripravljale so splo{nokulturna predavanja in ljudske igre ter vsako leto 15. septembra slovesno obhajali cerkveni praznik sv. Notburge, glavne zavetnice kme~kih èna in deklet.30

Prim. 700-letni jubilej v Mariboru, Slovenski gospodar, 18. avgust 1921, {t. 33, str. 2. Prim. Misijonsko delo v lavantinski {kofiji, Katoli{ki misijoni, letnik 6(1925-26), str. 96. 29 Prim. Nekaj zgodovine 'Kat. dru{tva rokodelskih pomo~nikov' v Mariboru, Maribor 1925; navedek na str. 3. 30 Prim. Na{a dru{tva, Slovenski gospodar, 11. september 1929, {t. 37, str. 9. 28

480

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 481

S tudia H istorica S lovenica

Katoli{ka akcija se je v ùpnijah postopoma {irila potem ko sta ljubljanski {kof dr. Anton Bonaventura Jegli~ in lavantinski {kof dr. Andrej Karlin aprila 1929 objavila uredbe Katoli{ke akcije za Slovenijo.31 Ob vpra{anjih, ki so se pojavljala na samem za~etku in so bila povezana z razglasitvijo dokumenta papeà Pija XI. Ubi arcano konec leta 1922, s katerim je {kofe spodbudil k raz{irjanju Katoli{ke akcije po vsem svetu, se je ideja le po~asi {irila v slovenski prostor in si polagoma pridobila mesto ob {tevilnih zdruènjih in gibanjih, ki so è bila v slovenskih cerkvenih ob~estvih.32 Kr{~anska zveza za Maribor in okolico je svoje dejavnosti razvijala predvsem na podro~ju kulturno-prosvetnega in druàbnega delovanja ter pri organiziranju dejavnosti za raz{irjanje kr{~anske vzgoje, izobrazbe in karitativnih dejavnosti. Marijine dru`be (v preglednici MD) so bile organizirane po stanovih (mo{ki, ène, dekleta, mladeni~i) in so se v takem okviru vrstila tudi sre~anja. V njihovem nastopanju je bila pomembna sestavina manifestativnost in javno pri~evanje o kr{~anskem prepri~anju. Marijin vrtec je bil v mnogih ùpnijah razdeljen v de{ke in dekli{ke skupine in je pripravljal otroke na vstop v Marijino dru`bo. Zdruènje ali Zveza salezijanskih sotrudnikov si je kot neposredni cilj postavila delo za naselitev salezijanskega reda v Mariboru in za uveljavljanje vzgojnih na~el njihovega ustanovitelja sv. Janeza Boska pri druìnskem in dru`benem ìvljenju. Sestrice sv. Klare je bilo zdruènje deklic, ki so se zavzemale za ìvljenje po kr{~anskih na~elih v svojem ìvljenjskem okolju. Vincencijeva konferenca je skupaj z Elizabetino konferenco delovala predvsem na socialnem in karitativnem podro~ju. Bratje na{e ljube Gospe so se zavzemali za spo{tovanje in ~a{~enje Bo`je matere v vsakodnevnem ìvljenju. Apostolstvo mo` in fantov je bilo zdruènje katoli{kih odraslih mo` in mladeni~ev, "ki ho~ejo s ~a{~enjem presvetega Srca Jezusovega, zlasti z mese~nim skupnim obhajilom gojiti notranje duhovno ìvljenje in v javnosti kot katoli{ki zna~aji braniti sveto vero."33 imelo redno sre~anja v baziliki pri fran~i{kanih. Prva skupina je bila ustanovljena leta 1929. Med zdruènja, ki so delovala na kr{~anskih na~elih, je treba uvrstiti katoli{ko telovadno in vzgojno dru{tvo Orel, ki je svoje najve~je dejavnosti pokazala do uvedbe diktature leta 1929. Po kon~ani prvi svetovni vojni so se mariborski Orli prvi~ mnoì~no predstavili na okro`ni prireditvi v Ho~ah 13. maja 1920, ko so obhajali obletnico delovanja. Isto leto pa so svojo organizacijsko mo~ pokazali od 30. julija do 3. avgusta, ko so v Mariboru pripravili Prvi slovanski orlovski tabor. Sre~anja so se udeleìli {tevilni gostje iz vrste evropskih dràv, svoje zastopnike so poslale ùpnije, tabora pa se je udeleìl tudi papeèv zastopnik. Sre~anja so se

Prim. Oglasnik Lavantinske {kofije, letnik 4 (1929), str. 29-32. Prim. Ivan [tuhec, Dileme o Katoli{ki akciji v ~asu Karlinovega {kofovanja, v: Karlinov simpozij v Rimu, Celje 1996, str. 227-238. 33 Viktor Kopatin, Apostolstvo mo` in fantov, Ljubljana 1931, str. 3. 32

481

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 482

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

Telovadci 'Orli' v Ho~ah, 1920 (Pokrajinski arhiv Maribor, zbirka Collectanea, A[ 1-11)

vrstila v mariborski stolnici, osrednje bogoslu`je je bilo na Glavnem trgu, na stadionu in ve~ drugih krajih. Hkrati so bila v mestu sre~anja dijakov, zborovanje Dru{tva katoli{kih katehetov in vrsta drugih stanovskih zdruènj. Zadnji dan tabora, v nedeljo 3. avgusta 1920, so se vsi udeleènci zvrstili v slavnostni obhod po mestu, pri katerem je sodelovalo ve~ godb na pihala in razli~ne telovadne skupine. [lo je za prelomni dogodek v ìvljenju mariborskega Orla in za njegovo afirmacijo na kulturno-vzgojnem in versko-moralnem podro~ju.34 Orlovske skupine so bile do leta 1922 odseki katoli{kih izobraèvalnih dru{tev, tega leta so se osamosvojili. V letu 1926 so se med orlovskimi skupinami popolnoma osamosvojile Orlice. Od srede tridesetih let dalje, ko je stroga zakonodaja glede dru{tvenega organiziranja za~ela popu{~ati, je nekdanje funkcije Orla prevzemala Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekli{kih kro`kov.35 Podobne dejavnosti so bile zna~ilne za Dekli{ko zvezo, ki je sicer svoje dejavnosti raz{irjala è po koncu prve svetovne vojne in je dajala velik poudarek narodno-zavednemu in prosvetnemu delu med dekleti.36 Zdruènje Katoli{ka omladina je bilo ustanovljeno leta 1922. Skrbelo je za druàbno ìvljenje mariborske mladine, ki se je odvijalo v ve~ odsekih.37

Prim. Slavnost prvega orlovskega tabora v Mariboru, Slovenski gospodar, 5. avgust 1920, {t. 31, str. 1-3. Za celovit pregled zgodovine orlovskega gibanja prim. France Perni{ek, Zgodovina slovenskega Orla, Buenos Aires 1989. 36 Prim. Dekli{ke zveze, Slovenski gospodar, 21. februar 1924, {t. 8, str. 4. 37 Prim. Desetletnica Katoli{ke omladine v Mariboru, Slovenski gospodar, 10. februar 1932, {t. 7, str. 8. 35

482

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 483

S tudia H istorica S lovenica

[ematizem lavantinske knezo{kofije je redno objavljal podatke o delovanju in statisti~ni pregled cerkvenih bratov{~in, dru`b in dru{tev za posamezno ùpnijo. Iz tega nam je v dolo~eni meri orisana njihova vloga pri utrjevanju verskega ìvljenja in pomen, ki so jim ga pripisovali posamezni duhovniki. Stolnica in cerkev sv. Marije so po svojem pomenu pri organiziranju cerkvenih zdruènj segale prek ùpnijskih meja in torej v posameznih letih lahko {tevilo ~lanov presega {tevilo ljudi, ki so ìveli na ozemlju dolo~ene ùpnije. Sredi dvajsetih let so bili podatki za tri mariborske ùpnije naslednji:38

Tretji red

Stolnica

sv. Marija

sv. Magdalena

1200

Vednega ~e{~enja

36.826

387

Kr{~anskih dru`in

200

215

1097

554

Srca Marijinega

418

614

Ro`nega venca

6892

11.634

736

Srca Jezusovega

Karmelske M. Bo`je MD za mo`e

MD za `ene

MD za mladeni~e

210

240

MD za dekleta

Poleg prej omenjenih so v letu 1926 v stolni cerkvi sv. Janeza delovala {e naslednja zdruènja: Dija{ka Marijina kongregacija – 208, Dru{tvo katoli{kih gospa – 240, Kr{~anska ènska zveza za Maribor in okolico – 1100, Dru{tvo katoli{kih mojstrov – 70, Dru{tvo katoli{kih pomo~nikov – 40, Vincencijeva dru`ba – 139, Cecilijansko dru{tvo – 75. Pri cerkvi sv. Marije Matere milosti so delovale {e: âstna straà presvetega Srca Jezusovega – 760, Bratov{~ina na{e ljube Gospe presvetega Srca – 7555, Cerkveno stavbno dru{tvo – 69.609, Marijina ma{na zveza – 19.254, Vincencijeva dru`ba – 110 in 36 skupin ìvega ro`nega venca. Pri cerkvi sv. Magdalene so bila {e naslednja zdruènja: Vincencijeva dru`ba – 96, Dru`ba za zidavo nove cerkve – 7022 in 20 skupin ìvega ro`nega venca.

Prim. [ematizem lavantinske knezo{kofije za leto 1926, str. 138-139, 146-147.

483

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 484

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

Sredi tridesetih let se je dru{tvena dejavnost na verskem podro~ju {e okrepila. Poleg `e ustaljenih so se uveljavile {e nekatere druge dru`be:39 Stolnica

sv. Marija

sv. Magdalena

Tretji red

300

1956

Vednega ~e{~enja

200

394

Kr{~anskih dru`in

150

215

Srca Jezusovega

1097

672

Srca Marijinega

418

544

Ro`nega venca

6208

Karmelske M. Bo`je

150

12.341

609

MD za mo`e

MD za `ene

245

MD za mladeni~e

MD za dekleta

125

210

150

Ob stolni in mestni ùpniji sv. Janeza so na za~etku leta 1937 delovala {e naslednja zdruènja: Apostolstvo mo` – 50, Bratov{~ina sv. Cirila in Metoda – 115, Cecilijansko dru{tvo – 75, Dija{ka Marijina kongregacija – 91, Dija{ka Marijina kongregacija v knezo-{kofijskem semeni{~u – 70, Dru{tvo katoli{kih gospa – 240, Dru{tvo katoli{kih mojstrov – 70, Dru{tvo katoli{kih pomo~nikov – 20, Katoli{ka ènska zveza za Maribor in okolico – 1100, Marijin vrtec je vklju~eval 250 de~kov in 230 deklic, Poselska zveza – 150, Zveza salezijanskih sotrudnikov – 200, Sestrice sv. Klare – 190, Vincencijeva konferenca – 139 ter skupina Katoli{ke akcije. Slednja je v javnost stopila ob praznovanju evharisti~nega shoda v Mariboru septembra 1934. Pri cerkvi sv. Marije so delovala {e naslednja zdruènja: Bratov{~ina ìvega ro`nega venca – 37 skupin, Apostolstvo mo` – 140, Bratov{~ina na{e ljube Gospe – 7856, Cerkveno stavbno dru{tvo – 69.638, âstna straà – 1123, Dejanje svetega Detinstva – 480, Marijina ma{na zveza – 20.762, Tretjeredni{ka duhovni{ka skup{~ina – 226, Vincencijeva konferenca – 102 in skupina Katoli{ke akcije. Na ozemlju ùpnije sv. Magdalene so v istem ~asu bile: @ivi ro`ni venec – 20 skupin, Dru`ba za zidavo nove cerkve – 8330, Marijin vrtec – 400 in Vincencijeva konferenca – 173. Kljub onemogo~anju delovanja cerkvenih ustanov, to je prinesla kraljeva diktatura po letu 1929, se je povezovanje vernikov v zdruènjih, ki so imela striktno verski zna~aj in so delovala pod vodstvom krajevnih duhovnikov, vsaj v dolo~eni meri nadaljevala. Ve~ mo`nosti je bilo po letu 1933, ko so

Prim. [ematizem lavantinske knezo{kofije za leto 1937, str. 226-227, 238-239

484

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 485

S tudia H istorica S lovenica

dru{tva za~ela oìvljati in ob upo{tevanju predpisov s tega podro~ja, obnavljati svoje delovanje. Ve~je spremembe je na to podro~je prinesla nova politi~na situacija, ki je v Jugoslaviji nastala po majskih volitvah 1935. Notranji minister dr. Anton Koro{ec je sredi septembra 1935 razveljavil predhodni odlok o razpustu dru{tev, kar je dru{tvenemu ìvljenju dali pravi razcvet. Istega leta je bila obnovljena Prosvetna zveza, ki je s {tevilnimi odseki, kro`ki in dru{tvi prinesla novo obdobje v cerkvenem dru{tvenem ìvljenju. Tiskovna dejavnost cerkvenih ustanov Med dvema svetovnima vojnama je bil tisk osrednja oblika nastopanja cerkvenih ustanov v javnosti in najpomembnej{a oblika posredovanja v javnem ìvljenju. Tako je v Mariboru izhajala vrsta cerkvenih in drugih listov (Slovenski gospodar, Gospodarski tisk, Male novice, Vzajemnost). Tiskarna sv. Cirila, ki se je razvila iz tiskarne Tiskovnega dru{tva, je imela sodobno opremljene tiskarske stroje, tudi za barvni tisk, knjigoveznico, trgovino nabo`nih predmetov in papirnico, {ele po padcu avstrijskih oblasti je lahko odprla tudi knjigarno. Izdajala je knjige, ki so izhajale v Cirilovi knji`nici, ter za druge zalo`be na slovenskem ozemlju. Bralna kultura Maribor~anov se je kazala tudi v naro~anju zbirk Dru`be sv. Mohorja. [tevilke za tri mariborske ùpnije v letu 1927 so zgovorne. V stolni ùpniji sv. Janeza Krstnika je bilo 2667 naro~nikov, v ùpniji Marije Matere milosti je bilo naro~enih 3822 zbirk in pri Sv. Magdaleni 2941 zbirk.40 Pomembne cerkvene prireditve v Mariboru v tem ~asu Redni prazni~ni dnevi, ki so jih obhajale cerkvene skupnosti v Mariboru, so bili vpeti v krog cerkvenega leta. Poleg osrednjih liturgi~nih praznikov (boì~, velika no~, Corpus Christi) so v vsaki ùpniji zelo slovesno obhajali praznik zavetnika cerkve. Med temi je bilo posebej slovesno obhajanje Joèfovega 19. marca, ko so me{~ani iz sredi{~a mesta prek Drave poromali v cerkev sv. Joèfa na Studencih. Pred praznikom bratov Cirila in Metoda so kurili kresove. Podobno je bilo na predve~er praznika rojstva Janeza Krstnika, zavetnika stolne cerkve. êprav so bili nekateri pomembni cerkveni dogodki organizirani v drugih krajih Slovenije, so bili v priprave vklju~eni tudi Maribor~ani in so se osrednjih prireditev udeleìli z ve~jim zastopstvom. Utrip vsakodnevnega cerkvenega ìvljenja so me{~anom tako v dolo~eni meri narekovali dogodki v drugih okoljih, a so bili k izvedbi pritegnjeni tudi oni (npr. ob praznovanju 1100-letnice rojstva sv. Cirila v letu 1927, ko so se v slovenskem in drugih slovanskih okoljih vrstile prireditve v smislu ciril-metodijskega gibanja; Maribor~ani in okoli~ani so se za to prilo`nost sre~ali na Ptujski gori).41 V dvajsetih in tridesetih letih se je v Mariboru odvilo ve~ dogod40 41

Prim. Dru`ba sv. Mohorja leta 1927, Slovenski gospodar, 1. marec 1928, {t. 9, str. 3. Prim. Ciril-Metodov tabor na ^rni gori, Slovenski gospodar, 6. september 1927, {t. 36, str. 5.

485

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 486

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

kov, ki so presegali meje mesta in {kofije. [lo je za dogodke vseslovenskega pomena, ki so za cerkvene skupnosti in za javno manifestiranje verske pripadnosti imeli pomembne posledice in so bili po zamisli organizatorjev programskega zna~aja. Ob tak{nih trenutkih so bile mariborske cerkvene skupnosti v sredi{~u pozornosti slovenske javnosti. Pri tem se je nujno omejiti na najbolj izstopajo~e. Po zgledu podobnih manifestacij v nem{kem govornem podro~ju so se osrednji katoli{ki shodi odvijali v Ljubljani v zadnjih desetletjih Avstro-Ogrske monarhije in so nakazali smeri slovenskega narodnega in politi~nega ìvljenja za naslednja desetletja. Shodi, ki so bili v manj{em obsegu in so imeli predvsem pokrajinski pomen, pripravljeni so bili na ve~ krajih. Avgusta 1922 je bil v Mariboru pripravljen katoli{ki shod za mariborsko dekanijo, ki je pri osrednji prireditvi zbral okoli 10.000 udeleèncev. Mo~an pe~at so shodu dale razli~ne organizacije, kot so bili Orli in Orlice, razli~ne skupine Marijinih dru`b, tretjeredniki, izobraèvalno-prosvetne skupine in drugi. Med govorniki je imel osrednje mesto dr. Anton Koro{ec, ki je nanizal vrsto razlogov za nezadovoljnost katoli~anov v novi dràvi, kjer so bili manj{ina in osrednje oblasti niso bile zainteresirane, da bi se njen poloàj pravno uredil z mednarodnim sporazumom med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Svetim sedeèm. Drugi govorniki so se v svojih govorih ukvarjali z aktualnimi vpra{anji kot o katoli{kem tisku, o katoli{ki vzgoji v javnem {olstvu, o prakti~nem verskem ìvljenju in podobnih temah. Shod je bil izraz javnega uveljavljanja kr{~anskih vrednot in artikuliranih zahtev, da bi osrednje dràvne oblasti skupnosti priznale pravice, ki so jim pripadale.42 Avgusta 1924 so se v Mariboru odvijali mladinski dnevi, na katere so se ùpnije pripravljale ve~ mesecev pred tem. Ob pregledu mladinskega gibanje do tistega ~asa so voditelji cerkvenega ìvljenja èleli dati spodbude za vidnej{o navzo~nost kr{~anskih vrednot v slovenskem javnem ìvljenju in pri pridobivanju izobrazbe. [lo naj bi za verski in kulturno-prosvetni preporod. Mladinski dnevi so bili najprej za dekleta in v nadaljevanju za fante. Vrstila so se stanovska in versko-kulturna predavanja, kulturne prireditve, glasbena in druàbna sre~anja ter telovadni nastopi razli~nih skupin. Na osrednjem sre~anju fantovskih skupin v Ljudskem vrtu se je zbralo okoli 8000 udeleèncev, ki so se pripeljali na okra{enih vozovih, z zastavami in v spremstvu godb. Na fantovskem sre~anju je z glavnim predavanjem Dija{tvo kot nositelj verskega preroda slovenskega naroda nastopil dr. Anton Koro{ec. Nadaljevanje prizadevanj za uresni~evanje istih ciljev naj bi prevzela izobraèvalna in prosvetna dru{tva.43 Oktobra 1926 so se v Mariboru odvijale slovesnosti ob 700-letnici smrti sv. Fran~i{ka in ob tem poudarjali njegov pomen za prenovo Cerkve. Poleg bogoslu`nih prireditev pri fran~i{kanih so se vrstila razna sre~anja na ve~ krajih v mestu, saj je mesto bilo znano po ve~ stoletni navzo~nosti skupnosti manj{ih bratov. Zaklju~ek prazni~nih dni je bilo 10. oktobra 1926, ko je bila pripravljena slavnostna proslava. Sledila ji je vsakoletna procesija po ulicah Maribora.44 42

Prim. Katoli{ki shod v Mariboru, Slovenski gospodar, 24. avgust 1922, {t. 33, str. 1-2. Prim. Poro~ilo o fantovskih dnevih v Mariboru, Slovenski gospodar, 28. avgust 1924, {t. 35, str. 2. 44 Prim. Ob 700 letnici sv. Fran~i{ka, Slovenski gospodar, , 30. september 1926, {t. 40, str. 1-2. 43

486

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 487

S tudia H istorica S lovenica

Vseslovanski orlovski tabor v Mariboru, 29. julij â&#x20AC;&#x201C; 3. avgust 1920 (dana{nja Partizanska cesta v vi{ini kri`i{~a z dana{njo Cafovo ulico) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

Med slovesnostmi v letu 1928 je imela osrednje mesto proslava ob 700-letnici lavantinske {kofije. Po vrsti prireditev, ki so bile pripravljene po ùpnijah, so bile zahvalne slovesnosti tudi v mariborski stolnici. Tu je praznovanju dal posebno razse`nost apostolski nuncij nad{kof Hermenegild Pellegrinetti, ki je vodil jubilejno bogoslu`je. Mesto je papeèvega odposlanca pri~akalo okra{eno in odeto v narodne barve.45 Glavna nosilka prireditev je bila Prosvetna zveza. Ob isti prilo`nosti je iz{lo obse`no delo Zgodovina Lavantinske {kofije (1228-1928), ki ga je po naro~ilu {kofa dr. Andreja Karlina pripravil bogoslovni profesor dr. Franc Kova~i~. Na za~etku tridesetih let sta v Mariboru odmevala jubilejna dogodka, ki jih je sicer obhajal ves kr{~anski svet. Leta 1931 so se Maribor~ani spomnili na koncil v Efezu, ki je bil 1500 let pred tem. Vsi marijanski prazniki in slovesnosti so bile v znamenju tega jubileja. Mnoge ùpnije so organizirale romanja v Maribor in pripravljale druge oblike pobo`nosti. Poleg udele`be na osrednji slovesnosti ob 1900-letnici smrti Jezusa Kristusa v Ljubljani konec julija 1933, so se manj{e slovesnosti vrstile po vseh mariborskih cerkvah. Zaklju~na slovesnost je bila zadnjo nedeljo v oktobru v stolni cerkvi; procesijo po mestu, ki je pritegnila prek 10.000 ljudi, je vodil novi lavantinski {kof dr. Ivan Joèf Tomaì~. Sestavni del priprav na II. evharisti~ni kongres za Jugoslavijo, ki se je odvijal od 28. do 30. junija 1935 v Ljubljani, so bile {tevilne cerkvene prireditve na deka45

Prim. Zastopnik svetega O~eta v Mariboru, Slovenski gospodar, 16. maj 1928, {t. 20, str. 2.

487

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 488

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

Proslava 700-letnice lavantinske {kofije v Mariboru, 10. maj 1928 – kanoniki in dekani lavantinske {kofije z gosti. V prvi vrsti z leve proti desni sedijo: prof.dr. Slavi~, kanonik âsl, kanonik dr. Vraber, kanonik Moravec, pro{t dr. Matek, {kof dr. Jegli~, nuncij Pellegrinetti, {kof dr. Karlin, nuncijski pristav Pacini, opat Epalle, stolni dekan dr. Tomaì~ in {kofijski tajnik Umek. V drugi vrsti z leve stojijo: dekan Tomaì~ (Kozje), dekan Rotner ([kale), dekan in opat Jurak (Celje), dekan Medve{ek (Videm), dekan [alamon (Rogatec), dekan Hüttner (Vuzenica), dekan Horvat (Velika Nedelja), kanonik Miku{ ([marje pri Jel{ah), dekan Novak (Gornji grad), dek. upravitelj Ozimi~ (Slov. Bistrica) in dekan Medved (Braslov~e). V tretji vrsti stojijo z leve: kanonik Janeì~, kanonik dr. Cukala, pro{t dr. @agar (Ptuj), dekan Weixl (Ljutomer), dekan Sagaj (Ho~e), dek. upravitelj Messner (Marenberg – danes Radlje), dekan Podvinski (Zavr~), gvardijan Kostanj{ek. V zadnji vrsti stojijo: dr. A. Jerov{ek, dekan Kruljc (La{ko), dekan Toman (Nova cerkev), dek. upravitelj [keta (Ptuj), dekan Riepl (Meì{ka dolina), dekan Stergar (Maribor – desni breg) in dekan Janèkovi~ (Maribor – levi breg) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

nijski in pokrajinski ravni. V lavantinski {kofiji so te dosegle vrh v dneh 7. in 8. septembra 1934, ko je bil v Mariboru pripravljen osrednji evharisti~ni {kofijski shod. Takrat se je v mestu na osrednji prireditvi na Glavnem trgu zbralo okrog 40.000 romarjev. Poleg glavnega poudarka na bolj pogostem prejemanju zakramentov so se na sre~anju zavzemali za poglabljanje katoli{ke izobrazbe na stanovski podlagi. Temu so sluìla sre~anja in predavanja za posamezne stanove (za izobraènce, mo{ke, ènske, fante in dekleta).46 Po prepri~anju poro~evalcev Maribor tako velike verske manifestacije {e ni doìvel. Udeleènce je mesto pozdravilo olep{ano, pro~elja hi{ so bila okra{ena s cvetjem in zastavami. V praznovanje so bila vklju~ena polno~na bogoslu`ja v ùpnijskih cerkvah in koncertne prireditve.47 Na osrednji prireditvi ob Marijini sohi na Glavnem trgu, ki ji je predsedoval {kof dr. Ivan Joèf Tomaì~, so se zbrali zastopniki dràvnih oblasti in Cerkve. Procesija po prireditvi, v katero so se vklju~ila {tevilna dru{tva in zdruènja, se je raztezala tri km dale~ in se je tudi ustavila na Slom{kovem grobu na pokopali{~u stolne cerkve. Pod vodstvom {kofa dr. Andreja Karlina se je skupina

Prim. Ivan Martelanc, II. evharisti~ni kongres za Jugoslavijo, Ljubljana 1935; Evharisti~ni shod v Mariboru, Slovenski gospodar, {t. 25, 20. junij 1934, {t. 25, str. 1; Veli~astni potek evharisti~nega kongresa v Mariboru, Slovenski gospodar, 12. september 1934, {t. 37, str. 1-2. 47 Prim. Veli~astni potek evharisti~nega kongresa v Mariboru, Slovenski gospodar, 12. september 1934, {t. 37, str. 1-2.

488

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 489

S tudia H istorica S lovenica

Osrednji evharisti~ni {kofijski shod na Glavnem trgu v Mariboru, september 1934 (Pokrajinski arhiv Maribor, fototeka 2)

katoli~anov iz Maribora pred tem udeleìla prvega splo{nega evharisti~nega kongresa za Jugoslavijo, ki je bil avgusta 1930 v Zagrebu. Leta 1936 so se v Mariboru vrstile slovesnosti ob Slom{kovih dnevih. Druge Cerkve in verske skupnosti Majhno {tevilo ~lanov drugih Cerkva in verskih skupnosti v Mariboru ni omogo~alo tako razgibane in mnogovrstne dejavnosti, kot jih je imela katoli{ka skupnost. Neredko so te skupnosti dobile svoje strukture s pomo~jo ustanov od drugod in so imele pomen le za dolo~ene kategorije prebivalstva (npr. za pravoslavne ~lane voja{kih druìn v ~asu jugoslovanske kraljevine). Luteranska ùpnija je bila v Mariboru ustanovljena leta 1862. Prva cerkev je bila zgrajena v nekdanji Luthergasse (dana{nja Trubarjeva ulica). V ~asu Kraljevine Jugoslavije je bil osrednja osebnost te skupnosti Hans Baron. V ùpnijo je spadalo ve~je podro~je, saj je zbirala luterane s {irokega podo~ja od ~rte Celje-Slovenj Gradec do Lenarta v Slovenskih Goricah-Cmurek na vzhodu. Protestantska ùpnija je bila poobla{~ena za vodenje mati~nih knjig.48 Po koncu prve svetovne

Prim. O`inger, Cerkvena zgodovina Maribora, str. 508; Bo{tjan Zaj{ek, Die Gr端ndung der evangelischen Gemeinde in Marburg (1862) und ihre Entwicklung bis zum Ende des ersten Weltkrieges, Studia historica Slovenica, letnik 4 (2004), {t. 1.

489

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 490

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

Slom{kovi dnevi v Mariboru, junija 1936 â&#x20AC;&#x201C; iz {kofije prihaja {kof Toma`i~, na levem oknu sta z leve: {kof Jegli~ in {kof Ro`man (Muzej narodne osvoboditve Maribor, fototeka)

vojne se je sicer zmanj{alo {tevilo prestopov iz katoli{ke Cerkve v luteransko, vendar se je spet pove~alo po letu 1938, ko se je v mestu bolj ~util vpliv nem{ke propagande mariborske luteranske skupnosti.49 Priklju~itev slovenskega ozemlja k pravoslavni Srbiji je pomenilo pove~anje {tevila pravoslavnih v Mariboru, ki so bili v ~asu avstro-ogrske monarhije le v nekaj deset ~lanov. "Po prvi vojni je v Maribor pri{lo precej voja{tva, nekaj uradnikov z dru`inami, zato je bila osnovana pravoslavna cerkvena ob~ina. Za bogoslu`je je sprva slu`ila kapela Sv. ]irila i Metodija v voja{nici kralja

Prim. Mlinari~, Zgodovina `upnije, str. 45.

490

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 491

S tudia H istorica S lovenica

Aleksandra I. (meljska kasarna). Pozneje so pravoslavni zgradili cerkev v parku, ki pa so jo Nemci takoj po vdoru v Maribor poru{ili." 50 [tevilo pravoslavnih se je pove~alo tudi na desnem bregu Drave, kjer je bilo na ozemlju magdalenske ùpnije ve~ kasarn in je imelo svoje domove ve~ stalnih voja{kih uslu`bencev pravoslavne in mohamedanske vere. Za pravoslavno skupnost je bil poseben dogodek septembra 1927, ko je Maribor obiskal srbski patriarh Dimitrij. Poleg predstavnikov voja{kih oblasti in srbske skupnosti se je z visokim gostom sre~al tudi {kof Karlin.51 Po prvi svetovni vojni je bila v Mariboru ustanovljena tudi starokatoli{ka cerkvena ob~ina. Obsegala je ve~je ozemlje, od koder so se ~lani udeleèvali bogosluìj. Ker niso imeli lastnega prostora, so se k sre~anjem zbirali v Narodnem domu. Glede sprememb verske pripadnosti prebivalstva med letoma 1921 in 1931 je zanimiva podoba, ki jo kaè statistika za podro~je magdalenske ùpnije in je objavljena v zgodovini ùpnije svete Magdalene:52 Evangeli~ani pravoslavci

muslimani

1921

1931

1921

1931

1921

1931

1921

1931

1921

1931

257

211

695

134

Maribor V. okr.

judje

starokatoliki

drugi

Studenci

Pobre`je

Radvanje

Tezno

Skupaj

352

264

746

134

Zaklju~ek Cerkveno `ivljenje v Mariboru je bilo v ~asu med dvema svetovnima vojnama del cerkvenega ob~estva na Slovenskem in se je vedno tesneje povezovalo z dogajanjem v drugih slovenskih pokrajinah ter s sredi{~em v Ljubljani. Lavantinski {kofje so postali ~lani jugoslovanske {kofovske konference in so svoje pastoralne pobude usklajevali z drugimi {kofi, ki so delovali v slovenskem okolju. Zaradi pomembnih cerkvenih ustanov, ki so imele svoj sede` v Mariboru, se je vpliv katoli{ke skupnosti v mestu {iril tudi izven mestnih meja. Me{~anstvo katoli{ke skupnosti je imelo lastna cerkvena ob~estva in druge oblike skupnega delovanja, med katerimi so imele izvirno mesto cerkvene dru`be in bratov{~ine. S koncem prve 50

Prim. O`inger, Cerkvena zgodovina Maribora, str. 508. Prim. Kaj je novega? Patrijarh Dimitrij v Mariboru, Slovenski gospodar, 29. september 1927, {t. 39, str. 3. 52 Prim. Mlinari~, Zgodovina `upnije, str. 45. 51

491

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 492

B. Kolar: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941

svetovne vojne se je poleg etni~ne sestave spremenila verska podoba Maribora. Druga~na podoba se je oblikovala tudi v naslednjih letih, ko so se v mestu naseljevali pripadniki pravoslavne in muslimanske verske skupnosti. Katoli{ke druìne nem{ke narodnosti so svoje narodne izvirnosti gojile predvsem v druìnskem okolju, njihova navzo~nost se je mo~neje ~utila v javnem ìvljenju v letih, ki so pomenile predhodnico drugi svetovni vojni.

492

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 493

S tudia H istorica S lovenica

Bogdan Kolar CHURCH HISTORY OF MARIBOR BETWEEN 1918 AND 1941

SUMMARY The end of the First World War and thus of the Austro-Hungarian Monarchy brought about a new situation both for the Catholic Church and the other religious communities on Slovenian soil. It was a particular break with the past. In Maribor, as of 1859 the seat of the Lavantine Bishopric was located, it being the central institution in the life of the Catholic community and a series of institutions, which were active within its framework. The bishopric was headed by bishops, who intervened, by their initiatives in the greater Slovenian territory, establishing Maribor as an important centre of spiritual and cultural life. The model of the bishop Anton Martin Slom{ek, who transferred the bishopric seat to Maribor and who addressed the church communities even after his death, was an inspiration for their activities. The activities for his beatification, which were begun exactly at this point in time, was marked by the activities of bishops and parishes. The theological seminary with a school of theology was the only higher education institution in the city. The new building was completed exactly by the beginning of the Second World War, but because of German occupation it never served its purpose. Professionals who were among the founders of the first Slovenian university came from this school. Significant leaders of the Christian-Social movement were educated at this school, along with protagonists of the Marxist order in society. Theological institutions and the seminary took care of the education of candidates for priests. Three parishes operated in the city, to be joined by a fourth one at the beginning of the forties. They were the actors of entire religious life. Within parishes, significant events took place, with numerous participants defining the pulse in the city. Among such celebrations, the 700 year anniversary of the Lavantine Bishopric in 1928, linked to the personality of the bishop A. M. Slom{ek. Order communities gave an imprint to cultural life. Among them there was firstly the dynamic school activities by the sisters of St. Francis, who were established in Maribor in 1862. From Maribor their activities expanded to many locations of Yugoslavia and among Slovenian emigrants in Northern and Southern America. Other order communities took part in parish activities (Franciscans managed the parish of the Virgin Mother) and organizing cathechetic work. A significant peculiarity of the pulse of Church communities was to be found in the numerous Church societies and fraternities, where believers carried out plans of their communities or promoted special forms of piety. A major part among them had a particularly religious nature and intent, whereas others intervened in the field of education, welfare and sociable activities. During the Kingâ&#x20AC;&#x2122;s dictatorship, lasting 1929-1935, the possibilities for activities were very limited. In Maribor, the seat of the Catholic printery was located along with the printing society, providing for the publication of religious texts and daily political information. Political changes at the beginning of the period at issue brought about changes with regard to the religious pertainance of the Maribor inhabitants: the number of members of the Lutheran Church diminished (to rise again immediately before the Second World War), the number of the Eastern Orthodox and of Muslims rose, while the number of members of the Old Catholic Church was minute.

493

16 Kolar

5.6.07

09:27

Page 494

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 495

S tudia H istorica S lovenica UDK 94(497.4 Maribor)"1941/1945" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

M aribor v ~asu druge svetovne vojne Mateja ^oh Dr. zgod. znanosti Ulica heroja Bra~i~a 18, SI â&#x20AC;&#x201C; 2000 Maribor e-mail: matejacoh@yahoo.com

Izvle~ek: Kmalu po za~etku druge svetovne vojne v Slovenji so slovensko [tajersko zasedle enote nem{ke vojske in Nemci so za sredi{~e okupacijskega obmo~ja Spodnja [tajerska izbrali Maribor. V mesto je 14. aprila 1941 prispel dr. Sigfried Uiberreither in vzpostavljena je bila civilna uprava. S {tevilnimi ukrepi na podro~ju uprave, {olstva, kulture in gospodarstva so èleli Nemci vzpostaviti ugodne razmere za priklju~itev slovenske [tajerske nem{kemu rajhu. Preganjali so duhovnike, izvajali aretacije sodelavcev odporni{kega gibanja, njihovih svojcev in svojcev ustreljenih talcev, ukinili so slovenska dru{tva in organizacije ter v korist urada za utrjevanje nem{tva zaplenili njihovo premoènje ter premoènje slovenskih podjetij in drugih institucij. Odporni{ko gibanje proti Nemcem sta organizirali Komunisti~na partija in Osvobodilna fronta. Zanj so bili zna~ilni {tevilni vzponi in padci, nem{ki vdori v organizacijo odporni{kega gibanja ter izdaje in nesoglasja v lastnih vrstah.

Klju~ne besede: Maribor 1941â&#x20AC;&#x201C;1945, politi~na situacija, {ole in kulturne ustanove, nem{ko vojno gospodarstvo, preganjanje duhovnikov, odpor, delovanje Osvobodilne fronte in Komunisti~ne partije, aretacije, izseljevanje, streljanje talcev, bombni napadi.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 495-530, 85 cit., 16 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

495

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 496

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Uvod Druga svetovna vojna je obdobje slovenske zgodovine, ki je danes predmet razli~nih razprav. V tem prispevku je na{ namen opozoriti na pomembnej{e dogodke in procese, ki so zaznamovali razli~na podro~ja dru`benega ìvljenja v Mariboru med letoma 1941 in 1945. Vzpon nacizma v Evropi v tridesetih letih 20. stoletja je vplival tudi na dogajanje v Mariboru. To se je odraàlo predvsem v delovanju [vabsko-nem{ke kulturne zveze oziroma Kulturbunda,1 v katerega so se ve~inoma zdruèvali tudi mariborski Nemci. Svoje delovanje so naslonili na mo~an nem{ki finan~ni, industrijski in trgovski kapital. Ustanovna skup{~ina Kulturbunda je bila v Novem Sadu leta 1920, organizacija pa se je v Sloveniji razmahnila po letu 1931. V Mariboru je bila ustanovljena ena prvih krajevnih skupin Kulturbunda, ki jo je vodil odvetnik dr. Lothar Mühleisen. Pod vodstvom gradbenega tehnika Rudolfa Holzerja je mariborska krajevna skupina Kulturbunda januarja 1932 organizirala tudi mladinsko gibanje. Dejavnost Kulturbunda se je kazala predvsem v kulturnih prireditvah, dru{tvo je organiziralo plesne te~aje, izlete, predavanja in druge prireditve. Vodstvo Kulturbunda je leta 1935 razpustilo organizacije Kulturbunda po vsej dràvi. Po ukinitvi Kulturbunda so Nemci v Mariboru delovali naprej v {portnih, kulturnih, druàbnih in cerkvenih organizacijah in dru{tvih. Tako je bil februarja 1937 ustanovljen statisti~ni urad, ki je vodil evidenco ~lanov Kulturbunda in dajal o njih politi~ne ocene. Kulturbund je bil z dovoljenjem jugoslovanskih oblasti obnovljen oktobra 1939 in v Dravski banovini je bilo do marca 1941 organiziranih pet okro`nih vodstev: v Mariboru, Celju, Ptuju, Ko~evju in Ljubljani.2 Poleg Kulturbunda so imele v ~asu vzpona nacizma in priblièvanja druge svetovne vojne pomembno vlogo {e nekatere druge institucije. Prva taka je bila nem{ka protestantska ùpnija, ki je nastala v za~etku 20. stoletja in je imela pred letom 1941 628 vernikov. V Mariboru je bil tudi sede` seniorata nem{ke protestantske cerkvene ob~ine za Dravsko banovino, ki jo je vodil pastor Hans Baron. Omeniti moramo {e maja 1938 v Gradcu ustanovljeni In{titut za jugovzhodno nem{tvo. Vodil ga je dr. Helmut Carstanjen, njegova glavna naloga pa je bila prou~evati nem{tvo v jugovzhodni Evropi. Februarja 1939 je bil

O delovanju Kulturbunda, polo`aju in delovanju mariborskih Nemcev pred in med drugo svetovno vojno glej 'Nemci' na Slovenskem 1941–1955 (ur. Du{an Ne}ak), Ljubljana 2002 (dalje: Nemci na Slovenskem); Du{an Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933–1941, Ljubljana 1966 (dalje: Biber, Nacizem); Tone Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945, Maribor 1968 (dalje: Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika); Marjan @nidari~, Do pekla in nazaj, Nacisti~na okupacija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941–1945, Maribor 1997 (dalje: @nidari~, Do pekla in nazaj); Franjo Ba{, Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije, Maribor 1989 (dalje: Ba{, Prispevki); Daniel Pukl, Dru{tva in organizacije mariborskih Nemcev med 1918 in 1941, Diplomska naloga, Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Maribor 2005. 2 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 38–42; Biber, Nacizem, str. 28–36, 56–57, 219–220; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 92–94, 97–106; Franjo Ba{, Kulturbund v Celju med obema vojnama, ^asopis za zgodovino in narodopisje (^ZN), letnik 37=NV 2 (1966), {t. 1, str. 215; Ba{, Prispevki, str. 104–106.

496

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 497

S tudia H istorica S lovenica

ustanovljen Pokrajinski obmejni urad, ki ga je vodil Anton Dorfmeister. Leta 1940 sta In{titut za jugovzhodno nem{tvo in Pokrajinski obmejni urad izdelala za vsak politi~ni okraj na slovenskem [tajerskem obse`ne elaborate s splo{nimi geografskimi, zgodovinskimi podatki, z opisom gospodarskih, upravnih, politi~nih, prosvetnih, cerkvenih in prometnih razmer. Sestavila sta tudi sezname Nemcem 'sovra`nih' Maribor~anov: med 130 Slovenci so prevladovali Maistrovi borci, ~lani Sokola, pripadniki biv{e Narodne odbrane in komunisti. Pomembno vlogo je imel tudi nem{ki konzulat v Mariboru, ki je za~el delovati sredi marca 1939 in je kmalu postal pomembno opori{~e nem{ke obve{~evalne slu`be v Sloveniji.3 Za~etek vojne Pristop Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu 25. marca 1941 je mariborske Nemce razo~aral, saj so izgubili upanje, da bodo priklju~eni Nem~iji. Isti dan je njihovo vodstvo iz Beograda dobilo obvestilo, da se pripravlja dràvni udar. Zato so razglasili splo{no pripravljenost Nemcev v Mariboru in jim razdelili za ta primer è pripravljene naloge. Naslednji dan, 26. marca, so se v Mariboru za~ele demonstracije. Sprva so bili ljudje ob dràvnem prevratu in razglasitvi kralja za polnoletnega, navdu{eni. Ulice so bile polne ljudi, s hi{ so visele dràvne zastave, v izlo`bah pa so se pojavile slike mladega kralja Petra II. Demonstracije so kmalu izgubile prvotni pomen in prevladali so vzkliki proti tedanjemu reìmu in kraljevini ter za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in z drugimi slovanskimi dràvami. Nekaj skupin demonstrantov je pono~i napadlo tudi objekte mariborskih Nemcev. Nemci so ob demonstracijah 27. marca izginili z mariborskih ulic. Tri dni kasneje so dobili ukaz, naj se vsi, ki nimajo jugoslovanskega dràvljanstva, takoj vrnejo v Nem~ijo. Nekaj jih je v naslednjih dneh tudi od{lo. @ivljenje se je v mestu umirilo 31. marca. @e 4. in 5. aprila so se nad Mariborom pojavila nem{ka izvidni{ka letala. Prve dni aprila so potekali vpoklici rezervistov v jugoslovansko vojsko. Tem se ve~ina mariborskih Nemcev, ki so ostali v mestu in so bili è organizirani v voja{ke oddelke Kulturbunda, ni odzvala. Tri dni pred napadom na Jugoslavijo je Komunisti~na partija (KP) pozvala svoje ~lane in skojevce, naj se vklju~ijo v bataljone prostovoljcev. Ve~inoma so se pozivu odzvali, med prostovoljci pa so bili tudi sokoli in veliko "politi~no neopredeljenih prebivalcev," ki so se po kapitulaciji Jugoslavije ve~inoma vrnili v Maribor.4

Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 92, 94, 97–102, 106, 115, 128; Biber, Nacizem, str. 21, 52, 163, 151, 219–220; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 41–43; Tone Ferenc, Quellen zur Nazionalsocialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941–1945, Maribor 1980 (dalje: Ferenc, Quellen), str. 9–14, 31–35. 4 Marjan @nidari~, Maribor med okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, v: Maribor skozi stoletja, Razprave 1, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1991 (dalje: @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB), str. 415–416; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 44–53; Marjan @nidari~, Okupacija Maribora aprila 1941, Borec, (1975), {t. 8–9 (dalje: @nidari~, Okupacija Maribora), str. 402–404; Milica Ostrov{ka, Mar~ni dnevi 1941 v Mariboru, Borec, (1958), {t. 4.

497

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 498

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Druga svetovna vojna5 se je v Jugoslaviji za~ela 6. aprila 1941 z bombardiranjem Beograda, pomembnih prometnih poti in druge infrastrukture. Isti dan zjutraj so se za~ele voja{ke operacije na jugoslovansko-avstrijskem delu boji{~a. Enote nem{ke 2. armade so za~ele prodirati v Slovenijo iz smeri Dravograda, Maribora in Radgone.6 Po za~etnem odporu so se za~ele enote jugoslovanske 7. ar-

Poru{en Dr`avni (danes Glavni) most v Mariboru. Ob umiku iz mesta ga je 7. aprila 1941 poru{ila jugoslovanska vojska. Nem{ki okupator je ob njem najprej zgradil brv za pe{ce, nato pa {e leseni most za motorizirani promet (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

O drugi svetovni vojni v Sloveniji glej Metod Miku`, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji 1–5, Ljubljana 1960–1973 (dalje: Miku`, Pregled zgodovine NOB); Slovenska novej{a zgodovina 1, In{titut za novej{o zgodovino, Ljubljana 2005 (dalje: Slovenska novej{a zgodovina); Tamara Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, Slovenija 1945–1945, Okupacija, kolaboracija, dr`avljanska vojna, revolucija, Ljubljana 2004 (dalje: Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod); Zdravko Klanj{~ek idr., Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945, Ljubljana 1976 (dalje: NOV na Slovenskem); Slovenci in leto 1941, Zbornik razprav, Prispevki za novej{o zgodovino (PNZ), (2001), {t. 2; Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji, Borec, (1986), {t. 12; Slovenija v letu 1945, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, Ljubljana 1996; Ferenc, Quellen; Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, Borbe v Sloveniji, VI/1–17, Ljubljana 1952–1986; Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji 1–6, Ljubljana 1962–1981 (DLR); Tone Ferenc, Okupacijski sistemi na Slovenskem 1941–1945, Ljubljana 1997. 6 Poleg literature, navedene v prej{nji opombi, glej o drugi svetovni vojni v Mariboru tudi @nidari~, Do pekla in nazaj; Marjan @nidari~, Okupacija in okupatorjevi ukrepi v Mariboru leta 1941, Magistrska naloga, Maribor 1975 (dalje: @nidari~, Okupacija in okupatorjevi ukrepi); Milica Ostrov{ka, Kljub vsemu odpor I–III, Maribor 1981 (dalje: Ostrov{ka, Kljub vsemu odpor); Milan @evart, Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju, Maribor 1962 (dalje: @evart, Po sledovih); Milan @evart, Narodnoosvobodilni boj v [ale{ki dolini, Ljubljana 1977 (dalje: NOB v [ale{ki dolini); Marjan @nidari~, Zdenka Rogl, Maribor 1941–1945, Muzej narodne osvoboditve, Maribor 1975; Stefan Karner, Die Steiermark im Dritten Reich 1938–1945, Graz 1986 (dalje: Karner, Die Steiermark); Stefan Karner, Die Stabsbesprehungen der NS-Zivilverwaltung in der Untersteiermark 1941–1944, Graz 1996.

498

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 499

S tudia H istorica S lovenica

Prihod nem{ke vojske v Maribor, dana{nja Gosposka ulica, 8. april 1941 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

made umikati proti jugu in so 7. aprila popoldne razstrelile vse tri mostove ~ez Dravo. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila 1941. @e dva dni pred tem so Nemci, Italijani in Madàri zasedli nekdanjo Dravsko banovino.7 Preko ilegalne radijske postaje so bili mariborski kulturbundovci v stalni zvezi s prodirajo~imi nem{kimi enotami. Tako je 7. aprila pokrajinski vodja Kulturbunda za Dravsko banovino Baron obiskal mariborskega podùpana Franja @ebota in mu sporo~il, "da bo odgovarjal za sleherno `rtev med mariborskimi Nemci in da bodo za vsakega ubitega Nemca ustrelili deset Slovencev." Zahteval je tudi, naj se mo{tvo Kulturbunda dodeli mestni policiji, v kar je @ebot tudi privolil. Po ukazu vodstva Kulturbunda se je veliko mariborskih Nemcev zbralo pred poslopjem policije. Za~eli so razoroèvati jugoslovanske vojake, zavzeli so magistrat, izobesili nem{ko zastavo. Kulturbund je prevzel oblast v mestu pred uradno vzpostavitvijo nem{ke civilne uprave. Tako organizirani in oboroèni kulturbundovci so opravljali policijsko slu`bo do 24. aprila, ~eprav je nem{ka vojska vkorakala v Maribor è 8. aprila. Ob prihodu Nemcev v Maribor je Baron predal raport ter Hitlerju poslal pozdravno in zahvalno brzojavko 'spodnje{tajerskih' Nemcev. Od 6. do 9. aprila je veliko Slovencev zapustilo Maribor, najve~ se jih je umaknilo v Ljubljano.8

Miku`, Pregled zgodovine NOB I, str. 32–45; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 54, 56; Slovenska novej{a zgodovina, str. 579–581. O dogodkih marca in aprila 1941 glej tudi Velimir Terzi}, Jugoslavija u aprilskem ratu 1941, Titograd 1963; Velimir Terzi}, Slom Kraljevine Jugoslavije 1941 2, Narodna knjiga, Beograd 1983; Aprilski rat 1941, Zbornik dokumenata, Vojno istorijski insitut, Beograd 1969–1987. 8 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 57–60; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 136–137; Ferenc, Quellen, str. 35–36, 38. O umiku Maribor~anov v Ljubljano glej Makso [nuderl, Dnevnik 1941–1945 I, Maribor 1993.

499

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 500

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Maribor v prvih dneh okupacije, april 1941, dana{nja Partizanska cesta (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

Razmere so se za~ele kmalu urejati. Uvedena je bila policijska ura, trgovine in gostilne so za~ele ponovno poslovati, delati so za~eli tudi industrijski obrati. [ef mariborske policije dr. Gerhard Pfrimer je 12. aprila ukazal zamenjati vse slovenske napise z nem{kimi, in sicer najpozneje do 14. aprila zjutraj, ko je bil napovedan prihod {efa civilne uprave in Maribor naj bi dajal videz resni~no nem{kega mesta. Ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, 20. aprila, je bila na dana{njem Trgu svobode velika slovesnost, {est dni kasneje pa je Hitler obiskal Maribor. Ob tej prilo`nosti se je javno zahvalil Baronu in njegovim sodelavcem za uspe{no vodenje Kulturbunda in njihovo delovanje na slovenskem [tajerskem pred aprilom 1941.9 Vzpostavitev civilne uprave in vloga [tajerske domovinske zveze Nemci so za sredi{~e okupacijskega obmo~ja Spodnja [tajerska, ki formalnopravno ni bilo nikoli priklju~eno nem{kemu rajhu, izbrali Maribor in tako so se v mestu kmalu naselili vsi osrednji nem{ki (upravni) uradi. Nem{ka voja{ka okupacijska oblast je prevzela oblast v Mariboru 8. aprila od kulturbundovcev. Ko je 14. aprila prispel iz Gradca v Maribor {tajerski pokrajinski vodja in dr`avni namestnik dr. Sigfried Uiberreither s svojim {tabom, je voja{ko oblast zamenjala civilna uprava. Najpomembnej{e naloge uradov civilne uprave v Mariboru so bile: preskrba prebivalstva, popravilo razstreljenih mostov ter oblikova-

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 62â&#x20AC;&#x201C;64.

500

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 501

S tudia H istorica S lovenica

Prihod {efa civilne uprave dr. Sigfrieda Uiberreitherja v Maribor 14. aprila 1941. Prireditev je potekala na dana{njem Trgu svobode. V ospredju z leve: Franz Steindl (zvezni vodja [tajerske domovinske zveze), dr. Sigfried Uiberreither ({ef civilne uprave), vodja Kulturbunda za Dravsko banovino Hans Baron (v civilni obleki, s trakom na levi roki) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

nje ustreznega upravnega aparata. Uradni jezik v upravnih organih je bil nem{ki. Uiberreither je è pred svojim prihodom imenoval politi~ne komisarje na sedeè biv{ih okrajnih na~elstev. Politi~ni komisar za mesto Maribor je postal nekdanji deèlni svetnik za okro`je Gradec podeèlje polkovnik SA Fritz Knaus. Politi~ni komisarji so imeli na svojem podro~ju enake pristojnosti kot {ef civilne uprave za Spodnjo [tajersko in so bili za svoje delo odgovorni Uiberreitherju. V ob~inah so postavili nove ùpane, t. i. uradujo~e ùpane, ki so bili ve~inoma doma~i Nemci. Na slovenskem [tajerskem so 1. julija 1941 ukinili okraje ter ustanovili pet podeèlskih okroìj, in sicer Maribor podeèlje, Celje, Ptuj, Trbovlje, Breìce ter okro`je Maribor mesto.10 Slednje so Nemci imenovali tudi Veliki Maribor.11

Okro`je Maribor mesto je imelo osem okrajev: Maribor center, Studenci, Radvanje, Limbu{, Kamnica, Ko{aki, Pobre`je in Ho~e. Okro`ja so se delila na politi~ne ob~ine. S 1. februarjem 1942, ko so politi~ni komisarji dobili naziv de`elni svetnik, je politi~ni komisar okro`ja Maribor mesto Knaus postal nad`upan in mestna uprava je dobila kon~no obliko. 11 Ferenc, Quellen, str. 38–41, 46–47; Tone Ferenc, Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja (PZDG), (1980), {t. 1–2, str. 31–56; Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 31–47; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 67–70; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 140, 144–146; Marjan @nidari~, Maribor 1941–1945, ^ZN, letnik 50=NV 15 (1979), {t. 1–2 (dalje: @nidari~, Maribor 1941–1945).

501

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 502

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Glavni izvajalec ukrepov {efa civilne uprave je bila policija in mo~ne policijske enote so pri{le na slovensko [tajersko takoj za voja{kimi. Varnostno policijo (gestapo),12 varnostno slu`bo in kriminalno policijo na slovenskem [tajerskem je vodil poobla{~enec {efa varnostne policije in varnostne sile, ki se je kmalu preimenoval v komandanta varnostne policije in varnostne slu`be na Spodnjem [tajerskem. Za prvega poobla{~enca je {ef glavnega dr`avnega varnostnega urada Reinhard Heydrich imenoval polkovnika SS Otta Lurkerja, ki je do tedaj vodil odsek varnostne slu`be v Gradcu. Naloga komandanta varnostne policije in varnostne slu`be je bila odkrivati, zatirati in uni~iti politi~ne nasprotnike nacionalsocializma in nem{kega rajha, zatirati kriminal, nadzorovati vedenje prebivalstva in delo uradov. Odgovoren je za izganjanje slovenskega prebivalstva in kazensko pravosodje. Ostre policijske varnostne ukrepe je varnostna policija v Mariboru izvajala s pomo~jo oddelkov SA in za{~itne policije. Poleg varnostne policije je na slovenskem [tajerskem obstajala tudi redarstvena policija (oro`ni{tvo in za{~itna policija). Sodni zapori in mo{ka kaznilnica so bili med vojno pod skupno upravo in tesno povezani z delom policije. Velika organizacijska sprememba v policijski upravi je nastopila 15. julija 1941, ko je Uiberreither ustanovil posebni policijski organ – dr`avno policijsko upravo, ki je bil pristojen samo za mesto Maribor.13

Mimohod enot verman{afta na dana{nji Partizanski cesti 23. aprila 1944 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

12 13

Rupert Butler, Ilustrirana zgodovina gestapa, Radenci 1998 (z razpravo Toneta Ferenca, Gestapo v Sloveniji). @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 74–79; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 148–151; Ba{, Prispevki, str. 116–117, 120; Ferenc, Quellen, str. 169–170; France Filipi~, Mo{ka kaznilnica v Mariboru od ustanovitve 1886 do osvoboditve, Studia historica Slovenica, letnik 3 (2003), {t. 2–3 (Maribor skozi ~as II), str. 283–362.

502

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 503

S tudia H istorica S lovenica

Po kon~anih voja{kih operacijah v Jugoslaviji je Adolf Hitler 26. aprila 1941 obiskal Maribor. Med drugim se je ogledal tudi poru{en cestni most ~ez Dravo, ki ga je ob umiku iz mesta skupaj z `elezni{kim mostom in studen{ko brvjo poru{ila jugoslovanska vojska (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

Nemci na zasedeno obmo~je niso raz{irili svojega pravosodnega sistema. Dolgo je bil za pravne zadeve pristojen {ef civilne uprave, ki je imel poobla{~ence na sede`u nekdanjih jugoslovanskih sodi{~. Pristojni so bili za nekatere civilno pravdne zadeve, kazenske zadeve pa je obravnavala varnostna policija. 'Navadna' kazniva dejanja je obravnaval kazenski oddelek pri poveljstvu varnostne policije in varnostne slu`be v Mariboru, politi~na pa gestapo. Od 1. aprila 1943 so nepoliti~na kazniva dejanja obravnavala novoustanovljena sodi{~a. Konec leta 1944 so Nemci ustanovili posebno sodi{~e, ki je delovalo do marca 1945 in je v tem ~asu obravnavalo med 30 in 40 primerov, med njimi nekaj Maribor~anov.14 Pomembno vlogo v nem{kem okupacijskem sistemu je imela [tajerska domovinska zveza. Ustanovljena je bila s posebno odredbo {efa civilne uprave Uiberreitherja 10. maja 1941 in je bila med vojno edina dovoljena politi~na organizacija na slovenskem [tajerskem. Postopno naj bi prerasla v nacisti~no stranko (NSDAP), ki pa na tem obmo~ju ni bila nikoli ustanovljena. Uiberreither je za zveznega vodjo imenoval dotedanjega {efa organizacijskega urada v pokrajinskem vodstvu NSDAP za [tajersko polkovnika SA Franza Steindla.15

Tone Ferenc, Sodstvo pod okupacijo 1941–1945, v: Pravo – zgodovina – arhivi, Prispevki za zgodovino pravosodja, Arhiv Republike Sloveniji, Ljubljana 2000, str. 199–232. 15 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 79; Tone Ferenc, Nemci na Slovenskem med drugo svetovno vojno, v: 'Nemci' na Slovenskem, str. 100–106; Tone Ferenc, Politi~ne in dr`avljanske kategorije prebivalstva na [tajerskem pod nem{ko okupacijo, PZDG, (1960), {t. 2 (dalje Ferenc, Politi~ne in dr`avljanske kategorije

503

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 504

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Plakat, ki vabi k vpisu v [tajersko domovinsko zvezo med 17. in 25. majem 1941. Nalepljen je bil na vogalu Fran~i{kanske cerkve v Mariboru (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

Organizacijsko je bila [tajerska domovinska zveza podobna NSDAP. V okviru okro`ij so Nemci ustanovili krajevne skupine, ki so se ve~inoma ujemale z ob~inami in so se delile v celice, te pa v bloke. Ustanovljeno je bilo tudi posebno okro`je [tajerske domovinske zveze za Maribor mesto, ki je zajemalo Maribor z o`jo okolico. Prvi okro`ni vodja je postal dotedanji vodja Kulturbubda za okro`je Maribor Josef Klingberg. Do novembra 1944 je imelo okro`no vodstvo sede` v Sodni ulici, nato pa na Slom{kovem trgu 20. Krajevne skupine so vodili vodje krajevnih skupin, ve~inoma mariborski Nemci, celice pa vodje celic, ki so imeli po enega pomo~nika. Enako je veljalo za vodje blokov. Od 17. do 25. maja 1941 so zbirali prijave za vstop v organizacijo. Prijavili so se lahko Spodnje{tajerci, ki so bili stari 18 let in ve~. Ob prijavi so dobili posebno prijavnico za sprejem v organizacijo, vsak kandidat pa je moral poleg izpolnjene prijavnice in vpra{alne pole sprejemni komisiji prinesti {e osebno izkaznico, krstni list in gradivo o predvojnem delovanju za nem{tvo. Komisija je hkrati opravila rasni in politi~ni pregled. Osebam, ki so bile primerne za sprejem v [tajersko domovinsko zvezo, je takoj dodelila ~lansko izkaznico. Sprejete ~lane so razdelili na dokon~ne in za~asne. Dokon~ni ~lani so postali mariborski Nemci in dotedanji ~lani Kulturbunda in so dobili rde~e izkaznice, za~asni ~lani pa zelene. Rde~e in zelene izkaznice [tajerske domovinske zveze so bile edine osebne izkaznice, ki so jih uvedli Nemci na slovenskem [tajerskem. V naslednjih letih se je zvrstilo {e nekaj akcij za sprejem

prebivalstva), str. 69–124; Ferenc, Quellen, str. 41–42, 64, 76–78, 95; Tone Ferenc, Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na [tajerskem, v: Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, Ljubljana 1958 (dalje: Ferenc, Wehrmannschaft), str. 81–157; @nidari~, Okupacija in okupatorjevi ukrepi, str. 78–118.

504

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 505

S tudia H istorica S lovenica

v [tajersko domovinsko zvezo, ki pa niso bile posebej uspe{ne. Septembra 1944, po razglasitvi totalne vojne, je bilo sprejemanje stalnih ~lanov prepovedano. S ~lanstvom v [tajerski domovinski zvezi je bilo povezano tudi dràvljanstvo. Tako so dobili nem{ko dràvljanstvo vsi ~lani [tajerske domovinske zveze, ki so imeli 14. aprila 1941 stalno bivali{~e na spodnjem [tajerskem. Za~asni ~lani so dobili nem{ko dràvljanstvo na preklic, tisti, ki niso dobili nem{kega dràvljanstva, pa so postali za{~itenci nem{kega rajha.16 Delo [tajerske domovinske zveze se je kazalo v obse`ni propagandni dejavnosti, vzgoji prebivalstva v nacisti~nem duhu in organiziranju te~ajev nem{kega jezika. V propagandni in politi~ni vzgoji so bila posebej pomembna politi~na zborovanja, posebna propagandna zborovanja pa so bili apeli. [tajerska domovinska zveza je organizirala okro`ne dneve in dneve krajevnih skupin, zabavne ve~ere, koncerte, gledali{ke predstave, {portne prireditve, jezikovne te~aje ter z razli~nimi te~aji spodbujala aktivnost ènsk.17 V okviru [tajerske domovinske zveze so organizirali tudi polvoja{ko formacijo verma{aft (Wehrmannschaft), ki je bil nekak{na razli~ica oddelkov SA in bi se po priklju~itvi [tajerske nem{kemu rajhu vanje tudi vklju~il. ^lani te organizacije so lahko postali sposobni mo{ki od 18 do 45 leta starosti, ki so bili sprejeti v [tajersko domovinsko zvezo. Cilj organizacije je bil vzgajati ~lane "v voja{kih ve{~inah in v duhu nacisti~nih idej ter tako pomagati pri ponem~enju slovenske [tajerske." Septembra 1941 so vermani za~eli sodelovati v boju proti osvobodilnemu gibanju. Verman{aft je bil organiziran po teritorialnem na~elu v okviru okroìj [tajerske domovinske zveze. Vodstveni kader je pri{el iz Nem~ije in Avstrije, vodje ni`jih enot pa so bili ve~inoma mariborski Nemci.18 V [tajerski domovinski zvezi je obstajala tudi mladinska organizacija, imenovana Nem{ka mladina (Deutsche Jugend). Organizacijsko je bila podobna organizaciji Hitlerjugend. Osnovna naloga te organizacije je bila "telesna, du{evna in voja{ka vzgoja vse 'spodnje [tajerske' mladine v duhu nacionalsocializma." Poleg voja{ke vzgoje so bili pri mladincih pomembni {e {portna dejavnost in te~aji nem{kega jezika.19 Ponem~evalni in raznarodovovalni ukrepi Kmalu po prihodu so Nemci za~eli izvajati obse`ne ponem~evalne in raznarodovalne ukrepe, med katerimi bomo izpostavili aretacije in mnoì~ne deporta-

Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 210–218, 749–754; Griesser–Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 33–34; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 80–87; @evart, NOB v [ale{ki dolini, str. 109–114; Ferenc, Quellen, str. 97–99, 309–315; Ferenc, Politi~ne in dr`avljanske kategorije prebivalstva. 17 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 88–91; Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 37. 18 Ferenc, Wehrmannschaft, str. 84–113; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 91–93; Ferenc, Quellen, str. 190–194; Ljuba Dornik [ubelj, Oddelek za za{~ito naroda za Slovenijo, Ljubljana 1999 (dalje: Dornik [ubelj, Ozna za Slovenijo), str. 65. 19 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 94–95.

505

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 506

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

cije, spreminjanje zunanjega videza mesta ter razpustitev dru{tev in organizacij. V Mariboru so Nemci izvedli prve aretacije Slovencev v no~i na 11. april 1941, prva ve~ja akcija aretacij pa je potekala {tiri dni kasneje in je bila usmerjena proti izobraèncem. Takrat so, po vnaprej pripravljenih seznamih, aretirali okoli 300 ljudi in jih odpeljali v meljsko voja{nico, katere ju`ni del so v drugi polovici aprila 1941 spremenili v zbirno tabori{~e za aretirane Slovence na slovenskem [tajerskem. Ker so bile aretacije vedno {tevil~nej{e, so za~eli ljudje prostovoljno zapu{~ati svoje domove in nekaj sto Maribor~anov se je umaknilo, najve~ v Ljubljano. Nemci so zapirali predvsem politi~ne nasprotnike, funkcionarje ukinjenih jugoslovanskih politi~nih strank, ~lane Sokola, Maistrove borce, ~lane Ciril-Metodove dru`be, ~lane biv{e Narodne odbrane ter izobraènce (duhovnike, profesorje, u~itelje).20 Hude posledice je pustilo leta 1941 v Mariboru mnoì~no izganjanje Slovencev. Dràvni komisar za utrjevanje nem{tva Heinrich Himmler je è ob svojem obisku Maribora 18. aprila 1941 izdal posebne "smernice za izselitev tujerodnih elementov z obmo~ja Spodnje [tajerske." Z njimi je dolo~il, da je potrebno takoj izseliti vse slovenske izobraènce, priseljence po letu 1914 (primorski Slovenci), prebivalce v obsavskem in obsoteljskem obmo~ju ter "rasno neustrezne elemente." Nemci so na~rtovali, da bi od maja do oktobra 1941 izgnali od 220.000 do

Prihod izgnancev iz meljske voja{nice na mariborski tovorni kolodvor, za~etek julija 1941 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

Prav tam, str. 96; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 177, 187, 198.

506

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 507

S tudia H istorica S lovenica

260.000 Slovencev; zaradi nemirnih razmer in partizanskih akcij izgon ni bil izveden v na~rtovanem obsegu. Na podlagi omenjenih smernic so Nemci ustanovili posebne ustanove za deportacije in upravljanje zaplenjenega premoènja, popisovati so za~eli nekatere kategorije prebivalstva, ga politi~no in rasno pregledovati ter iskati prostor, kamor bi izselili Slovence. Za deportacije je bil zadolèn komandant varnostne policije in varnostne slu`be Lurker, ki je v ta namen ustanovil preselitveni {tab.21 Za izgon predvidene osebe so smele ob aretacijah vzeti le najnujnej{e potreb{~ine. Vse drugo so morali pustiti v stanovanju, ki ga je policija zaplenila v korist urada za utrjevanje nem{tva. Deportacije iz Maribora so se za~ele 7. junija 1941. Vzporedno z deportacijami iz Maribora v Srbijo, na Hrva{ko ter v Bosno in Hercegovino, so potekale priprave na izgon tistih Slovencev, ki naj bi bili "sposobni za ponem~enje " v Nem~ijo. Aretacij za izgon po 26. juliju v Mariboru ni bilo ve~.22 Kmalu so za~eli Nemci po{iljati Slovence tudi na prisilno delo v Avstrijo in Nem~ijo ter v koncentracijska tabori{~a.23 Med okupatorjeve raznarodovalne ukrepe sodi tudi spreminjanje zunanjega videza mesta. V prvih dneh so bili zamenjani slovenski napisi. Nemci so preimenovali ulice in kraje in so leta 1941 uporabljali predvsem nem{ka krajevna imena, ki so obstajala è v ~asu habsbur{ke monarhije. Slovenskim imenom so dali nem{ko obliko ali pa so jih popolnoma prevedli v nem{~ino. Prvo preimenovanje ulic so izvedli è aprila 1941. Redke ulice so obdràle isto ime, zanimivo pa je, da so dobile ulice tudi po preimenovanju imena po osebah, katerih dejavnost je bila ista ali podobna dejavnosti oseb, po katerih so se ulice imenovale prej. Uiberreither je s posebno odredbo 20. oktobra 1941 tudi dolo~il, kako naj se pi{ejo slovenska krstna in rodbinska imena.24 Kmalu po prihodu so Nemci postavili ukinitvenega komisarja za dru{tva, organizacije in zdruènja, 22. aprila pa so vzpostavili {e urad poobla{~enca dràvnega komisarja za utrjevanje nem{tva. Naloga ukinitvenega komisarja je bila razpustiti slovenska dru{tva in organizacije, urad za utrjevanje nem{tva pa naj bi zaplenil njihovo premoènje. Dva dni po prihodu v Maribor je Uiberreither dolo~il, da morajo vsa dru{tva, organizacije in zdruènja na slovenskem [tajerskem takoj prenehati z delom. Ukinitveni komisar Max Hruby je izdal kratke smernice za politi~ne komisarje, v katerih je

Tone Ferenc, Mno`i~no izganjanje Slovencev – okupatorjev ukrep za uni~enje slovenskega naroda, v: Odprta srca, Maribor-Beograd 1974, str. 19–107; Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 39–44; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 96–97; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 177–180, 187, 191, 198; Ferenc, Quellen, str. 44–45, 60–63, 67, 247–261. Glej tudi Milan @evart, Izganjanje Slovencev na [tajerskem in Koro{kem 1941–1945, Maribor 1991 (dalje: @evart, Izganjanje Slovencev). 22 Od 7. junija do 26. julija 1941 je iz meljske voja{nice v Mariboru odpeljalo 26 transportov z 10.541 slovenskimi izgnanci. Od junija do septembra 1941 je bilo deportiranih 4434 Maribor~anov. Najve~ Slovencev so izgnali v Nem~ijo (okoli 46.000), manj v NDH (okoli 10.000) in najmanj v Srbijo (okoli 7500). 23 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 98–104; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 421–422; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 197–202, 209–217, 240–241, 260, 332–343; Ferenc, Quellen, str. 91–95, 109–113, 119–120, 280–282; @evart, Izganjanje Slovencev. 24 Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 731–733; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 106–111, 238; Ferenc, Quellen, str. 321–322, 384–385.

507

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 508

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Med prvimi okupatorjevimi ukrepi je bila aprila 1941 zamenjava slovenskih napisov z nem{kimi. Zamenjava slovenskega napisa na Aleksandrovi (danes Partizanski) cesti. Nem{ki okupator jo je poimenoval Tegetthoffstrasse (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

dolo~il, naj imenujejo poobla{~ence ukinitvenega komisarja; ti naj bi bili mariborski Nemci. Njihova naloga je bila, da so takoj prepisali register dru{tev in organizacij ter ga poslali ukinitvenemu komisarju, da so zaprli zemlji{ko knjigo in denarne ustanove za dru{tva in organizacije. Takoj so morali zapleniti premoènje dru{tev in organizacij, v objekte in poslopja pa niso smeli vseliti nikogar, saj so bili predvideni za urade [tajerske domovinske zveze. Dru{tva, organizacije in ustanove so bile razpu{~ene aprila in maja 1941. V Mariboru je bilo ukinjenih 451 dru{tev in organizacij, preimenovanih 17 in na novo ustanovljenih 5 dru{tev. Najprej so bila ukinjena kulturna, politi~na, verska in {portna dru{tva, organizacije in zdruènja; predvsem tista, ki so poudarjala krepitev narodne zavesti svojih ~lanov in so ogroàla ponem~evalne ukrepe.25

Jure Ma~ek, Ukinitveni komisar za dru{tva, organizacije in zdru`enja na Spodnjem [tajerskem, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2004; Marjan @nidari~, Okupatorjevi raznarodovalni ukrepi v Mariboru leta 1941, ^ZN, letnik 48=NV 13 (1977), {t. 2, str. 289â&#x20AC;&#x201C;291; Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 34; Ferenc, Quellen, str. 52â&#x20AC;&#x201C;56, 72â&#x20AC;&#x201C;76; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 111â&#x20AC;&#x201C;112.

508

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 509

S tudia H istorica S lovenica

[olstvo in kultura Vse mariborske {ole so prenehale s poukom 1. aprila 1941. Dan prej je namre~ prosvetni minister Mi{a Trifunovi} sporo~il, da se takoj prekine pouk na vseh javnih in zasebnih {olah. Nemci so po prihodu v Maribor ukinili vse slovenske {ole in jih pozneje odprli na novo kot izklju~no nem{ke. Tako je bilo v Mariboru ukinjenih 5 gimnazij in u~itelji{~, 5 me{~anskih, 13 strokovnih, 23 osnovnih {ol, 4 otro{ki vrtci, visoka bogoslovna {ola in de{ko semeni{~e. Slovenski u~itelji so bili odpu{~eni, nekaj so jih zaprli ali izselili. [ole in otro{ki vrtci naj bi postali "osnovne postojanke za prevzgojo slovenskih otrok in omladine." Nastajajo~emu nem{kemu {olstvu je naloge dolo~ilo zvezno vodstvo [tajerske domovinske zveze.26 V uradih politi~nih komisarjev so bili tudi posebni poobla{~enci za {olstvo, ki so bili pristojni za posamezne okraje. Njihova naloga je bila pripraviti vse potrebno za ~imprej{nji za~etek pouka.27 Namesto ukinjenih 52 slovenskih {ol so Nemci v {olskem letu 1941/42 ustanovili 41 {ol, v katerih je potekal pouk samo v nem{kem jeziku. Leta 1941 so za~eli ustanavljati tudi otro{ke vrtce. [olski obisk je bil slab, prav tako u~ni uspeh. Negativne posledice take vzgoje so se najbolj kazale v slabem znanju slovenskega jezika. U~itelji v osnovnih {olah so bili ve~inoma iz Avstrije, glavni predmeti pa nem{~ina, petje in telovadba, ki je pomenila predvsem voja{ko vzgojo.28 Ukinitev srednjih {ol je najbolj prizadela gimnazijce, ki so bili pred maturo. Zato so se mnogi po za~etku vojne zatekli v Ljubljansko pokrajino in tam tudi maturirali. Namesto klasi~ne gimnazije je bila v Mariboru ustanovljena Kernstock Oberschule. Ustanovili so tudi humanisti~no gimnazijo, od strokovnih {ol pa gospodarsko, kmetijsko, glasbeno, sadjarsko-vinarsko, obrtno, gospodinjsko in vzgojiteljsko {olo. Med srednje{olskimi profesorji je bilo najve~ Nemcev iz rajha, nekoliko manj Avstrijcev. 29 Na udaru so bile tudi knji`nice. Nadzor nad zaplembo slovenske literature je prevzel nacionalnopoliti~ni referent pri {efu civilne uprave Carstanjen. Nemci so namenili posebno pozornost [tudijski knji`nici, ki je bila najve~ja knji`nica na slovenskem [tajerskem, saj je imela okoli 40.000 knjig. Nemci so jo zasedli 9. aprila. Med ve~jimi knji`nicami so Nemci v Mariboru uni~ili {e Knji`nico delavske zbornice, Ljudsko knji`nico in Prosvetno knji`nico. Tedanji ravnatelj [tudijske knji`nice Janko Glaser je bil odpu{~en in kasneje izgnan v Srbijo. Nasledila ga ruska emigrantka Elizabeta Obolenska, ki je ostala v knji`nici do marca 1945,

Te naloge so bile: 1. na [tajerskem naj bodo nem{ke {ole, v katerih naj bi pouk potekal v nem{kem jeziku; 2. ne bi smelo biti dvojezi~nega pouka in manj{inskih {ol; 3. delo {ol bi moralo biti povezano z delom organizacij Nem{ke mladine; 4. {ola naj bi postala sredi{~e vsega ponem~evalnega dela. 27 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 113; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 790; Ferenc, Quellen, str. 105–106, 220, 234. 28 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 115, 117; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 791–792; Ferenc, Quellen, str. 217–218, 469–471. O mre`i {ol v Mariboru podrobneje v Marjan @nidari~, Okupatorjevo {olstvo v Mariboru leta 1941, Borec, (1974), {t. 12, str. 663–674. 29 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 115–116; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 795.

509

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 510

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

ko se je umaknila na Koro{ko. Maja 1941 je pri{el v [tudijsko knji`nico iz gra{ke deèlne knji`nice bibliotekar dr. Erich Drew. Njegova naloga je bila, da iz obstoje~ega fonda knjig izbere tiste, ki bi najbolj ustrezale ideologiji nacionalsocializma in tako je ostalo 3428 knjig. Nemci so knjige tudi uni~evali, ~asnike, zgodovinsko, narodopisno in politi~no literaturo pa je prevzel Carstanjen za politi~ne in propagandne potrebe. Najve~ knjig iz [tudijske knji`nice je prevzela gra{ka deèlna knji`nica. S posredovanjem Franja Ba{a se je za te knjige zavzel ravnatelj deèlne knji`nice v Gradcu dr. Julius Schütz, ki je v knji`nico prepeljane slovenske knjige spravil v skladi{~e in so bile po koncu vojne vrnjene v istih zabojih. Konec junija 1941 so Nemci [tudijsko knji`nico preimenovali v Mestno knji`nico z zna~ajem ljudske knji`nice, kakr{ne je takrat ustanavljala [tajerska domovinska zveza po vsej slovenski [tajerski.30 Tedanji Banovinski arhiv je prenehal obstajati kot samostojna ustanova in je bil priklju~en k Mestnemu muzeju. Za ozemlje slovenske [tajerske je bil med vojno pristojen gra{ki Pokrajinski arhiv. Veliko arhivskega gradiva je bilo iz Maribora odpeljanega v razli~na skladi{~a na avstrijskem [tajerskem, mnogo ga je izginilo, precej pa ga je bilo tudi uni~enega. Maja 1941 je vodstveni urad II zveznega vodstva [tajerske domovinske zveze v Mariboru ustanovil posebno arhivsko institucijo, in sicer Osrednji arhiv za zbiranje dokumentov sodobne zgodovine. Ta arhiv naj bi "zbiral in hranil vse dokumente, ki se nana{ajo na 32-letni boj za vrnitev Spodnje [tajerske v velikonem{ki rajh."31 Iz Pokrajinskega muzeja je med vojno nastal Mestni muzej. Njegovo delovno obmo~je je bilo samo mesto Maribor, nad ostalim ozemljem, ki ga je pokrival muzej, pa je bedel gra{ki Joaneum. Kot vodja je na svojem delovnem mestu ostal njegov predvojni ravnatelj Franjo Ba{. Nemci so ga sprejeli v slu`bo 23. maja 1941. Ba{ je spravil na varno gradivo, ki je bilo ogroèno, ker je presegalo '{tajerski' okvir. Pred Nemci je skril tudi nekaj dragocenih muzealij in rokopisnega gradiva iz [tudijske knji`nice tako, da ga je dal zazidati v gradu. Med vojno se je omejeval na interno delo v muzeju in arhivu. Muzej je bil za javnost zaprt do 31. januarja 1943, ko so bile za obiskovalce odprte arheolo{ka, etnografska in prirodoslovna zbirka, urejene po èljah nem{kih oblasti. Delovanje muzejskega osebja je bilo med vojno omejeno in pod nenehnim nadzorom policije.32 V mariborskem narodnem gledali{~u tik pred vojno ni bilo predstav zaradi vpoklica mo{kih ~lanov dramskega ansambla v jugoslovansko vojsko. Nemci so takoj po prihodu zasedli gledali{~e in odpustili slovenske igralce. Za~asno je upravo gledali{~a prevzela Berta Siege, ki je pred vojno vodila dramsko sekcijo Kulturbunda v Mariboru. Nekaj igralcev se je umaknilo v Ljubljano, nekaj jih je bilo poleti 1941 izgnanih. @enski zbor so Nemci skoraj v celoti obdràli, mo{ke-

Bruno Hartman, Knji`nice v Mariboru, v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 701–702; Bruno Hartman, [tudijska knji`nica v Mariboru, ^ZN, letnik 39=NV 4 (1968), {t. 2, str. 298; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 118–119; Ferenc, Quellen, str. 196, 317, 411–412, 558–560. Glej tudi Bruno Hartman, Kultura v Mariboru, Maribor 2001. 31 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 119; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 738–739, 741. 32 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 120–121.

510

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 511

S tudia H istorica S lovenica

ga pa so razpustili in ustanovili novega ter vanj vklju~ili tudi nekaj slovenskih pevcev. Mariborsko gledali{~e so preimenovali v Mestno gledali{~e in ga odprli 14. maja 1941. Sezono 1941/42 je nem{ko gledali{~e v Mariboru za~elo z dramskim, opernim in operetnim ansamblom. Otvoritvena predstava je bila 25. septembra. Uprizarjali so operne in operetne predstave. Poleg nem{kega Mestnega gledali{~a so nekaj ~asa delovali v Mariboru {e amaterska gledali{ka skupina na Studencih ter dve lutkovni gledali{~i.33 Pomembni ~leni v nem{ki propagandi so bili kino in ~asniki. Redne filmske predstave so se v Mariboru za~ele è 12. aprila s predvajanjem nem{kih propagandnih filmov. Od julija 1941 so v Grajskem kinu vsako nedeljo dopoldne, poleg rednih predstav, za~eli predvajati tedenske preglede vojnih dogodkov. âsniki so objavljali {tevilne propagandne prispevke in tako prispevali k "uresni~evanju nacisti~nih raznarodovalnih na~rtov na slovenskem [tajerskem." Marburger Zeitung je 5. julija 1941 postal uradno glasilo [tajerske domovinske zveze. Podobno je bilo s [tajerskim gospodarjem, ki je za~el izhajati maja 1941 ve~inoma v slovenskem jeziku in je bil namenjen predvsem podeèlskemu prebivalstvu.34 Cerkev in duhov{~ina Uiberreither je kmalu izdal nekaj predpisov, ki so urejali delovanje katoli{ke cerkve. Sprva so Nemci dovolili duhovnikom pridigati v slovenskem jeziku, vendar je slovenska beseda kmalu izginila iz mariborskih cerkva, saj so bile prve aretacije naperjene tudi proti duhovnikom. Prve aretacije duhovnikov so bile izvedene 10. aprila 1941, ko sta bila aretirana ravnatelj Cirilove tiskarne Franc Hrastelj in urednik mariborskih slovenskih ~asnikov Janu{ Golec. V naslednjih dneh je bilo aretiranih ve~ duhovnikov, redovnikov in profesorjev bogoslovja. Po teh aretacijah se je mariborski {kof dr. Ivan Tomaì~ 19. aprila osebno obrnil na Uiberreitherja s pro{njo, naj slovenske duhovnike ~imprej zasli{ijo in izpustijo, da ne bi trpelo njihovo du{nopastrisko delo. Uiberreither je njegovo pro{njo zavrnil, ~e{ da se slovenski duhovniki niso ukvarjali z du{nim pastirstvom, ampak s politiko, "ker da so kot 'hujska{ki duhovniki' pod vodstvom 'glavnega hujska~a' dr. Koro{ca delovali proti Nemcem." [kof je svoje zahteve ponovil {e 26. in 31. maja, za pomo~ je prosil tudi pastorja Barona, naj za duhovnike posreduje pri {efu civilne uprave. Vendar njegovi poskusi niso bili uspe{ni in duhovnike je ~akal izgon. Tomaì~ je v {kofijski okro`nici decembra 1941 (in drugi~ januarja 1945) duhovnike pozval, naj se vzdrìjo "vsakega nelegalnega ali proti obstoje~em redu usmerjenega dejanja, predvsem pa dejanj, ki se povezujejo z nazori in sistemi," ki so "s katolicizmom nezdru`ljivi " in je 16. aprila 1941 v imenu duhovnikov in katoli~anov mariborske {kofije poslal Hitlerju lojalnostno izjavo. Po izgonu du33

Prav tam, str. 121â&#x20AC;&#x201C;122; Bruno Hartman, Dramsko gledali{~e v Mariboru, v: Maribor skozi stoletja, str. 687; Manica [pendal, Glasbene predstave v Mariborskem gledali{~u, v: Maribor skozi stoletja, str. 672. 34 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 122â&#x20AC;&#x201C;123.

511

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 512

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Zaprti fran~i{kani na dvori{~u meljske voja{nice v Mariboru (od pomladi 1941 je bila zbirno tabori{~e za izgnance) pri 'obvezni telovadbi'. Od leve proti desni: p. Gratus Kostanj{ek, p. Gabriel Planin{ek, p. Dominik Nabernik, fr. Didak Berlic, fr. Rok Stelé, fr. Rufin Saje. Avtor posnetka: Mirko Japelj (Znani mariborski fotograf je posnetek napravil na skrivaj) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

hovnikov je leta 1941 v Mariboru delovalo skupaj s {kofom 8 duhovnikov in 3 redovniki fran~i{kani.35 Na slovenskem [tajerskem so tako med vojno delovali predvsem avstrijski (nem{ki) duhovniki iz sekovske {kofije, ki praviloma niso znali slovenskega jezika. Redno nastavljenih duhovnikov je bilo malo, veliko ve~ je bilo takih, ki so ob raznih cerkvenih praznikih prihajali ma{evat v Maribor in so se nato vra~ali v svoje ùpnije. Slovenski duhovniki, ki so po zasedbi ostali na svojih mestih, niso bili sprejeti v [tajersko domovinsko zvezo. Zvezni vodja Steindl je leta 1944 uradno povabil Tomaì~a, naj vpliva na duhov{~ino in tudi sam vstopi v [tajersko domovinsko zvezo. Tomaì~ je Steindlovo ponudbo odklonil.36 Cerkveni referent pri {efu civilne uprave dr. Hillinger je izdal posebna navodila, na podlagi katerih so Nemci cerkveno posest v Mariboru, razen {kofije, zaplenili v korist urada za utrjevanje nem{tva. @upni{~a in druga cerkvena poslopja je v glavnem dobila [tajerska domovinska zveza, ki jih je uporabljala v razli~ne namene. V Betnavskem gradu so tako najprej potekali pripravljalni te~aji za 35

Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 35, 44, 175–186; Milo{ Rybarˇ, Nacisti~ni ukrepi zoper duhov{~ino lavantinske {kofije, v: Zbornik ob 750-letnici Mariborske {kofije, Maribor 1978, str. 44–102. O polo`aju cerkve in duhovnikov v ~asu druge svetovne vojne glej tudi [kof Ivan Toma`i~ 1876–1949, Maribor 1996; Tamara Griesser-Pe~ar, Pomen osvoboditve za slovensko katoli{ko Cerkev, v: Slovenija v letu 1945, str. 111–137; France M. Dolinar, Slovenska {kofa in okupacija, v: Slovenci in leto 1941, PNZ, (2001), 2, str. 201–210; Tamara Griesser-Pe~ar, Cerkev na zato`ni klopi, Ljubljana 2005. 36 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 127.

512

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 513

S tudia H istorica S lovenica

nem{ke u~itelje, ki so prihajali iz rajha, kasneje pa te~aji za mladinske voditelje. Prostore de{kega semeni{~a je zasedlo vodstvo [tajerske domovinske zveze, v domu {olskih sester v Kamnici pa je bil sede` krajevne skupine [tajerske domovinske zveze.37 Uiberreiter je kmalu ukazal poru{iti pravoslavno cerkev na dana{njem Trgu generala Maistra; podiranje se je za~elo 23. aprila in je trajalo so konca julija 1941. To delo so opravljali slovenski inetrniranci iz meljske voja{nice, predvsem katoli{ki duhovniki in jugoslovanski vojni ujetniki srbske narodnosti. Jezuitsko cerkev so Nemci spremenili v zabavi{~e za svoje vojake, Alojzijevo cerkev na Glavnem trgu pa v skladi{~e. Zaradi bombardiranja Maribora se je gestapo septembra 1944 preselil s Partizanske ceste 34 v prostore fran~i{kanskega samostana, kjer so v kletnih prostorih uredili zapore.38 Gospodarstvo [ef civilne uprave je vklju~il slovensko [tajersko v nem{ki vojno-gospodarski sistem. Bistvo tega sistema je bilo proizvesti in pridelati v okupiranih deèlah toliko, da bi pokrili potrebe doma~ega prebivalstva in da bi oskrbovali nem{ko vojsko. V okro`ju Maribor mesto so Nemci ra~unali predvsem na velike zmogljivosti industrije. S prvo odredbo 14. aprila je Uiberreither dolo~il, da morajo vsi obrati delati naprej, delavci pa ostati na svojih delovnih mestih. Proti koncu vojne so Nemci usmerili delavce iz podjetij, ki niso bila nujno potrebna za vojno gospodarstvo, v oboroèvalno industrijo. Ko je za~elo delavcev primanjkovati, so zaposlili prebivalstvo okupiranega obmo~ja, kar je bilo v nasprotju z mednarodnimi pravnimi predpisi. Za tiste, ki se niso odzvali pozivu na obvezno delo, so bile dolo~ene visoke kazni.39 Vodilno vlogo pri uresni~evanju gospodarskih na~rtov in zamisli so imeli na delovni uradi. Za okupacijsko obmo~je Spodnje [tajerske so bili ustanovljeni {tirje delovni uradi, in sicer v Mariboru, Celju, Breìcah in na Ptuju. Osnovne naloge delovnih uradov so bile: zaposlovanje delavcev, skrb za podpore brezposelnim, ki jih je izpla~eval urad za socialno skrbstvo, nadzor delovne discipline, sodelovanje pri mobilizaciji Slovencev v nem{ko vojsko in verman{aft, nadzor nad delavskimi mezdami, soodlo~anje pri izdajanju gradbenih in obrtnih dovoljenj ter posredno odlo~anje pri poklicnem usmerjanju mladine.40 Eden ve~jih problemov civilne uprave v Mariboru je bila preskrba prebivalstva z ìvili. Za~asno je preskrbo Maribora prevzela okolica, vendar so morali Nemci kmalu za~eti uvaàti prehrambene izdelke iz rajha. Najprej so se v Mariboru pokazale teàve v preskrbi z mesom; prve po{iljke mesa in svinjske masti so pri{le iz rajha junija 1941. Teàve so bile s preskrbo z mlekom, s sadjem in ze37

Prav tam, str. 126. Prav tam, str. 126; @evart, Po sledovih, str. 168. 39 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 143â&#x20AC;&#x201C;144, 146. 40 Prav tam, str. 145. 38

513

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 514

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

lenjavo pa je bilo mesto zaloèno do leta 1943. Preskrbo z ìvili so Nemci kmalu po zasedbi uredili z ìvilskimi nakaznicami. Junija 1941 so uvedli posebne ìvilske nakaznice za kruh, meso, sladkor in maja 1942 za krompir. Poleg ìvilskih so uvedli nakaznice {e za nekatere predmete {iroke porabe (obleko, obutev, blago, petrolej).41 Izvajanje novih gospodarskih ukrepov so zelo ovirali poru{eni mostovi ~ez Dravo. Do konca aprila so zgradili in usposobili za promet pobre{ki most, junija pa se je za~ela obnova studen{kega mostu. @elezni{ki most je bil popravljen do 7. junija 1941, obnova glavnega mostu pa se je zavlekla. Zaradi poru{enih mostov ~ez Drave je bila prekinjena preskrba levega brega mesta z elektriko in vodo in desnega brega s plinom. V Maribor so kmalu prispeli tudi nem{ki èlezni{ki strokovnjaki in za~eli vzpostavljati novo upravo. Z odredbo {efa civilne uprave aprila 1943 so bili na èleznicah slovenske [tajerske uvedeni nem{ki dràvno pravni èlezni{ki predpisi.42 V prvih mesecih je ostal jugoslovanski dinar zakonito pla~ilno sredstvo, Nemci pa so uvedli {e dràvne posojilne bone. Oboje je 15. junija 1941 zamenjala marka. Razen nekaterih jugoslovanski denarni zavodi niso smeli ve~ poslovati. Svoje podru`nice sta v Mariboru in Celju ustanovili dunajski banki. V Mariboru je bila ustanovljena tudi Okro`na hranilnica, dalje pa je kot obrtna kreditna zadruga posloval Mariborski kreditni zavod, ki je bil è pred vojno v nem{kih rokah. Nemci so junija 1941 na novo organizirali tudi zavarovalni{tvo.43 Eden od pomembnih ukrepov na podro~ju dav~nega sistema je bila zaplemba kapitala in premoènja vseh slovenskih podjetij, bank, organizacij, zdruènj ter aretiranih, izgnanih in pobeglih oseb, kakor tudi uporaba tega kapitala za t. i. utrjevanje nem{tva. Urad poobla{~enca dràvnega komisarja za utrjevanje nem{tva je skupaj z nacionalnopoliti~nim referentom Carstanjenom vodil premoènjski kataster prebivalstva. Na tej podlagi so bili tudi izdelani seznami slovenskega premoènja, ki je bilo predvideno za zaplembo. Urad poobla{~enca dràvnega komisarja za utrjevanje nem{tva je upravljal z zaplenjenim premoènjem, predvsem pa z obrtnimi in industrijskimi obrati. Delo v zaplenjenih slovenskih podjetjih se ni ustavilo, upravljali so jih posebni komisarji, ve~inoma mariborski in avstrijski Nemci. Med industrijskimi podjetji je bilo najve~ tekstilnih tovarn, med obrtnimi in trgovskimi obrati pa so prevladovale {pecerijske trgovine, manufakture, gostilne in razne obrtne delavnice. Upravniki so bili ve~inoma mariborski Nemci. V okro`ju Maribor so Nemci zaplenili tudi hi{e in posestva. Ve~ina teh zaplemb je bila izvedena v letih 1941 in 1942.44 Industrijsko proizvodnjo v Mariboru, predvsem kovinsko, so Nemci takoj preusmerili v delovanje za potrebe vojnega gospodarstva. Posebno mesto so imeli obrati, ki so neposredno proizvajali za oboroèvanje nem{ke vojske. Na 41

Prav tam, str. 146–147. Prav tam, str. 147–148; Marjan @nidari~, @elezni~arji in `eleznice v ~asu okupacije in narodnoosvobodilnega boja na slovenskem [tajerskem, Ljubljana 1990 (dalje: @nidari~, @elezni~arji), str. 70–82. 43 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 151–152. 44 Prav tam, str. 152–154; Ferenc, Nacisti~na raznarodovalna politika, str. 182–183. 42

514

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 515

S tudia H istorica S lovenica

slovenskem [tajerskem je bilo 12 takih tovarn, od tega polovica v Mariboru; med pomembnej{imi je bila Tovarna letalskih motorjev, kjer so poleg motorjev izdelovali tudi letalske propelerje. Zgrajena je bila na novo in je spadala med tovarne, ki so bile pomembne za nem{ko vojno letalstvo. Aprila 1945 je tedanje vodstvo sku{alo re{iti del strojev in opreme v nem{ki rajh, vendar mu to ni uspelo. Partizani so namre~ pred Dravogradom ustavili dva tovorna vlaka in ju vrnili v Maribor. Proizvodnja je najbolj upadla v tekstilni industriji. Najpomembnej{a vzroka sta bila delno ali celotno ukinjanje proizvodnje v nekaterih tovarnah od druge polovice leta 1943 naprej ter zaposlovanje teh delavcev v drugih industrijskih obratih. Da bi ta proces delno ustavili, so za~eli Nemci zdru`evati industrijske obrate.45 Veliko nevarnost za gospodarske objekte v Mariboru je pomenilo Hitlerjevo povelje 19. marca 1945 "o uni~enju vseh gospodarskih obratov in prometnih naprav, preden bi pri{li sovra`niku v roke." Minister za oro`je in strelivo Albert Speer je to povelje v izvedbeni odredbi ubla`il in uni~enje spremenil v onesposobitev. Tako je Speer 3. maja 1945 na [tajerskem ukazal uni~iti objekte le, ~e jih ne bi bilo mogo~e onesposobiti. Ukazal je, da smejo objekte onesposobiti samo strokovnjaki. To je bilo posebej pomembno za Tovarno letalskih motorjev, kjer

Tovarna letalskih motorjev na Teznu v izgradnji. Z gradbenimi deli so pri~ele nem{ke okupacijske oblasti aprila 1941. Prvi del tovarne je bil predan namenu 27. novembra 1941

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 158â&#x20AC;&#x201C;163. Glej tudi Jo`e Prin~i~ - Maru{a Zagradnik - Marjan Zupan~i~, Viri za nacionalizacijo industrijskih podjetij v Sloveniji po 2. svetovni vojni (Viri 5), Arhivsko dru{tvo Slovenije, Ljubljana 1992; Zbornik 25 let Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor, Maribor 1971; Marjan @nidari~, Tovarna letalskih motrojev v Mariboru 1941â&#x20AC;&#x201C;1945, PNZ, (1997), {t. 2, str. 213â&#x20AC;&#x201C;224.

515

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 516

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

so proizvodnjo ustavili 8. maja popoldne, ko so jo zasedle enote 1. bolgarske armade.46 Odpor in nem{ko nasilje Priprave na oboroèn odpor je organizirala Komunisti~na partija Slovenije (KPS), ki je med vojno nastopala s programom Osvobodilne fronte (OF). Na nem{kem (in madàrskem) okupacijskem obmo~ju se OF ni mogla razvijati tako kot v Ljubljanski pokrajini. Njene organizacije so namre~ Nemci hitro odkrili in jih tudi uni~ili. Velike teàve je organizatorjem odporni{kega gibanja povzro~al obseèn okupacijski aparat, za~etna neizku{enost aktivistov, njihovo nekonspirativno delovanje ter priznanja aretiranih. Zaradi ve~jega nem{kega pritiska in slab{ih organizacijskih mo`nosti KPS so partizanske ~ete na [tajerskem nastajale te`je in po~asneje kot drugod v Sloveniji.47 Posebej v Mariboru je organizacija odporni{kega gibanja delovala v neugodnih razmerah zaradi velikega {tevila prebivalcev nem{ke narodnosti.48 Konec aprila 1941 je bil ustanovljen pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo, ki je zajemal obmo~je [tajerske, Prekmurja in Koro{ke. Organizacijsko je bil vanj vklju~en tudi okro`ni komite KPS Maribor. Prvi sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo je bil Slavko [lander. Sekretar okro`nega komiteja KPS Maribor je po vrnitvi iz jugoslovanske vojske konec aprila 1941 postal Verner Breznik. Okro`je je bilo teritorialno razdeljeno na rajona Maribor levi breg in Maribor desni breg.49 Kmalu po vrnitvi iz jugoslovanske vojske je od{el Milo{ Zidan{ek v Ljubljano in se vrnil v Maribor konec aprila 1941 z navodili za ustanovitev Protiimperialisti~ne fronte na [tajerskem. V za~etku maja je v stanovanju kr{~anskega socialista Martina Koresa v Sodni ulici sklical sestanek predstavnikov komunistov in kr{~anskih socialistov. Poleg Zidan{ka in Koresa so se sestanka udeleìli kr{~anski

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 164–165. Glej tudi Karner, Die Steiermark. O nastanku in razvoju partizanskih enot, ki so delovale v okolici Maribora glej France Filipi~, Prvi pohorski partizani, Maribor 1965 (dalje: Filipi~, Prvi pohorski partizani); France Filipi~, Pohorski bataljon, Ljubljana 1975 (dalje: Filipi~, Pohorski bataljon); Mirko Fajdiga, Pohorski partizani 1943, Maribor 1985 (dalje: Fajdiga, Pohorski partizani); Mirko Fajdiga, Zidan{kova brigada, Ljubljana 1975; Milan @evart, Lackov odred, Maribor 1988 (dalje: @evart, Lackov odred); Mitja Hribov{ek, Prekmurska brigada, Ljubljana 1975. 48 Slovenska novej{a zgodovina, str. 619; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 186–210; @evart, NOB v [ale{ki dolini, str. 171–174, 217–221; Tone Ferenc - Milan @evart, Nekatere zna~ilnosti in posebnosti fa{isti~ne okupacije in narodnoosvobodilnega boja in revolucije na slovenskem [tajerskem, ^ZN, letnik 50=NV 15 (1979), {t. 1–2, str. 448–461. 49 Lojze Peni~, Pregled razvoja partizanskih politi~nih organizacij v mariborskem okro`ju v letih 1941–1945, Borec, (1973), {t. 4 (dalje: Peni~, Pregled razvoja partizanskih politi~nih organizacij), str. 204; Vida De`elak-Bari~, Razvoj komunisti~ne partije Slovenije na [tajerskem 1941–1943 s stali{~a njene organiziranosti, PNZ, (1987), {t. 1–2 (dalje: De`elak-Bari~, Razvoj KPS na [tajerskem), str. 109–110; Marjan @nidari~, Priprave na vstajo v Mariboru leta 1941, Borec, (1977), {t. 1 (dalje: @nidari~, Priprave na vstajo), str. 5–6; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 168–169. 47

516

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 517

S tudia H istorica S lovenica

Ostanki za`ganega nem{kega avtomobila po sabota`ni akciji mariborskih mladincev v Volkmerjevem prehodu 29. aprila 1941 (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

socialisti Karel Reber{ek, Vlado Vidav in Polde Ratajc ter komunista Angel Besednjak in Edvard Karner. Na tem sestanku, ki ga lahko {tejemo za za~etek delovanja OF v Mariboru, je Zidan{ek poro~al o ustanovitvi Protiimperialisti~ne fronte Slovenije. Udeleènci so sklenili, da je potrebno ~imprej ustanoviti pokrajinski odbor OF za severno Slovenijo. Ustanovni sestanek je potekal 22. maja 1941 v Kojzici pri Rimskih Toplicah, kjer so med drugim ustanovili pokrajinski odbor OF in za njegov sede` dolo~ili Maribor. Sklenili so, da je potrebno takoj pri~eti s pripravami na oboroèni odpor ter za~eli zbirati oro`je, opremo in sanitetni material. V naslednjih tednih so za~eli nastajati tudi krajevni (terenski) odbori OF na {ir{em obmo~ju Maribora. Konec maja so nastali odbori v Ru{ah, Limbu{u, koro{kem predmestju ter na Male~niku, v za~etku junija 1941 pa je bil pri predvojnem komunistu Mirku Lorgerju ustanovljen {e okro`ni odbor OF Maribor. Prvi sekretar tega odbora OF je postal in`. Rado Ir{i~. Vzporedno z nastajanjem odborov OF in politi~no aktivnostjo nasploh so potekale è razne akcije proti Nemcem. Mladinci so odstranjevali nem{ke napise in tri dni po Hitlerjevem obisku pod vodstvom Bojana Ilicha izvedli prvo sabota`no akcijo v Mariboru. V Volkmerjevem prehodu so 29. aprila zjutraj za`gali dva nem{ka osebna avtomobila. Temu je sledila aretacija ve~ slovenskih mladincev, ki so jih odpeljali v meljsko voja{nico. Tam so jih zasli{evali in mu~ili ter jih po nekaj dneh izpustili.50

@nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 426–427; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 170–174; @evart, Po sledovih, str. 115; @nidari~, Priprave na vstajo, str. 9–14; Milan @evart, Sabota`ne akcije v Mariboru od konca aprila do za~etka avgusta 1941, Kronika, (1983), {t. 2–3, str. 220–227.

517

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 518

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Odlo~itev, da je potrebno preiti na organizirane sabota`ne akcije, je bila sprejeta na sestanku 22. junija 1941 na dravskem otoku Gris med Zrkovci in Male~nikom. Takrat je bil ustanovljen operativni {tab za oboroèn boj proti Nemcem, ki je vodil in organiziral sabota`ne skupine na {ir{em mariborskem obmo~ju. Spomladi 1941 je nastalo v Mariboru ve~ postojank, kjer so se sestajali ilegalci in aktivisti OF. Na nekaterih postojankah so delovale tudi ilegalne tehnike, kjer so razmnoèvali propagandni material. Najpomembnej{a postojanka je bila tedaj pri êpi~evih v Kolodvorski ulici.51 Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo se je ponovno sestal 29. junija. Sestanka so se udeleìli organizatorji odpora s posameznih obmo~ij [tajerske oziroma predstavniki okro`nih komitejev KPS severovzhodne Slovenije. Na tem posvetu so se med drugim dogovorili za takoj{en umik vseh komunistov, ilegalo in za pospe{itev priprav na ustanovitev prvih {tajerskih partizanskih enot. Sredi julija 1941 je od{la iz Maribora prva skupina aktivistov na Pohorje in 29. julija je bila ustanovljena Pohorska ~eta. Nekaj prvih odporni{kih skupin je nastalo mimo KPS, iz lokalnih pobud. V okolici Maribora se je zbrala skupina ve~inoma kr{~anskih socialistov in se je avgusta zdruìla s Pohorsko ~eto. Z ustanovitvijo te ~ete se je na mariborskem obmo~ju kon~alo obdobje priprav na odpor.52 Poleti 1941 so se za~eli prvi nem{ki vdori v odporni{ke organizacije. Sodelavci OF so premalo upo{tevali te`ke in nevarne razmere v mestu, preve~ aktivistov se je zadrèvalo v mestu in na istih postojankah. Tedaj je gestapo zaprl ve~ aktivistov OF in jih obtoèval "komunisti~nega delovanja " ali stikov s pohorskimi partizani. Po mnenju dr. Marjana @nidari~a je bila za mariborsko odporni{ko gibanje usodna aretacija sekretarja okro`nega komiteja KPS Maribor Alojza Zorka, ki je v zaporih klonil in za~el sodelovati z gestapom. Poleg Zorka so Nemci s pritiskom na aretirane in zaprte pridobili za sodelovanje {e nekaj posameznikov (Sonja Oman). Aretacije so se ponovno okrepile po 22. oktobru, ko so Nemci na podlagi zasli{anj Zorka in Omanove na~rtovali kon~ni udarec odporni{kemu gibanju. Med tistimi, ki so delovali v Mariboru, samo Milo{ Zidan{ek ni bil aretiran, ker se je sredi decembra 1941 pravo~asno umaknil. Po Zidan{kovem odhodu je bilo postavljeno novo vodstvo osvobodilnega gibanja za severno Slovenijo s Sergejem Kraihgerjem na ~elu. @nidari~ navaja, da so bili vdori jeseni 1941 tako obse`ni, da je bila decembra 1941 organizacija odpora v Mariboru skoraj popolnoma razbita.53

@nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 427–428; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 175–183; Tone Ferenc, Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na [tajerskem leta 1941, PZDG, (1961), {t. 1–2; Zdenka Rogl, Okupatorski dokumenti iz arhiva muzeja narodne osvoboditve Maribor, ^ZN, letnik 39=NV 4 (1969), {t. 1; Tone Ferenc, [tiri Heydrichova poro~ila o sabota`nih diverzantskih in partizanskih akcijah v letu 1941, ^ZN, letnik 36=NV 1 (1965), {t. 1, str. 192; Marjan @nidari~, Ilegalne tehnike v Mariboru v letih 1941–1945, Borec, (1977), {t. 5 (dalje: @nidari~, Ilegalne tehnike), str. 267–270; Milan @evart, Sabota`ne akcije v Mariboru od konca aprila do za~etka avgusta 1941, Kronika, (1983), {t. 2–3, str. 220–227. 52 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 184–185; NOV na Slovenskem, str. 111–119. 53 DLR 1, dok. {t. 64, 77 in 94; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 186–191, 194–202, 205–210; @evart, Po sledovih, str. 120–121; Marko Selin – Karel Forte, Ni~ ve~ strogo zaupno II, Ljubljana 1978 (dalje: Selin, Ni~ ve~ strogo zaupno), str. 149–166; Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski [tajerski, Maribor 1965 (dalje: Poslovilna pisma), str. 126, 148.

518

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 519

S tudia H istorica S lovenica

Tak{ne razmere so se nadaljevale tudi v prvih mesecih leta 1942. Zato je bila za razvoj odporni{kega gibanja v Mariboru pomembna konferenca pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo v Roga{ki Slatini marca 1942. Na tej konferenci so med drugim sklenili, da odide sekretar okro`nega komiteja KPS Celje Tone Gr~ar v mariborsko okro`je z nalogo, da obnovi razbito odporni{ko organizacijo ter vzpostavi novi okro`ni komite KPS Maribor. Gr~arjeva kurirka je postala Vida Kosi in njeno stanovanje je bilo spomladi 1942 ena najpomembnej{i postojank odporni{kega gibanja na mariborskem obmo~ju. Gr~arju je uspelo utrditi razbito odporni{ko organizacijo in ustanavljal je nove postojanke v mestu in okolici. Organiziral je zbiranje pomo~i za druìne zaprtih in svojce partizanov, postojanke pa so vzdrèvale zvezo s partizani na Pohorju. To je med drugim v letih 1943 in 1944 omogo~ilo razmah odporni{kega gibanja na mariborskem obmo~ju. Ker postojanke niso bile medsebojno povezane, ni prihajalo do veri`nih izdaj, kot se je to zgodilo leta 1941. Tako stanje je trajalo do sredine novembra 1942, ko je Gr~ar od{el iz Maribora v Celje, kjer je bil odkrit in ustreljen. To je bil nov udarec osvobodilnemu gibanju v Mariboru, pa tudi sicer so se razmere v mariborski odporni{ki organizaciji poslab{ale, saj se je zvrstilo ve~ vdorov v njene vrste.54 Marca 1943 je komandanta varnostne policije in varnostne slu`be za Spodnjo [tajersko Lurkerja zamenjal Josef Vogt, ki je ostal na poloàju 1. maja 1944 in je spremenil taktiko boja proti odporni{kemu gibanju. To se je kazalo v tem, da sodelavcev odporni{kega gibanja niso streljali ve~ na dvori{~u sodnih zaporov, ampak so to po~eli v krajih, kjer so partizani izvedli akcije.55 Po padcu Pohorskega bataljona v za~etku januarja 1943 je bil {tiri mesece kasneje na Pohorju ustanovljen drugi Pohorski bataljon. To je bilo pomembno za tiste, ki so bili vpoklicani v nem{ko vojsko, saj so se z ustanovitvijo bataljona lahko odtegnili vpoklicu. Spomladi in poleti 1943 je bilo po{iljanje novincev na Pohorje glavna naloga postojank in sodelavcev odporni{kega gibanja v mestu. Osrednja postojanka je bila takrat pri Mihaelu Ertlu v Novi vasi, kamor so hodili partizani s Pohorja, terenski aktivisti, ki so delovali v mestu, kurirji, ilegalni vodniki in drugi sodelavci. @nidari~ ugotavlja, da se je za~ela poleti 1943 mariborska odporni{ka organizacija ponovno krepiti; prvi vrhunec je dosegla sredi leta 1944, drugega pa v ~asu zaklju~nih operacij in priprav na konec vojne. To je jeseni 1943 omogo~ilo obnovitev okro`nega odbora OF in okro`nega komiteja KPS v Mariboru.56 Kapitulacija Italije v za~etku septembra 1943 ni veliko vplivala na razmere v Mariboru. V za~etku oktobra 1943 sta pri{la v Maribor dva nova organizatorja od-

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 217–225, 228–231; DLR 4, dok. {t. 38; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 430; Filipi~, Pohorski bataljon, str. 85–92; Tone Ferenc - Milan @evart, Nekatere zna~ilnosti fa{isti~ne okupacije ter narodnoosvobodilnega boja in revolucije na slovenskem [tajerskem, ^ZN, letnik (1979), {t. 1–2, str. 454; De`elak-Bari~, Razvoj KPS na [tajerskem, str. 121. 55 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 247. 56 Prav tam, str. 243, 251, 254, 257; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 433; Fajdiga, Pohorski partizani, str. 72–73.

519

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 520

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

porni{kega gibanja, Maks Ga{pari~ in Du{an [pindler. Ga{pari~a je v Maribor napotil ~lan pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo Pavle @aucer. V Mariboru se je takoj lotil dveh nalog: za~el je zbirati in povezovati aktiviste in sodelavce odporni{kega gibanja, ki so {e bili v mestu, ter obnavljati stare in ustanavljati nove postojanke. [pindler se je po vrnitvi iz koncentracijskega tabori{~a Mauthausen naselil pri sorodnikih v Prlekiji in je za~el leta 1942 zahajati v Maribor. Konec septembra 1943 ga je poverjenik izvr{nega odbora OF za organiziranje odpora proti okupatorju v severovzhodni Sloveniji Ivan Nemec poslal v Maribor z nalogo, da o`ivi mariborsko okro`no organizacijo odporni{kega gibanja. Za razliko od leta 1941 sta Ga{pari~ in [pindler poskrbela, da so bili terenski aktivisti pri svojem delovanju bolj konspirativni; vsak aktivist je bil neposredno povezan s tremi sodelavci, ti pa so smeli vedeti le za tistega, ki jih je organiziral.57 Obnovljeno in raz{irjeno odporni{ko gibanje je novembra 1943 spodbudilo tudi obnovo KPS in OF v Mariboru. Ustanovljena sta bila okro`ni komite KPS in okro`ni odbor OF Maribor. Do februarja 1944 je bil sekretar okro`nega odbora OF in okro`nega komiteja KPS [pindler. Tedaj je postal sekretar okro`nega komiteja KPS Ga{pari~, [pindler pa je {e naprej vodil OF. Poleg teh sta bila ustanovljena {e mestni odbor OF, ki ga je vodil Adolf Mraki~, in mestni komite KPS, ki ga je vodil Otmar Rataj. ^lani okro`nih organizacij so se zadr`evali v mestu, ve~ino nalog pa so opravljali pono~i. Kraje sestankov so pogosto menjali, saj so jim to omogo~ile postojanke, ki so bile ustanovljene septembra in oktobra 1943.58 Padec postojanke pri Ertlovih konec septembra 1943 je vplival na razvoj odporni{kega gibanja v Mariboru in na Pohorju. Za~ele so se aretacije sodelavcev osvobodilnega gibanja v Mariboru in okolici, ki so trajale do konca novembra. Nekaj so jih ustrelili, druge poslali v koncentracijska tabori{~a, veliko pa so jih zaprli v mariborske zapore, kjer so jih zasli{evali in mu~ili.59 Zaradi izdaj in nem{kih vdorov v odporni{ko organizacijo v Mariboru je pri{lo tudi do za~asne prekinitve stikov med okro`no organizacijo v Mariboru in partizani na Pohorju. Zato so se odnosi med vodstvom mariborske odporni{ke organizacije in Pohorskega odreda konec leta 1943 zelo zaostrili in v za~etku januarja 1944 so bili stiki prekinjeni. Vodstvo Pohorskega odreda je namre~ sumilo [pindlerja, da je vpleten v {irjenje plave garde v severovzhodni Sloveniji. T. i. pohorsko afero je obravnaval tudi Centralni komite KPS, ki je marca 1944 odstavil ~lane pokrajinskega komiteja KPS.60 Okro`ni komite KPS se je v prvi polovici januarja 1944 odlo~il ustanoviti svojo partizansko enoto. To, da politi~na organizacija ustanovi voja{ko enoto, je bila tedaj izjema. Tako je bila v drugi polovici januarja 1944 ustanovljena Lackova ~e-

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 261–262; @nidari~, Maribor 1941–1945, str. 464. @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 264; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 434; Peni~, Pregled razvoja partizanskih politi~nih organizacij, str. 208; Fajdiga, Pohorski partizani, str. 237–244. 59 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 265–268; Fajdiga, Pohorski partizani, str. 195–196, 198–199, 293–296. 60 Miku`, Pregled zgodovine NOB III, Ljubljana 1973, str. 376; Peni~, Pregled razvoja partizanskih politi~nih organizacij, str. 208; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 269; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 434–435; Slovenska novej{a zgodovina, str. 708. 58

520

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 521

S tudia H istorica S lovenica

ta, ki je delovala v neposredni bliìni Maribora in je konec aprila prerasla v bataljon. Poleg tega si je okro`no vodstvo odporni{kega gibanja v Mariboru tedaj za eno temeljnih nalog postavilo ustanavljanje ilegalnih tehnik. Letake in ~lanke za tisk so sestavljali okro`ni aktivisti OF. Od marca do junija 1944 je tehnika izdelala veliko letakov, bro{ur, proglasov in drugega propagandnega materiala. To je bil eden od vrhuncev v delovanju ilegalnih tehnik na mariborskem obmo~ju. Med letoma 1941 in 1945 so v Mariboru in njegovi bli`nji okolici tiskali in razmnoèvali razli~ne tiske v 33 tehnikah. Od za~etka so delovale kot za~asne hi{ne tehnike, zato so se morale pogosto seliti, saj je bilo dalj{e zadrèvanje na enem mestu nevarno zaradi neprestane kontrole gestapa ter ovadb in izdaj.61 Nove napetosti so se pojavile v odporni{kem gibanju spomladi 1944. Obve{~evalni center Zidan{kove brigade je tedaj vzpostavil zvezo s sodelavci OF v Mariboru, ki so nasprotovali Ga{pari~u in [pindlerju ter èleli novo vodstvo. Opozicija okro`nemu vodstvu je bila namre~ prepri~ana, da so {tevilne aretacije njuno delo. Kljub depe{i Edvarda Kardelja pokrajinskemu komiteju KPS 16. februarja 1944 o takoj{nji ustavitvi gonje proti mariborski okro`ni organizaciji so se odnosi med Pohorjem in Mariborom dokon~no uredili {ele maja 1944. Takrat sta od{la Ga{pari~ in [pindler na Dolenjsko. Prvi je kmalu zatem postal sekretar dravograjskega, drugi pa sekretar kozjanskega okro`ja. Okro`ni komite KPS je prevzel Ivan Kokol, okro`ni odbor OF pa Ivan Zagernik.62 Spomladi 1944 je odporni{ko gibanje doìvelo nove udarce. Zaradi izdaj in nem{kih vrinjencev je padlo veliko postojank. Drugi pomembni udarec pa je bila smrt ~lanov okro`nega komiteja KPS Maribor. Dne 14. julija 1944 so se trije ~lani okro`nega komiteja KPS Maribor, Kokol, Zagernik in Robert Filipi~ ter ~lan mestnega komiteja KPS Joè Kova~, preselili v Hrenovo ulico na Studencih, kjer naj bi se jim naslednji dan pridruìlo {e nekaj ~lanov okro`nega odbora OF. Kurir naj bi jih nato odpeljal na okro`no konferenco OF, ki je bila sklicana zunaj mesta. Bili so izdani in so v boju z Nemci vsi {tirje padli.63 Po spopadu v Hrenovi ulici so ostali mariborski aktivisti brez vodstva. Najve~ so se sestajali in posvetovali s Karlom Kladnikom in ga 6. avgusta 1944 na sestanku v gozdu pri Pragerskem izvolili za vr{ilca dol`nosti sekretarja okro`nega komiteja KPS Maribor. Sekretar okro`nega odbora OF Maribor je postal Otmar Rataj. Kladnik in Rataj sta bila tudi edina ~lana okro`nega vodstva, ki sta se zadrèvala v mestu. Nekaj dni po sestanku na Pregerskem so Kladnika v Mariboru aretirali Nemci in za~el je sodelovati z gestapom.64 Pri odkrivanju in odstranjevanju sodelavcev odporni{kega gibanja so Nemci v drugi polovici leta 1944 uporabili nove metode. Poleg tega, da so nadaljevali z

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 270–272, 275–276; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 434–435; @evart, Lackov odred, str. 29–30, 44–46; @nidari~, Ilegalne tehnike. 62 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 277; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 435–436; @evart, Lackov odred, str. 51–54, 83–94; @nidari~, Ilegalne tehnike, str. 354. 63 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 280–283; Selin, Ni~ ve~ strogo zaupno, str. 515–518. 64 @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 436; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 301; Selin, Ni~ ve~ strogo zaupno, str. 516, 545–550.

521

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 522

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

aretacijami svojcev partizanov in ustreljenih talcev, so za~eli sodelavce OF ubijati pod znakom '~rne roke'. Slednjo metodo je uvedel komandant varnostne policije in varnostne slu`be Kurt Stage in naj bi ustvarila videz, da "prista{e OF ubija slovenska, OF sovra`na organizacija. Ker na [tajerskem take organizacije ni bilo, je okupator uporabil '~rno roko' samo kot krinko, v resnici pa so usmrtitve izvajali gestapovci, na `rtvah pa pu{~ali listek z oznako '~rna roka'."65 Oblastni komite KPS in pokrajinski odbor OF za [tajersko sta 27. septembra 1944 preuredila okro`ja na [tajerskem in v Prekmurju. Iz osmih je nastalo pet okroìj, in sicer v Celju, Dravogradu, Kozjem, Ljutomeru in Mariboru; slednje je imelo sedem okrajev. Za sekretarja okro`nega komiteja KPS Maribor je bil imenovan Vlado Majhen.66 Po tej reorganizaciji je vodstvo odporni{kega gibanja delovalo zunaj mesta, ve~inoma na Pohorju. Okro`no vodstvo je v Maribor po{iljalo posamezne aktiviste, da bi tam vodili delo in pomagali okrajnemu odboru OF Maribor mesto. Tako sta oktobra pri{la v Maribor Rozalija Bohinc, Joè Stvarnik. Bohin~evo je v Maribor poslal oblastni komite KPS z nalogo, da ponovno vzpostavi organizacijo OF. Postala je ~lanica okro`nega komiteja KPS Maribor, Stvarnik pa je postal sekretar mestnega komiteja KPS.67 @nidari~ ugotavlja, da je nenavadno ravnanje pokrajinskega vodstva osvobodilnega gibanja za [tajersko, ki je è od poletja 1944 vedelo za Kladnikovo delovanje in ni ukrepalo. Za Kladnikovo odstranitev naj bi si najbolj prizadevala ~lanica okro`nega komiteja KPS Maribor Marija Fale`, vendar njeni poskusi niso bili uspe{ni. Kladnikov poloàj je postajal vedno te`ji in zato se tudi ni odzval pozivu oblastnega komiteja KPS za [tajersko konec septembra 1944, naj pride na Pohorje. Ostal je v Mariboru in sodeloval z tistimi terenskimi aktivisti, ki niso vedeli, da izdaja in da je pri{lo z reorganizacijo okroìj tudi do kadrovskih sprememb. Kladnik je v pismu oblastnemu komiteju KPS sredi decembra 1944 ozna~il govorice o sodelovanju z gestapom za laì ter krivdo za nem{ke vdore v organizacijo OF zvrnil na Rataja, Joèta Lovca in Faleèvo. Po ve~ neuspelih poskusih so uspeli Kladnika zvabiti na Pohorje in druga sekcija odseka Ozne za oblast [tajerske in Koro{ke ga .je 24. februarja 1945 po zasli{anju z èno usmrtila.68 Razpoloènje v Mariboru je bilo v zadnjih mesecih vojne pod mo~nim vplivom novic o bliàjo~i se fronti in vpoklicev v Volkssturm; mobilizacijo v enote Volkssturma je namre~ objavil {ef civilne uprave 25. oktobra 1944. Nemci so te enote v severovzhodni Sloveniji uporabili za pripravo obrambe na meji rajha, na meji med Muro in Dravo, kot tudi za pomo`ne naloge (zavarovanje objektov, pomo`na policija, protiletalska obramba). Prvi vpoklic je bil v okro`ju Maribor mesto opravljen è 28. in 29. oktobra 1944. Kljub gro`nji s smrtno kaznijo so za~eli v drugi polovici aprila 1945 ljudje samovoljno zapu{~ati Volkssturm.69

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 302–305; @evart, Izganjanje Slovencev, str. 10; Poslovilna pisma, str. 18. Do konca vojne so se kot sekretarji okro`nega komiteja KPS in okro`nega odbora OF zvrstili {e Tone Ulrih, Albin Vipotnik, Sergej Kraigher, Jo`e Gri~ar. 67 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 313. 68 Prav tam, str. 314–315; Dornik [ubelj, Ozna za Slovenijo, str. 193–185, 192, 201; Selin, Ni~ ve~ strogo zaupno, str. 519–526. 69 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 317; Ferenc, Wehrmannschaft, str. 140–141. 66

522

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 523

S tudia H istorica S lovenica

Zadnji ve~ji posvet na mariborskem obmo~ju pred koncem vojne je bil sestanek politi~nih aktivistov okraja Maribor levi in Maribor desni breg na Tujzlovem vrhu na Kozjaku 27. aprila 1945. Na sestanku je bilo okoli 30 ljudi, govorili pa so o pripravah na konec vojne in o nalogah ob prevzemu oblasti. Delo v mestu je koordiniral 16-~lanski okrajni odbor OF pod vodstvom Joèta Stvarnika. V pripravah na konec vojne so dolo~ili pomembne naloge Narodni za{~iti, ki naj bi do ureditve razmer nadome{~ala vojsko in policijo. Na podlagi okro`nice sekretarja okro`nega odbora OF Maribor Joèta Gri~arja 7. aprila 1945 naj bi Narodna za{~ita med drugim pomagala pri prevzemu oblasti, aretacijah sovra`nikov in pri prepre~evanju nenadzorovanega obra~unavanja z njimi.70 Ljudje so na razli~ne na~ine pomagali in sodelovali v odporni{kemu gibanju. Sodelavci so delali v nem{kih uradih in podjetjih, npr. na dav~nem uradu, pri bolni{ki blagajni, kjer so medicinske sestre zbirale sanitetni material za pohorske partizane. Od sodelavcev v uradu vodstva [tajerske domovinske zveze, na sedeù vemran{afta, v vloì{~u gestapa, pri zavarovalnici Südmark, v sodnih zaporih, med pazniki v mo{ki kaznilnici, v Tovarni letalskih motorjev, na po{ti in v uradu za socialno zavarovanje je okro`no vodstvo odporni{kega gibanja dobivalo tudi nekatera koristna obvestila o namerah Nemcev.71 Z razli~nimi akcijami so se izkazali tudi èlezni~arji oziroma delavci v èlezni{kih delavnicah in kurilnici. Zelo aktivni so bili èlezni~arji na studen{ki in tezenski èlezni{ki postaji. @elezni~arji na glavni èlezni{ki postaji so bili nenehno na o~eh nem{kega uradni{tva. Na vlakih so skrivaj prevaàli novince za odhod v partizane iz Avstrije v Maribor, zbirali oro`je (tovorna postaja na Teznu), opremo in sanitetni material za partizane, iz voja{kih transportov so jemali voja{ki material, iztirjali so èlezni{ke vagone. Premika~i so slabo mazali osi, da so se vnemale in vlaki so obstali. Na èleznici so izvajali razne akcije tudi mladinci; sipali so pesek v osi vagonov in lokomotiv, uni~evali so kaìpote, odstranjevali nem{ke lepake in trosili letake.72 V odporni{kem gibanju so sodelovali tudi zdravniki in lekarnarji, ki so pomagali s sanitetnim materialom in z zdravili, v bolni{nici pa so skrivali in zdravili bolne aktiviste in ilegalce. Tako so è od leta 1942 pomagali dr. Franc Cundri~, dr. Milko Bedjani~ lekarnar mag. Viktor Strauch in drugi.73 Med najhuj{e oblike nem{kega nasilja v ~asu druge svetovne vojne prav gotovo sodijo streljanje talcev, po{iljanje Slovencev v koncentracijska tabori{~a, posebej svojcev ustreljenih in partizanov, po{iljanje ljudi na prisilno delo v Nem~i-

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 320–322; Dornik [ubelj, Ozna za Slovenijo, str. 3–11; Poslovilna pisma, str. 13, 427, 429, 431, 439, 471; @evart, Po sledovih, str. 150. 71 Prim.: @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 194–195, 244, 263, 273, 305–312; Ostrov{ka, Kljub vsemu odpor 1, str. 137–138, 142–143, 150–159, 183–186, 197. 72 Prim.: @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 245–247, 254–255, 278; @nidari~, @elezni~arji, str. 211–219; Ostrov{ka, Kljub vsemu odpor I, str. 463, 465; Ostrov{ka, Kljub vsemu odpor II, str. 10–15, 19–20, 22–32, 37–40; Fajdiga, Pohorski partizani, str. 93–95, 105–107, 134, 153–154, 164–165. 73 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 279. Glej tudi Partizansko zdravstvo na Pohorju 1945–1945 (ur. Marjan @nidari~), Maribor 1999; Marjan @nidari~, Mariborska bolni{nica in odporni{ko gibanje (1941–1945), v: Splo{na bolni{nica Maribor, Maribor 2001, str. 42–47; Marjan @nidari~, Mariborska bolni{nica med drugo svetovno vojno, ^ZN, letnik 74=NV 39 (2003), {t. 1–2, str. 87–107.

523

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 524

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Razglas o streljanju talcev na dvori{~u sodnih zaporov v Mariboru, 24. in 25. avgust 1941. (prvo streljanje na dvori{~u sodnih zaporov v Mariboru, ustreljeni trije poznej{i narodni heroji: Slava Klavora, Franc Vrun~ in Slavko [lander – na plakatu je zapisan pod svojim ilegalnim imenom Franz Weber – ta priimek je imel zapisan na ponarejeni legitimaciji, ki jo je imel pri sebi ob aretaciji) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

jo ter prisilna mobilizacija Slovencev v nem{ko vojsko. Nemci so za~eli streljati talce po prvih akcijah partizanov. Streljanje talcev so ozna~ili za povra~ilni oziroma "varnostno policijski " ukrep. O usmrtitvah talcev je vse do svojega odhoda iz Spodnje [tajerske marca 1943 odlo~al komandant varnostne policije in varnostne slu`be Lurker, nato pa vi{ji vodja SS in policije Erwin Rösener. Prvo streljanje talcev je bilo v Mariboru 24. in 25. avgusta 1941, ko je bilo ustreljenih 13 ljudi. Na streljanje v Maribor so vozili talce tudi od drugod. Tako je bilo na dvori{~u sodnih zaporov v Mariboru ustreljenih najve~ talcev na Slovenskem. Od 1590 ustreljenih talcev na slovenskem [tajerskem jih je bilo v Mariboru usmr~enih 689. Med njimi so bili tudi mnogi organizatorji odpora v severovzhodni Sloveniji (Slava Klavora, Slavko [lander, Bojan Ilich, Martin Kores, Martin Kon{ak). Ohranjenih je 14 poslovilnih pisem. Najve~ talcev je bilo ustreljenih v letih 1941 in 1942. Imena ustreljenih talcev so Nemci objavljali v posebnih razglasih.74 Nemci so kmalu za~eli tudi z aretacijami svojcev ustreljenih in jih po{iljali v koncentracijska tabori{~a, leta 1942 pa so nasilje okrepili z deportacijami svojcev

@nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 424, 428–429, 436; Poslovilna pisma, str. 7–24; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 195–197, 203–205, 233, 283– 284; Marjan @nidari~, Streljanja na dvori{~u sodnih zaporov v Mariboru, Borec, (1973), {t. 5, str. 269–28; Ferenc, Okupatorjevo nasilje na Slovenskem, str. 9–10.

524

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 525

S tudia H istorica S lovenica

pripadnikov odporni{kega gibanja. Prve aretacije teh so se za~ele marca 1942, in sicer na podlagi Lurkerjevega povelja o odstranitvi svojcev ustreljenih sodelavcev narodnoosvobodilnega gibanja. Aretirane so zbirali v Rajhenburgu (Brestanica) in jih odpeljali v Nem~ijo. [e obse`nej{e so bile aretacije svojcev ustreljenih in partizanov, ki so se za~ele avgusta 1942. Tedaj so se Nemci odlo~ili, da svojcev ne bodo ve~ po{iljali v Nem~ijo, ampak v koncentracijska tabori{~a. Aretirane druìne so zbirali v Celju, star{e lo~ili od otrok in mo{ke od ènsk. Premoènje aretiranih druìn je bilo zaplenjeno, v njihove domove pa so se vselili Nemci. Sredi leta 1943 so Nemci za ve~ kot leto dni prekinili aretacije svojcev ustreljenih. Novi val nasilja proti druìnam partizanov, ustreljenih talcev, ube`nikov iz nem{ke vojske ter tistim, ki se niso odzvali vpoklicu vanjo, se je za~el avgusta 1944 in je trajal do januarja 1945. Odredbo za te aretacije je izdal Uiberreither 15. marca 1944 z namenom prepre~iti razmah odporni{kega gibanja. Ve~ino aretiranih so Nemci odpeljali v koncentracijska ali delovna tabori{~a (Strni{~e pri Ptuju).75 Leta 1945 so Nemci ponovno pove~ali {tevilo streljanj talcev. Zadnji streljanji na slovenskem [tajerskem, ki sta bili objavljeni, sta bili 30. marca in 3. aprila 1945 v Mariboru. Po nekaterih podatkih pa naj bi Nemci è konec marca in v za~etku aprila streljali pri bombnih lijakih v Spodnjem Radvanju. Poleg tega so praznili mariborske zapore, saj so se èleli znebiti politi~nih zapornikov. Zapornike so vozili na streli{~e z avtobusi, tam so jih razdelili v skupine in na hitro postrelili s strojnicami. Njihovih imen Nemci niso objavili. Po nekaterih podatki naj bi Nemci v Spodnjem Radvanju ustrelili okoli 200 ljudi.76 Leta 1942 so za~eli Nemci s prisilno mobilizacijo Slovencev v nem{ko vojsko, ~eprav [tajerska ni bila formalno del nem{kega rajha, in je pomenila kr{itev tedaj veljavnega mednarodnega vojnega prava. S pripravami na mobilizacijo, v katerih so sodelovali ob~inski uradi in [tajerska domovinska zveza, so Nemci za~eli è leta 1941. [ef civilne uprave Uiberreither je 24. marca 1942 izdal odredbo o uvedbi voja{ke obveznosti in delovne slu`be ter s tem izena~il voja{ko obveznost na slovenskem [tajerskem z voja{ko obveznostjo, ki je veljala na avstrijskem [tajerskem. S tehni~nimi pripravami na mobilizacijo so Nemci za~eli januarja 1942, ko so za~eli popisovati letnika 1923 in 1924. Prva skupina slovenskih fantov je od{la iz Maribora v nem{ko vojsko 22. julija 1942. Prisilni mobiliziranci so se poskusili na razli~ne na~ine odtegnite mobilizaciji, sicer pa so sluìli v razli~nih rodovih nem{ke vojske. 77

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 235–236, 248, 304–305; Stane Ter~ak, Ukradeni otroci, Ljubljana 1973; @evart, Izganjanje, str. 8–10; Ferenc, Quellen, str. 399–400, 444, 514; Franca Filipi~, Transport Slovencev 23. avgusta 1941 v Mauthausen, Borec, (1991), {t. 10/, str. 663–664, 701–706; Poslovilna pisma. Glej tudi France Filipi~, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana 1998. 76 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 321–322; Poslovilna pisma, str. 13, 427, 429, 431, 439, 471; @evart, Po sledovih, str. 150. 77 Lojze Peni~, Prostovoljci na slovenskem [tajerskem pred nem{ko mobilizacijo, v: Nem{ka mobilizacija Slovencev v 2. svetovni vojni 1942–1945, Maribor 1994, str. 55–56; @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 236–237; Griesser-Pe~ar, Razdvojeni narod, str. 39; Ferenc, Quellen, str. 413, 449, 619 – 623. Glej tudi Marjan @nidari~ - Jo`e De`man - Ludvik Puklavec, Nem{ka mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni, Zveza dru{tev mobilizirani Slovencev v nem{ko vojsko 1941–1945, Celje 2001.

525

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 526

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Bombni napadi Nemci so se sicer zgodaj zavedali nevarnosti zra~nih napadov, vendar do prvega napada niso ukrenili skoraj ni~esar za uspe{no protiletalsko obrambo. Od oktobra 1944 je bila nevarnost bombnih napadov vse ve~ja in ljudje so za~eli zapu{~ati mesto. Prvi poskusi organiziranja protiletalske obrambe segajo v november 1941, prvi konkretni ukrep pa so bila obvestila o obvezni zatemnitvi od februarja 1942 dalje, ki je trajala od son~nega zahoda do so~nega vzhoda.78 Skrb za protiletalsko obrambo je prevzela [tajerska domovinska zveza. Na sedeù zveznega vodstva v Mariboru je od za~etka leta 1943 deloval posebni vodstveni {tab za protiletalsko obrambo. Po prvem bombnem napadu na Maribor so bili izdelani podrobnej{i na~rti za ukrepanje v primeru napadov, v njihovo pripravo pa se je vklju~ila tudi okupacijska uprava. Mariborska izpostava dràvnega propagandnega urada in zvezno vodstvo [tajerske domovinske zveze sta po prvem bombnem napadu na Maribor izdala posebne bro{ure s pojasnili in navodili, kako ravnati ob bombnih napadih. Poloàji topni{kih gnezd so bili izklju~no na desnem bregu Drave.79 Prvi bombni napad na Maribor je bil izveden 7. januarja 1944. Bombe so padale na obmo~ju med mestnim vodovodom ob Trà{ki cesti proti Tovarni letalskih motorjev, ki je bila najbolj prizadeta, do Brezja. Do jeseni 1944 bombnih napadov ni bilo, vendar so ameri{ki bombniki skoraj vsak dan leteli nad Mariborom, ki je v tem ~asu doìvel 79 letalskih alarmov. Enega huj{ih bombnih napadov je Maribor doìvel 14. oktobra 1944. Glavni cilj napada sta bila glavni in èlezni{ki most, bombe pa so padale v sredi{~u Maribora, od Ljudskega vrta do Melja. V ve~ernih urah je bil Maribor prvi~ bombardiran 21. oktobra 1944, ko so zavezni{ka letala odvrgla ru{ilne in zaìgalne bombe v okolici èlezni{kega mostu in studen{ke èlezni{ke postaje. Bombni napadi so se nadaljevali tudi novembra in po povzro~eni materialni {kodi je bil tisti 19. novembra med najhuj{imi. Takrat so bile zelo po{kodovane tudi nekatere javne zgradbe, kot na primer glavna èlezni{ka postaja, dana{nji zdravstveni dom, fran~i{kanska cerkev, grad ter industrijski obrati. Decembra so zavezni{ka letala prvi~ na~rtno napadla tudi poloàje protiletalskega topni{tva med Razvanjem in Bohovo.80 Sredi februarja 1945 je Maribor ponovno doìvel dva huda bombna napada, v katerih so bile cilj vse tri èlezni{ke postaje, bombe pa so padale tudi na industrijske objekte in javne zgradbe. Zavezni{ka letala so nadaljevala z bombardiranjem skoraj nemoteno, saj nem{ko letalstvo ni nudilo resnega odpora, pa tudi protiletalsko topni{tvo ni bilo dejavno. Med ve~je napade sodi tudi tisti 1. aprila 1945, ko so letala èlela dokon~no poru{iti èlezni{ki in glavni most, ki do tedaj {e ni bil zadet. Poru{enih ali po{kodovanih je bilo veliko hi{ ter javnih zgradb in industrijskih objektov. Zadnji bombni napad na Maribor so zavezni{ka letala izvedla 78

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 291; Marjan @nidari~, Bombni napadi na Maribor in druge kraje slovenske [tajerske, Borec, (1976), {t. 6â&#x20AC;&#x201C;7, 8â&#x20AC;&#x201C;9, 10. 79 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 292â&#x20AC;&#x201C;293. 80 Prav tam, str. 293â&#x20AC;&#x201C;295.

526

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 527

S tudia H istorica S lovenica

Med zavezni{kim bombnim napadom na Maribor 14. oktobra 1944 je bil mo~no po{kodovan tudi Glavni trg med vojno Adolf Hitler Platz) (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

12. aprila 1945. Od 9. septembra 1942 do 25. aprila 1945 je Maribor doìvel 268 letalskih alarmov. V 29 bombnih napadih so zavezni{ka letala odvrgla 15.795 bomb, te`kih 4.750 ton. Te so po{kodovale kar 2360 stanovanjskih hi{ in poru{ile 488 zgradb. V napadih je umrlo 484 ljudi, vendar tu niso zajete voja{ke osebe.81 Konec vojne V zadnjih dneh vojne je bil Maribor most, preko katerega se je na sever in zahod umikala nem{ka vojska iz Jugoslavije in njeni sodelavci. Mesto je bilo brez obrambe, tudi neposrednih bojev za Maribor ni bilo. Med ve~jimi jugoslovanskimi mesti je bil osvobojen zadnji, in sicer v okviru sklepnih operacij za osvoboditev Slovenije in Jugoslavije. Zadnji nem{ki vojaki in civilisti so mnoì~no odhajali iz Maribora 8. maja, posamezniki in manj{e skupine pa {e naslednji dan. V mesto niso mnoì~no vkorakale partizanske enote niti jih ni bilo v Mariboru 8. in 9. maja.82 Proti koncu vojne je obstajala nevarnost, da bi Nemci ob umiku skozi Maribor povzro~ili veliko {kodo z uni~enjem pomembnih gospodarskih in komunikacijskih objektov. @e aprila 1945 so Nemci pripravili vse za razstrelitev pomembnih objektov v Mariboru, tudi mostov. Pomemben vzrok, da Nemci mostov le niso poru{ili, je bila odredba ministra Alberta Speera, ki je Hitlerjev ukaz o uni~enju 81

Prav tam, str. 296â&#x20AC;&#x201C;297; Slovenska novej{a zgodovina 1, str. 797. O `rtvah druge svetovne vojne glej @rtve vojne in revolucije, Dr`avni svet, Ljubljana 2004. 82 @nidari~, Do pekla in nazaj, str. 323. Tone Ferenc, Priprave na konec vojne, v: Slovenija v letu 1945, str. 7â&#x20AC;&#x201C;36.

527

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 528

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Prihod Prekmurske brigade v Maribor, 10. maj 1945 dopoldan. Na konju v ospredju je komandant 3. bataljona Igor Zalo`nik (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

vseh gospodarskih obratov in prometnih naprav ob umiku nem{ke vojske, spremenil v onesposobitev. Razlog je bil tudi ta, da je imela nem{ka vojska do 9. maja zjutraj na desnem bregu Drave {e svoje enote. Zadnji pripadniki nem{ke vojske so zapustili Maribor 9. maja zjutraj.83 Vrhovni {tab Jugoslovanske armade in slovensko politi~no vodstvo sta `e aprila 1945 v ^rnomlju izbrala skupino izku{enih partizanskih oficirjev za voja{ko komando v Mariboru. Pred odhodom so prejeli natan~na navodila za delo v Mariboru. Za komandanta je bil postavljen dotedanji komandant obrambnega belokranjskega sektorja in ~lan operacijskega oddelka Glavnega {taba NOV in POS [tefan Pav{i~. Dodelili so mu ve~ strokovnjakov za organizacijo posameznih oddelkov komande mesta. Poleg voja{ke je bilo potrebno organizirati politi~no, propagandno in obve{~evalno dejavnost, preskrbo mesta in vojske s hrano, trgovino, zdravstvo, industrijo in drugo. Komanda mesta se je namestila

@nidari~: Do pekla in nazaj, str. 324–326; Ferenc: Sklepne operacije za osvoboditev Slovenije, v: Osvoboditev Slovenije 1945, Ljubljana 1977, str. 118–119; NOV na Slovenskem, str. 982–986. Karner: Die Steiermark, str. 251–253, 418.

528

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 529

S tudia H istorica S lovenica

Proslava osvoboditve 13. maja 1945 v Mariboru na dana{njem Trgu svobode. Avtor posnetka: Jo`e Kolo{a (Muzej narodne osvoboditve Maribor, zbirka fotografij)

v zgradbi biv{ega nem{kega poveljstva na Slom{kovem trgu in je takoj je za~ela z delom.84 V mestu so oboroène skupine Narodne za{~ite 8. maja v civilnih oblekah straìle trgovine, skladi{~a, tovarne in druge pomembne objekte. Kmalu so za~ele v mesto prihajati partizanske skupine in aktivisti. Okoli 13. ure se je iz Ra~ pripeljala skupina politi~nih delavcev in partizanov, ki jo je vodil sekretar okro`nega komiteja KPS Maribor Joè Gri~ar. Najve~ja skupina partizanov pa je pri{la v mesto popoldne s Kozjaka. Vodila sta jo ~lan okro`nega komiteja KPS Maribor Pavle Baloh in sekretar okrajnega komiteja KPS Maribor levi breg Franc Zalaznik. Tekom dneva je pri{lo v Maribor s Pohorja ve~ ~lanov oblastnega komiteja KPS in pokrajinskega odbora OF za [tajersko s sekretarjem Sergejem Kraigherjem. Za bolgarskimi enotami je pri{lo v Maribor 9. maja tudi ve~ zveznih oficirjev Rde~e armade. Kot predstavnik glavnega {taba NOV in POS se je s sodelavci pripeljal tudi general Lado Ambroì~. Okro`ni komite KPS je proti ve~eru 9. maja sklical zborovanje na Glavnem trgu. Naslednji dan, 10. maja, je v mesto vkorakalo ve~ enot jugoslovanske vojske, tri dni kasneje pa je bila velika proslava na Trgu svobode. Med govorniki so bili sekretar mestnega odbora OF Du{an [pindler, sekretar oblastnega komiteja KPS za [tajersko Sergej Kraigher, sekretar okro`nega komiteja KPS Joè Gri~ar in drugi. Okoli 20. maja je komanda mesta velik del nalog predala mestnemu ljudskemu odboru; njegov prvi predsednik je bil Karel Raku{a.85 84 85

@nidari~, Do pekla in nazaj, str. 327â&#x20AC;&#x201C;328. Prav tam, str. 329â&#x20AC;&#x201C;331; @nidari~, Maribor med okupacijo in NOB, str. 343â&#x20AC;&#x201C;345.

529

17 Coh

5.6.07

09:27

Page 530

M. ^oh: Maribor v ~asu druge svetovne vojne

Mateja ^oh MARIBOR DURING THE SECOND WORLD WAR

SUMMARY Units of the German Army began to penetrate towards Maribor on 6th April, 1941 and soon they seized it. When Dr. Sigfried Uiberreither, arrived to Maribor of 14th April, 1941, a civilian administration was established. An important part in the German occupation system was played by the Styrian Homeland Union, which was established on 10th May, 1941 and was the only allowed political organization in Slovenian Styria during the War. Soon after the Occupation, Germans began with arrests and mass expulsions of Slovenians. Slovenian societies and organizations being dissolved. They banned Slovenian schools and established German ones, destroyed libraries, subjugated the Archive, the Museum and the Theatre. They arrested the majority of priests in Maribor, thus primarily Austrian (German) priests operated in the city during the War. As for the economy, Uiberreither integrated Slovenian Styria into the German military-economic system. The essence of this system was to produce, in the occupied lands, as much to cover the needs of the domestic population and to provide for the German Army. Industrial production was of particular importance, as it was adjusted to the needs of the armaments industry. Germans seized the capital and the property of Slovenian companies, banks, organizations, societies and of the arrested, expelled and refugees. Simultaneously, preparations for Resistance took place; it was organized by the Communist Party and the Liberation Front. The first sabotage was carried out by youths on 29th April, 1941, when explosion was set on two German automobiles for personal use. Activists and associates of the Resistance Movement also took positions, in various ways, against the Germans: carrying out sabotages, organizing Partisan units, sending volunteers to Pohorje, collecting sanitary material and arms. Germans responded to this by arrests of members and supporters of the Resistance Movement, by shooting hostages and their family members, by sending people to concentration and work camps, boys and men were mobilized into the German Army. Resistance members and supporters were interrogated and tortured in prisons and some were won over for collaboration. Maribor was also the target of Allied air craft, which carried out 29 bomb raids upon the city during the period between 7th January, 1944 and 12th April, 1945. The last members of the German Army left Maribor on 9th May, 1945, the following days units of the Yugoslav Army marched into the city. The situation was on the way to become orderly initially through efforts of the Maribor Military Command, whereas in the latter half of May, 1945 the majority of its tasks was taken over by the City Peopleâ&#x20AC;&#x2122;s Committee.

530

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 531

S tudia H istorica S lovenica UDK 711(497.4 Maribor)"18/19" 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek

Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju Marjeta Ciglene~ki Dr., izredna profesorica Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Oddelek za likovno umetnost Koro{ka cesta 160, SI - 2000 Maribor e-mail: marjeta.ciglenecki@uni-mb.si

Izvle~ek: Avtorica v prispevku predstavlja historiat mariborskega urbanisti~nega snovanja v 19. in 20. stoletju. Izsledke dveh pomembnih preu~evalcev mariborskega urbanizma, Jo`eta Curka in Jelke Pirkovi~ dopolnjuje z lastnim videnjem zanimive in mnogo premalo preu~ene problematike. Bistvene odlike v na~rtovanju mariborskega organizma po hitrem razvoju industrije od srede 19. stoletja naprej so zgodnje in kontinuirano urbanisti~no planiranje, stanovanjska gradnja s poudarjeno skrbjo za delavca, uporaba sodobnih gradbenih postopkov in arhitektura velikih industrijskih objektov, ki pa je povsem neraziskano poglavje.

Klju~ne besede: Urbanizem, ju`na `eleznica, `elezni~arske delavnice, Vurnikova kolonija, stanovanjska gradnja, industrijska gradnja, stanovanjska soseska, Ljubo Humek, Branko Kocmut.

Studia Historica Slovenica ^asopis za humanisti~ne in dru`boslovne {tudije Maribor, letnik 6 (2006), {t. 2-3, str. 531-556, 59 cit., 15 slik. Jezik: slovenski (izvle~ek slovenski in angle{ki, povzetek angle{ki).

531

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 532

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Pogled na Maribor s Stolnega vrha (foto: Marjeta Ciglene~ki)

Vse do 19. stoletja je mesto Maribor `ivelo vpeto v srednjeve{ko obzidje, ki je naselbino kmalu po sredini 13. stoletja objelo v skorajda pravilen pravokotnik s stranicami, dolgimi pribli`no po 500 m.1 V drugi polovici 13. stoletja so bile zgrajene najpomembnej{e mestne zgradbe, urbana zasnova naselja pa je bila za~rtana v osnovnih potezah in se ni bistveno spremenila do konca 18. stoletja.2 Na na~rtu iz franciscejskega katastra (1827) se Maribor razkazuje v vsej lepoti vzorca, na katerem se trgi in ulice razvr{~ajo v skorajda pravilne geometrijske oblike. "Ravne ulice, kvadrataste hi{e, / ujete v geometrijo â&#x20AC;Ś" beremo v pesmi Franceta Forstneri~a,3 Sergej Vri{er pa je zemljevid primerjal s "pisano preprogo â&#x20AC;Ś".4 Katastrski na~rt iz leta 1827 je eden zadnjih dokumentov, ki mesto prikazujejo {e pred naglo {iritvijo mesta. Obrambne naprave iz obdobja velikih protitur{kih utrjevanj v 16. stoletju so za~eli ru{iti `e ob koncu 18. stoletja, najve~ so jih podrli v prvi polovici 19. stoletja, v nasprotju z na~eli varovanja spomenikov pa so nekatere ostanke odstranjevali {e v drugi polovici 20. stoletja.5 Pravilna izobli-

Joè Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru I, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 59=NV 24, (1988), {t. 1, str. 133 (dalje: Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru). 2 Joè Curk, Zgodovinski razvoj mesta, v: Maribor. Vodnik po mestu in bli`nji okolici, Maribor 2000 (dalje: Curk, Zgodovinski razvoj mesta), str. 9. 3 France Forstneri~, Prazno mesto, v: Mariborska knjiga, Ljubljana, str. 365. 4 Sergej Vri{er, Maribor. Po poteh stare umetnosti, Maribor 1993. 5 Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru, str. 134, 135.

532

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 533

S tudia H istorica S lovenica

kovanost starega mestnega jedra pa je kljub {tevilnim posegom in izgubam {e vedno razvidna. Zlahka jo prepoznamo na sodobnem mestnem zemljevidu pa tudi v pogledih z razglednih to~k nad mestom. Mlaj{e dele Maribora ne odlikuje tolik{en urbanisti~ni red, zlasti pa je opazna razlika med "starej{im, bolj urejenim in arhitekturno ambicioznej{e pozidanim delom mesta na levem bregu Drave ter med pozidavo na desnem bregu, ki je manj urejena, v nekaterih predelih celo kaoti~na, kar se ti~e arhitekture pa z nekaj izjemami revnej{a in è v osnovi manj zahtevna. Skratka, med levim in desnim bregom Drave je {e vedno jasno vidno dru`beno razlikovanje."6 Mnogi ocenjevalci mariborske arhitekture in urbanizma so poudarjali nenadzorovano rast mesta v 20. stoletju, ko so bila za gradnjo uporabljena kvalitetna kmetijska zemlji{~a ter privla~ni predeli na obronkih Pohorja in Slovenskih goric.7 Edino Joè Curk, ki je o urbanizmu Maribora pisal najve~, pri tem primerjal razvoj po obdobjih in bil nadvse kriti~en do 20. stoletja, je opazil, da se je sodobni Maribor s svojimi predmestji, industrijskimi conami in velikimi stanovanjskimi soseskami razvil na obmo~ju srednjeve{kega mestnega pomerija, ki je usklajen z mejami geomorfolo{ke enote tega obmo~ja.8 Skrben premislek prinese ugotovitev, da je o~itana kaoti~nost velikokrat posledica nedokon~anih urbanisti~nih zasnov in sekundarnih posegov vanje. Devetnajsto in za~etek dvajsetega stoletja Za~etek 19. stoletja je zaznamovala kriza po napoleonskih vojnah; trgovina in obrt sta se le po~asi krepili. Pravo prelomnico v razvoju mesta pa je pomenila izgradnja ju`ne èleznice leta 1846. Glavni progi s kolodvorom na Ore{ju so è leta 1863 pridruìli koro{ko progo, hkrati pa zgradili obse`ne èlezni{ke delavnice, kjer so è ob za~etku delovanja zaposlili 1300 delavcev, ti pa so potrebovali ustrezna bivali{~a. Leta 1821 je mesto {telo 2.198 prebivalcev, leta 1850, ko je skozi mesto è tekla èlezni{ka proga, a se prava industrializacija {e ni pri~ela, je v Mariboru ìvelo 4.168 ljudi, leta 1869 po izgradnji èlezni{kih delavnic pa è 16.006. Leta 1880 se je to {tevilo dvignilo na 17.628 in leta 1920 na 30.739.9 Novi priseljenci so se ustalili predvsem vzhodno od starega mesta (ob dana{nji Partizanski cesti, nekdaj Gra{kem predmestju) in na desnem dravskem bregu. Predmestja so po velikosti in {tevilu prebivalcev kmalu prerasla staro mestno jedro.

Jelka Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana 1982, str. 13. 7 Na ta dejstva najbolj argumentirano opozarja Jelka Pirkovi~ Kocbek (dalje: Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora). 8 Joè Curk, Maribor (Urbanisti~no-gradbeni zgodovinski oris) I, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 37=NV 2 (1966), {t. 1, (dalje: Curk, Maribor), str. 72. 9 Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 14. Za primerjavo: sredi 15. stoletja, ki je bil ~as razcveta, je Maribor {tel 1.030 prebivalcev, ki so ìveli za mestnim obzidjem, v predmestjih pa je stanovalo {e 55 ljudi; leta 1789 je v Mariboru ìvelo okrog 2.150 ljudi (Curk, Maribor, str. 68, 78, 81.) Na drugem mestu isti avtor navaja, da je v Mariboru leta 1920 ìvelo 27.994 prebivalcev (Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 14).

533

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 534

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

@elezni{ki most ~ez Dravo (foto: Marjeta Ciglene~ki)

Konec 19. stoletja je Gra{ko predmestje {telo è skoraj polovico, Magdalensko in Koro{ko pa ~etrtino mestnega prebivalstva.10 Pri~ela se je gradnja stanovanj na desnem bregu Drave. Nekaj te gradnje je bilo na~rtne in regulirane, {e ve~ pa spontane in zato dokaj kaoti~ne. Prvi mariborski regulacijski na~rti (1863, 1875, 1878 in 1885) so zajeli Gra{ko predmestje, Melje, ve~ji del Tabora in Koro{ko predmestje. Na~rti med sabo sicer niso bili dovolj usklajeni, poznavalci jim o~itajo vrsto pomanjkljivosti,11 vendar pomenijo prve smernice za bolj urejeno rast mesta, ki so bile v veljavi vse do leta 1927, ko so za~eli nastajati novi regulacijski na~rti, najprej za Tabor in kmalu zatem {e za Koro{ko predmestje. Preu~evalci takratne mariborske zgodovine poudarjajo vlogo ùpana Andreja Tappeinerja (1861â&#x20AC;&#x201C;67), ki se je posve~al komunalni opremljenosti mesta, in ni~ manj{i pomen ùpana Alexandra Nagyja (1886â&#x20AC;&#x201C;1902), ki je bil po poklicu inènir in je tudi sam projektiral.12 Sredi 19. stoletja je na desnem bregu Drave zraslo ve~ voja{kih objektov, ~eprav vojska zaradi tega ni zapustila

Curk, Maribor, str. 78. Eva Pezdi~ek, konservatorka ZVKD RS, Obmo~ne enote Maribor, opozarja, da je neobvladovanje prostorske celote mesta Maribor v drugi polovici 19. stoletja {e vedno razvidno v sodobni mariborski urbanisti~ni podobi. Kolegici Evi Pezdi~ek se iskreno zahvaljujem za skrben pregled prispevka pred oddajo v tisk in za mnoge dragocene pripombe. 12 Curk, Maribor, str. 81, 82, 87; Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 15. 11

534

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 535

S tudia H istorica S lovenica

Severni rob Maribora pod Piramido in Kalvarijo (foto: Marjeta Ciglene~ki)

cerkvenih objektov na levem bregu, ki jih je zasedla po joèfinskih reformah. Po izgradnji èleznice se je v obmo~ju èlezni{kih povezav na desnem bregu reke za~ela razvijati industrija, tja pa se je tudi skoraj v celoti preselila stanovanjska gradnja. V starem mestnem jedru in na njegovem obrobju so v drugi polovici, zlasti pa proti koncu 19. stoletja v histori~nih slogih gradili velike javne zgradbe, ki dokazujejo vedno ve~jo vlogo kapitala v mestu. Ob severnem robu mesta, pod Piramido in Kalvarijo, so zrasle razko{ne vile, odete v zelenje vrtov. [e pred izgradnjo èleznice in industrializacijo mesta so Maribor~ani za~eli podirati stare obrambne naprave. Sprva je razlog za tak{ne posege ti~al v nepotrebnosti velikih zgradb, ki jih mesto ni bilo ve~ dol`no vzdrèvati, potem ko od leta 1782 naprej tudi uradno ni bilo ve~ utrdba. Kasneje so èleli zaradi pove~anega prometa raz{iriti komunikacijske poti, ru{enje pa se je nadaljevalo tudi v obdobju, ko je tovrstne zgradbe è {~itil zakon.13 Do konca 19. stoletja so postopoma zasuli tudi obrambne jarke. Od stolpov so se ohranili le Pristani{ki, imenovan tudi Minoritski, Samostanski ali Okrogli (oznaka Sodni stolp je napa~na) v jugozahodnem obmo~ju nekdanjega obzidnega obmo~ja, Sodni, imenovan tudi Mu~ilni, Mo~ni, ^rni, Vibmerjev, êligijev ali Gambrinov na severni obzidni stranici, mogo~na Grajska bastija na severovzhodnem vogalu grajskega kompleksa, Ju13

O ru{enju obrambnih naprav zelo podrobno pi{e Jo`e Curk, glej zlasti: Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru; Curk, Zgodovinski razvoj mesta.

535

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 536

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

dovski stolp v njegovem jugovzhodnem vogalu, Vodni ali Smodni{ki stolp na dravskem obre`ju ter nekaj skromnih ostankov mestnega obzidja.14 Kot rezultat arheolo{kih raziskav je prezentiran severozahodni vogal mestnega obzidja na dvori{~u poslovne stavbe v kareju med Strossmayerjevo in Gregor~i~evo ulico, nekaj ostankov pa je vidnih {e v ostenjih starej{ih hi{.15 Podiranje obzidja je prizadelo zlasti grajski kompleks. Jo`e Curk je te izgube na kratko ozna~il, da se je grad skr~il na obseg izpred sredine 17. stoletja.16 Med letoma 1651 in 1652 je Jernej Khiessl kupil zemlji{~e z nekaj stavbami zahodno od gradu, kjer je nastalo obse`no dvori{~e. Do zadnje ~etrtine 17. stoletja so ga obdali z upravnimi in gospodarskimi objekti. V 17. stoletju zastavljeni koncept so naslednji lastniki grofje Brandis ohranjevali in plemenitili,17 v 19. stoletju pa se je celovita urbana grajska enota za~ela drobiti. [e v 18. stoletju je grad izgubil tri stolpi~e v vogalih osrednje stavbe; ostal je le jugozahodni ob loretanski kapeli. Leta 1827 so poru{ili Gra{ka vrata, leta 1871 pa ju`ni dvori{~ni portal in Grajska vratca njemu nasproti, da bi s tem olaj{ali dostop do realne gimnazije, ki so jo gradili severno od grajskega kompleksa.18 Grad je izgubil markanten portal na ju`ni stranici, ki je z mogo~nima volutama nad vhodno odprtino u~inkovito lo~eval grajsko dvori{~e od ju`nega Florijanovega (sedaj Grajskega) trga. Nastala je Grajska ulica, ki je grajski kompleks ostro prerezala na dvoje. Takratni lastnik Ferdinand Brandis je dal ob novi komunikacijski poti postaviti triosni podalj{ek severnega grajskega trakta in trieta`ni stolp, da je tako logi~no zaklju~il ta del grajske stavbe. Zahodni del grajskega kompleksa pa je bil vedno manj del grajske celote. Leta 1938 so poru{ili {e Grajski ali stanovanjski stolp, ki je bil zgrajen 1668 zahodno od Grajskih vratc. Upravno zgradbo ob ju`ni stranici zahodnega grajskega dvori{~a so leta 1929 predelali v kavarno Astoria, zahodno dvori{~e pa leta 1940 zapolnili z novogradnjo. Mariborski grad je izgubil razse`no zahodno dvori{~e z vodnjakom v sredini, nepogre{ljiv del urbane celote in protiute` reprezentan~nemu vzhodnemu delu. Z zapolnitvijo zahodnega grajskega dvori{~a z novogradnjami se je popolnoma spremenila podoba grajskega kompleksa. Njegovega zahodnega dela danes ne do`ivljamo ve~ kot grajsko sestavino, medtem ko je zahodni rob vzhodnega dela gradu ostal ranljivo odprt proti Grajski ulici. Krhka struktura sredi 18. stoletja zgrajenega stopni{~nega stolpa19 ni logi~en zaklju~ek grajske celote in ne smemo se ~uditi, da je ob~utljivo rokokojsko okrasje vedno pogosteje `rtev vandalizma.

Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru, str. 135. Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 53, 137. 16 Curk, Oris 12 najpomembnej{ih gradbenih objektov v Mariboru, str. 124. 17 O izgradnji mariborskega gradu glej podrobneje: Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 1, Ljubljana 1990, str. 77-82. 18 Realno gimnazijo so zgradili do leta 1873 po na~rtih gra{kega arhitekta Wilhelma B端chnerja. Glej: Iztok Premrov, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 34=NV 10 (1974), {t. 2, str. 356. 19 Arhitekt Joèf Hoffer (+ 1762). Ve~ o tem: Joè Curk, Nekdanji jezuitski kolegij v Mariboru in njegov gradbeni mojster Janez Fuchs, âsopis za zgodovino in narodopisje, letnik 54=NV 19 (1983), {t. 1-2, str. 119, 120. Na mestu rokokojskega stopni{~a je bila prvotno grajska cerkev. 15

536

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 537

S tudia H istorica S lovenica

Grajski kompleks, razdeljen z Grajsko ulico (foto: Marjeta Ciglene~ki)

Z vzpostavitvijo Grajske ulice se je mesto na tem delu odprlo proti sedanjemu Trgu generala Maistra, ki je kot parkovno urejena povr{ina za~el nastajati è v sedemdesetih letih 19. stoletja in ki je kljub spremembam v imenu in kljub postavljanju in podiranju spomenikov do danes ohranil svoj zna~aj.20 Grajski jarek ob vzhodni strani mestnega obzidja so zasuli è leta 1846. Ob gradu se je ju`no od Grajske bastije izoblikoval prostor, ki so ga sprva uredili v grajski vrt, leta 1863 pa v javni trg, sedaj imenovan Trg svobode. Velik tr`ni prostor danes predstavlja vez med starim mestnim jedrom in Partizansko ulico, sodobno trgovsko komunikacijsko potjo in glavno prometnico v smeri proti ju`nemu predmestju Melje. Urbanisti~no podobo desnega dravskega brega in osnovno shemo industrializacije Maribora so regulirale èlezni{ke proge. Na levem dravskem bregu so se ve~ji obrati koncentrirali okrog glavnega kolodvora in {e posebej v smeri proti Melju, na desnem bregu Drave pa ju`no od koro{kega kolodvora v smeri proti

Park na trgu je leta 1884 uredil gra{ki vrtnar Franz Marauscheg. Leta 1883 so na trgu odkrili spomenik generalu Wilhelmu Teggethoffu, ki ga je naredil kipar Heinrich Fuss iz Innsbrucka. Leta 1899 so trg tudi imenovali po slavnem, v Mariboru rojenem generalu. Osrednji del spomenika so odstranili kmalu po prvi svetovni vojni, ostanke pa leta 1936, ko so za~eli na trgu graditi pravoslavno cerkev, ki pa so jo poru{ili Nemci leta 1941. Po drugi svetovni vojni je trg na novo uredil arhitekt Ljubo Humek (1947/48), arhitekt Milan ^ernigoj je na trg namestil fontano, v park so leta 1955 namestili nagrobnik ~asnikarja Antona Tom{i~a, leta 1987 pa {e spomenik generalu Maistru, delo kiparke Vlaste Zorko. Ve~: Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 72.

537

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 538

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Obnovljena hi{a z stanovanji za `elezni~arske delavce v Stari koloniji (foto: Marjeta Ciglene~ki)

Taboru in Teznem. Zlasti Tabor in Tezno sta tudi v 20. stoletju predstavljala zemlji{~e, kamor se je {irila industrijska cona, medtem ko je bilo Pobre`je zaradi èlezni{kega nasipa vedno nekoliko ograjeno od raz{irjenega mestnega obmo~ja.21 @elezni{ke delavnice ob koro{ki progi na Studencih, zgrajene leta 1863, so bile prva ve~ja industrijska gradnja v Mariboru. Veliko {tevilo zaposlenih je zahtevalo nove bivanjske mo`nosti in è leta 1863 so ob delavnicah zastavili gradnjo 40 hi{, ki je bila prva na~rtovana stanovanjska soseska pri nas (obmo~je med Ulico Gorkega, Koresovo in Murkovo ulico). Hi{e so bile zgrajene v dveh fazah. @e leta 1863 je bilo dokon~anih 12 hi{ tik ob èlezni{ki progi, imenovali so jih 'Stara kolonija', do leta 1874 pa je nastala 'Nova kolonija', 28 enonadstropnih hi{ s po osmimi stanovanji. Naselje, ki ga je na~rtoval inènir Wilhelm Flattich z Dunaja, je imelo lasten vrtec (1870), {olo za delavske otroke (1873) nakupovalni magazin (1874) ter kopali{~e za uradnike in delavce.22 Gradnja prve èlezni~arske kolonije v Mariboru je sproìla izdelavo prvega mariborskega parcialnega regulacijske21 22

Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 114. Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 14, 15, 76. Eno od hi{ so leta 1990 vzor~no obnovili. Pomen tega stanovanjskega naselja je v literaturi skoraj spregledan, prvenstvo je bilo do nedavna napa~no pripisano Vurnikovemu naselju iz dvajsetih let 20. stoletja, prav tako zgrajenem ob `elezni{kih delavnicah. Strokovno neovrednotene ostajajo {e druge podobne gradnje v industrijskih mestih po Sloveniji. Izvrstna, vsaj v bistvenih elementih {e ohranjena je npr. skupina ve~stanovanjskih hi{, sestavljenih v skladno urbano celoto s parkom v sredini, ki so jo v Litiji postavili lastniki predilnice.

538

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 539

S tudia H istorica S lovenica

ga na~rta, ki je zajemal {ir{i predel okrog èlezni{kih delavnic. Na~rt je bil prilagojen poteku koro{ke proge in si ni prizadeval za povezavo z drugimi mestnimi in predmestnimi komunalnimi napravami. êprav ga niso dosledno upo{tevali, je narekoval tudi kasnej{e gradnje na tem obmo~ju.23 Mesto Maribor je vedno slovelo zaradi obilice zelenja in neposrednega stika z okoli{ko pokrajino. Na severu ga obrobljajo vrhovi Slovenskih goric, na jugu Pohorje, proti vzhodu pa se odpira Dravsko polje. êprav je sodobna gradnja zlasti v 20. stoletju segla na plodna kmetijska zemlji{~a in zasedla obronke Pohorja in Slovenskih goric, je stik s podeèljem ena od mariborskih konstant. Za negovane javne parke so na~rtno skrbeli è v 19. stoletju. Leta 1877 je bilo ustanovljeno Olep{evalno dru{tvo, katerega najva`nej{a naloga je bila skrb za zelenje v mestu. @e leta 1871 je za~el nastajati vzhodni del mestnega parka, ki se je do leta 1889 raz{iril {e na zahodni del, v osemdesetih letih je bil urejen park na dana{njem Trgu generala Maistra in na sedanjem Kidri~evem trgu, leta 1891 na reguliranem Slom{kovem trgu (potem ko so poru{ili ùpni{~e sredi trga), leta 1906 pa je bilo v park spremenjeno tudi opu{~eno Magdalensko pokopali{~e na desnem dravskem bregu. Maribor se {e vedno pona{a z mnogimi kostanjevimi drevoredi, ki so jih za~eli zasajati v letu 1830, upo{tevajo pa jih tudi sodobni urbanisti. âs med prvo in drugo svetovno vojno Prva svetovna vojna je Maribor odrezala od ve~stoletnih povezav in vplivov, ki so prihajali najve~ iz Gradca, stare {tajerske prestolnice. Podjetniki so nove ekonomske povezave za~eli iskati na jugu, vzpostavilo pa se je tudi povsem neplodno tekmovanje z Ljubljano, ki je imela druga~en razvoj in druga~na zgodovinska izhodi{~a. [tevilo prebivalcev Maribora je v 20. stoletju skokovito nara{~alo. Leta 1920 je v mestu ìvelo 27.994 ljudi, leta 1933 è 33.149, leta 2000 pa 99.504.24 Dotlej enovita mariborska ob~ina se je po prvi vojni razdelila na osrednjo mestno ter na predmestne Pobre`je, Tezno, Studenci, Radvanje in Kr~evina, kar je oteìlo urbanisti~no na~rtovanje in komunalno opremljanje zemlji{~. Skokovitemu porastu prebivalstva je sledila stanovanjska izgradnja, ki pa je bila v prete`ni meri nenadzorovana. Dokaj kaoti~no stanje je nekoliko omilil gradbeni zakon iz leta 1931, ki je zahteval regulacijske na~rte za posamezna mesta. V splo{nem so se mestne oblasti {e vedno opirale na stare regulacijske na~rte iz 19. stoletja, ki so jih upo{tevali predvsem na levem bregu Drave, na desnem bregu pa je leta 1927 in 1929 nov regulacijski na~rt kot prvo dobilo predmestje Tabor. Leta 1931 je Maribor po vzoru Ljubljane sprejel Pravilnik za za{~ito prazgodovinskih, zgodovinskih in umetni{kih spomenikov, kar je pomenilo prvo pravno osnovo za varovanje kulturno zanimivih objektov.25 Bolj u~inkovito urbanisti~no planiranje pa se je za~e23

Curk, Maribor, str. 81. Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 14, 21; Curk, Maribor, str. 88. 25 Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 16, 21. 24

539

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 540

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

lo v letu 1935, ko se je Jaroslav êrnigoj zaposlil v mestnem gradbenem uradu in do leta 1938 delal na I. fazi regulacijskega na~rta za Maribor, ki je zajel celotno mestno obmo~je ne glede na to, da je bilo mesto razdeljeno na ve~ ob~in. êrnigojevo delo je leta 1938 nadaljeval Marjan Mu{i~. Niti êrnigojevi niti Mu{i~evi na~rti niso dobili prave podpore, vendar so predstavljali temelje za na~rtovanje po drugi vojni, ko se je kot glavni urbanist uveljavil Ljubo Humek.26 êrnigoj je bil Ple~nikov u~enec. Skupaj s Sa{o Devom sta v tridesetih letih izdelala na~rte za ve~ mariborskih zgradb, ki jih smemo {teti med pomembne objekte slovenske moderne arhitekture. êrnigoj in Dev sta uveljavila nove likovne elemente (npr. polkro`no zaklju~en uli~ni vogal na Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev na vogalu Sodne in Ulice talcev) in sodobne gradbene prijeme (èlezobetonska okvirna konstrukcija Hranilnice Dravske banovine na Tyr{evi, prvi tak primer v Sloveniji), Ljubo Humek pa je konec tridesetih let v Mariboru uveljavljal izku{nje svojega {olanja v Pragi.27 [e pred za~etkom prve svetovne vojne so med letoma 1909 in 1913 zgradili nov most preko Drave. Urbanisti~no zasnovo je utemeljil Eugen FaĂ&#x;bender.28 Joè Curk v ve~ prispevkih poudarja, kako napa~na je lokacija novega mostu, ki je pove~an sodobni promet speljal po stari mestni prometnici ob vzhodnem obrobju starega mestnega jedra, zaradi ~esar je bilo zru{enih ve~ odli~nih objektov na vzhodnem obrobju Glavnega trga.29 Glavni trg je izgubil svojo prvotno izoblikovanost, poru{en pa je bil tudi raster ulic, ki so vodile od Glavnega trga do nabre`ja Drave.30 Mogo~na konstrukcija mostu nasilno reè v ambient Lenta in ru{i enotnost tega obmo~ja. Na desnem bregu mosti{~a je nastal nov prostran trg trikotne oblike (sedaj Trg revolucije), ki ga na ju`ni stranici zapira mogo~ni Mariborski dvor Pokojninskega zavoda, za katerega je na~rte v letih 1925/26 pripravil arhitekt Josip Costaperaria. Z neugodno situacijo na Glavnem trgu po izgradnji novega mostu se je prvi spopadel Jaroslav êrnigoj v vlogi name{~enca na mestnem gradbenem uradu. Leta 1935 je izdelal na~rt za arhitekturno in prometno regulacijo trga. Z dvema ovalno izoblikovanima povr{inama je sku{al premostiti praznino na vzhodnem obrobju trga. Na~rt ni bil izveden. Leta 1954 je {e enkrat posku{al Branko Koc26

Prav tam, str. 19, 22. Mu{i~evi na~rti so tudi izgubljeni. Jelka Pirkovi~ poudarja, kako odlo~ilno je bilo za Maribor, da je bil Ple~nikov vpliv tu mnogo manj{i kot v Ljubljani. Uvajanje novosti na podro~ju uporabe novih materialov in nekaterih drugih novosti pripisuje prav temu dejstvu, verjetno pa bi kazalo bolj preu~iti tudi vpliv sosednje Avstrije, s katero je bila slovenska [tajerska umetnostno tesno povezana ve~ stoletij. Nove meje niso mogle kar v hipu prekiniti starih povezav, saj je tudi velik del mariborskega kapitala kljub spremenjenim politi~nim razmeram ostal v nem{kih rokah. Prav tako ni podrobneje preu~en dele` druga~nih, sodobnej{ih pra{kih vplivov, ki jih je v Maribor prvi prinesel Joè Jelenc (diplomiral je leta 1920), v tridesetih letih Ljubo Humek, deloma pa so jih Maribor~ani tudi na~rtno iskali v skladu s splo{nimi politi~nimi tokovi. Glej: Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 23; Eva Pezdi~ek, Vila Majer v Mariboru in projekt njene obnove, Umetnostna kronika 5, Ljubljana 2004, str. 11. 28 Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 97. 29 Zlasti je obàlovanja vredna izguba Frajovà na jugovzhodnem vogalu trga, proviantne hi{e, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, leta 1650 pa so jo kupili Tattenbachi. V 19. stoletju je sluìla za voja{nico. 30 Curk, Maribor, str. 83. 27

540

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 541

S tudia H istorica S lovenica

Novi cestni most preko Drave z iztekom na Trg revolucije (foto: Marjeta Ciglene~ki)

mut in leta 1960 Milan êrnigoj, leta 1982 pa je jugovzhodni vogal trga zaprla stavba arhitekta Vlada Jandla,31 ki ji lahko o~itamo arhitekturno nedore~enost in pustost, vendar je Glavni trg leta 1982 pridobil nekaj svoje nekdanje zaokroènosti. Leta 1938 je êrnigoj dosegel prvo nagrado na nate~aju za ureditev sedanjega Trga svobode. Sredi 19. stoletja zasuti obrambni jarek je bil reprezentan~na povr{ina na stiku med starim srednjeve{kim mestom in novim trgovskim sredi{~em, ki se je razvilo ob dana{nji Partizanski cesti. Izhodi{~e za nate~aj je bila predvidena postavitev spomenika kralju Aleksandru, ki ga je projektiral Boris Kalin. Zanimiva je primerjava êrnigoj â&#x20AC;&#x201C; Kalinove re{itve s prvim predlogom spomenika NOB na Trgu svobode, kakor ga je na~rtoval Slavko Tihec leta 1961. Tihec je na zahodnem delu trga najprej predvidel skulpturo na visokem podstavku s prevladujo~o vertikalo.32 Sergej Vri{er je obàloval, da kipar pri izvedbi ni vztrajal pri prvotni razli~ici, ki je pomenila vez s predvojnimi na~rti na tem trgu33 in z razmi{ljanji Branka Kocmuta, ki je leta 1948 pripravil maketo ureditve kulturnega sredi{~a na Trgu svobode, na katerega zahodnem delu je prav tako predvidel visok 31

Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 47. Breda Ilich Klan~nik, @ivljenjepis, v: Slavko Tihec. 1928-1993, Umetnostna galerija Maribor 2004, str. 178. 33 Sergej Vri{er, Slavc, v: Slavko Tihec. 1928-1993, Umetnostna galerija Maribor 2004, str. 168-169. 32

541

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 542

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Stanovanjska enota v Vurnikovi koloniji za `elezni{ke delavce (foto: Marjeta Ciglene~ki)

in vitek spomenik.34 Tudi Kocmutov na~rt ni bil uresni~en â&#x20AC;&#x201C; Maribor ni izoblikoval sredi{~a z novimi zgradbami kulturnih ustanov. Ljubljanski arhitekt Ivan Vurnik je leta 1928 pripravil na~rte za delavsko kolonijo v magdalenskem predmestju v kareju med Fochovo, Delavsko, Betnavsko in Koseskega ulico. Naselje enodru`inskih hi{ic je sprva obsegalo 147 stanovanj. Leta 1929 so ga pove~ali s {tirimi hi{ami in leta 1933 z nadaljnjimi {tirimi hi{ami ob Delavski ulici s skupaj 64 stanovanji. V bli`ini kolonije je arhitekt Herbert Drofenik med letoma 1936 in 1938 zgradil {e cerkev sv. Re{njega Telesa. Investitor so bili Okro`ni urad za zavarovanje delavcev Maribor, Mestna ob~ina in posa-

Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, sl. 26, 45. Kocmut je `e predvideval, da bo potrebno zgraditi nov most ~ez Dravo vzhodno od Glavnega mostu, cesti{~e pa naj bi se stekalo na Trg svobode, kjer bi nastala primerna lokacija za mestno sredi{~e.

542

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 543

S tudia H istorica S lovenica

Cerkev sv. Re{njega Telesa v Vurnikovi koloniji (foto: Marjeta Ciglene~ki)

mezniki. Enodruìnske hi{ice so postavljene v strnjenem nizu vzdol` ulic, ki so pahlja~asto razporejene v smeri sever â&#x20AC;&#x201C; jug. Le dva niza hi{ic leìta pre~no in obrobljata ozelenjen trg sredi naselja. O Vurnikovi delavski koloniji je bilo è precej napisanega,35 o ciljih tak{ne zidave pa se je razpisal tudi arhitekt sam.36 Kolonija predstavlja prvi primer vrstnih hi{ na Slovenskem; gre za tip hi{ z vrtovi na notranji strani uli~nih otokov. Hi{e so postavljene po na~elih mednarodnega kongresa za stanovanja in urbanizem, ki ga je na Dunaju leta 1926 organizirala socialdemokratska mestna oblast s ciljem, da delavcem zagotovi kvalitetna bivali{~a in ekonomsko trdnost. Na kongresu, ki se ga je o~itno udeleìl tudi Ivan Vurnik (ali pa se je kako druga~e seznanil z rezultati razprav), sta se sre~ala dva

Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 14-21; Andrej Hrausky, Funkcionalizem v slovenski arhitekturi med obema vojnama, Arhitektov bilten, {t. 117/118 (1993); Breda Miheli~, Vurnik in Ljubljana, Ivan Vurnik 1884-1971: Slovenski arhitekt, Ljubljana AB, posebna izdaja, 1994; Jelka Pirkovi~, Mestna delavska kolonija, v: 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne. Vodnik po arhitekturi; iz zbirke Dnevi evropske kulturne dedi{~ine, Ljubljana 2001 (dalje: Pirkovi~, Mestna delavska kolonija), str. 121-125 (ur. Damjana Pre{eren). 36 Ivan Vurnik, O re{evanju stanovanjske krize v zapadni Evropi, Dom in svet, letnik 40, 15. maj 1927, {t. 4, str. 145-148; Ivan Vurnik, K vpra{anju enodruìnske delavske hi{ice, Dom in svet, letnik 41, 15. marec 1928, {t. 3, str. 82-84; Ivan Vurnik, Za lasten dom in vrt: K na~rtu in prora~unu za enodruìnsko hi{ico, Slovenec, letnik XVI, 25. marec 1928, {t. 71, str. 3; isti: Za lasten dom in vrt : K na~rtu in prora~unu za enodruìnsko hi{ico (nadaljevanje), Slovenec, letnik XVI, 1. april 1928, {t. 77, str. 8.

543

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 544

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Hutterjevo stanovanjsko naselje za tekstilne delavce na Pobre`ju (foto: Marjeta Ciglene~ki)

koncepta. Prvi je zagovarjal gradnjo delavskih stanovanj v velikih blokih z notranjimi dvori{~i, kakr{ne so gradili na Dunaju. Drugi je prisegal na tip t. i. 'vrtnega mesta' z enodru`inskimi hi{icami.37 Za drugo razli~ico, ki je zaznamovala predvsem angle{ka in nizozemska delavska naselja, se je ogrel tudi Vurnik. Uspelo mu je izpeljati tudi finan~ni predra~un za mariborsko kolonijo. Mariborski Okro`ni urad za zavarovanje delavcev je zainteresiranim omogo~il ugodna posojila, ob~ina pa je zemlji{~e komunalno opremila in vodila nadzor nad gradnjo. Po 20 letih izpla~evanja mese~nih obrokov so delavci postali lastniki bivalnih enot. Hi{ice z osnovnim tlorisom 20 m2 v treh eta`ah so skromnega videza, Vurnik pa je pri na~rtovanju upo{teval potrebe mariborskega delavca, ki je bil praviloma kme~kega porekla,38 skromne zmo`nosti doma~ih gradbenih podjetij, zaradi ~esar ni uvajal nobenih oblikovalskih posebnosti in novih gradbenih materialov, pri na~rtovanju pa ga je vodila te`nja po ~im cenej{i izvedbi. Vurnikova delavska kolonija velja za uspe{no izveden projekt, ki je nastajal isto~asno s podobno zastavljenimi in s socialisti~no ideologijo podprtimi gradnjami drugod po svetu. V letih 1936/37 je naselje delavskih hi{ dal zgraditi tudi mariborski tovarnar Hutter, in to na Pobre`ju. Hutterjeve hi{ice so delavci lahko najeli, niso pa mogli 37 38

Pirkovi~, Mestna delavska kolonija, str. 123. Manj{i vrt je bil neobhodna pritiklina tak{nega bivali{~a. Vurnik je v pritli~ju na~rtoval celo hlev~ek za doma~o `ival.

544

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 545

S tudia H istorica S lovenica

Hutterjev blok na Raku{ovem trgu (foto: Marjeta Ciglene~ki)

postati njihovi lastniki. Bivanje v njih je bilo pogojeno z delovnim razmerjem. Hutter je v letih 1940 in 1941 pri arhitektih Sa{i Devu (glavni projektant) in Jaroslavu ^ernigoju naro~il {e projekte za sloviti Hutterjev blok na Maistrovi ulici. Nastala je razse`na sodobna stavba, ki po svoji zasnovi spominja na dunajsko delavsko gradnjo v velikih blokih z notranjim dvori{~em, le da sta bila Dev in ^ernigoj arhitekturno mnogo bolj domiselna. V bloku so bila velika in tudi razko{na, vendar spet samo najemni{ka stanovanja, namenjena vodilnim name{~encem v Hutterjevi tovarni. Jelka Pirkovi~ opozarja na razlike v gradnji za dolo~ene sloje zaposlenih v Hutterjevi tovarni.39 Obnova po drugi svetovni vojni in gradnje do sedemdesetih let 20. stoletja Druga svetovna vojna predstavlja eno najte`jih poglavij mariborske zgodovine. Mesto so v letih 1944 in 1945 hudo prizadele bombe iz zavezni{kih letal. Povsem zru{enega ali po{kodovanega je bilo 47 % stavbnega fonda. Visoka {tevilka izzveni {e posebej tragi~no, ker je bil Maribor med ve~ino od 29 dobro dokumentiranih na-

Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 20, 21.

545

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 546

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

padov pomo`ni cilj zavezni{kih letal, ki so se vra~ala z bombnih akcij v Nem~iji in Avstriji. Tam niso odvrgla vseh bomb, pa so se jih znebila nad Mariborom.40 Pri povojni obnovi poru{enega mesta so imeli prednost industrijski objekti, za njimi pa stanovanjske zgradbe. Maribor, ki je bil è med obema vojnama prava industrijska trdnjava, je proizvodne zmogljivosti po drugi vojni {e pove~al, pove~alo pa se je tudi {tevilo mariborskih prebivalcev, ve~inoma tovarni{kih delavcev, za katere so prete`no na desnem bregu Drave gradili nove stanovanjske soseske. Takoj po kon~ani vojni so bile Mariboru upravno priklju~ene okoli{ke vasi, kar je bistveno pove~alo obseg mesta. Maribor je bil leta 1955 razdeljen na {tiri ob~ine, leta 1962 na tri in leta 1967 zdruèn spet v eno.41 Istega leta sta bila sprejeta zakon o regionalnem prostorskem planiranju in zakon o urbanisti~nem planiranju; nastali so veliki urbanisti~ni projekti, ne le za Ljubljano, pa~ pa tudi za Maribor.42 Stanovanjsko gradnjo je v {estdesetih letih pospe{ila {e stanovanjskoâ&#x20AC;&#x201C;komunalna reforma. Osnova za vse gradnje po drugi svetovni vojni je bil regulacijski na~rt Ljuba Humka iz leta 1949, ki so mu sledili urbanisti~ni program leta 1966 in leta 1975 devet zazidalnih na~rtov za soseske. Obnova Lenta se je pri~ela leta 1983, ko je bil potrjen poseben na~rt za staro mestno jedro. Ljubo Humek je upo{teval na~ela sodobnega urbanisti~nega planiranja in se osredoto~il na tehni~na, komunalna in zazidalna vpra{anja. Posebno pozornost je posve~al prometu, povr{ine je delil na tiste za delo, stanovanje in zelenje, zanimala ga je izgradnja komunalnih naprav in vpra{anje rekonstrukcije starega mestnega jedra. Humek se je lotil problema koro{ke èlezni{ke proge, ki pre~ka ju`ni del mesta nedale~ od Drave in s tem {e pove~uje problem lo~evanja mesta na levi in desni dravski breg. Koro{ko progo je èlel prestaviti pod Pohorje, na prostor sedanjega èlezni{kega trikotnika pa locirati glavni kolodvor. Prav tako je èlel glavno prometno cesto prestaviti vzporedno z ju`no èleznico in v tej liniji zgraditi nov cestni most preko Drave, ob tej novi magistrali pa naj bi zrasle nove javne zgradbe in se razvilo novo mestno sredi{~e. Predlagal je delitev mesta na 5 bivalnih enot: na levi breg s starim mestnim jedrom, Magdalensko predmestje z novim mestnim sredi{~em, Pobre`je s Teznim, Studence in Razvanje. Vsaka od teh enot naj bi zajemala 200â&#x20AC;&#x201C;300 druìn, ki bi imele na voljo vso infrastrukturo. Med posameznimi deli bi se kot varovalni klini raztezala obmo~ja z zelenjem. Humkov na~rt ni bil v celoti realiziran, predvsem mu ni uspelo prestaviti koro{ke èlezni{ke proge in ustvariti novega mariborskega sredi{~a na Taboru. Prav tako niso preselili kaznilnic in tudi ne bolni{ni~nega kompleksa, ki se {e vedno {iri na stari lokaciji. Nova cestna magistrala, ki te~e preko novega dravskega mostu (Boris Pipan, 1961), je bila v nasprotju s Humkovimi stali{~i zgrajena kot globok cestni usek, ki grobo reè Tabor.43 Mnogi Maribor~ani so se upirali prestavljanju mestnega sredi{~a na 40

Marjan @nidari~, Cilj Maribor. Ob 60-letnici bombnih napadov na Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Maribor 2004, /razstavni katalog/, str. 8, 18. 41 Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 25. 42 Prav tam, str. 30. 43 Prav tam, str. 49.

546

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 547

S tudia H istorica S lovenica

desni breg Drave. V eseju Marjana Krambergerja iz leta 1971 beremo: "Na eni strani se je tisti del pobud za razvijanje mestnega jedra , ki bi moral prihajati od urbanisti~nih strokovnjakov (in za njimi stoje~ih politikov), sam kastriral z vztrajnim na~rtovanjem nekak{nega devi{ko novega sredi{~a kjerkoli drugje, samo tam ne, kjer je zdaj. Spominjam se ~asov, ko smo ga hoteli prestaviti na tako imenovani èlezni{ki trikotnik, se pravi na kraj, ki je bil po svoji odro~nosti in zapu{~enosti menda v vsem Mariboru najbolj primeren za snemanje gangsterskih grozljivk â&#x20AC;Ś"44 Humkov urbanisti~ni na~rt iz leta 1949 je bil realiziran na podro~ju stanovanjske izgradnje, kjer mu je uspelo uveljaviti teorijo sosesk. Ljubo Humek je bil prvi, ki je zavestno odprl glavna mariborska urbanisti~na vpra{anja, Maribor pa prvo mesto, ki je za~elo na~rtno urejati svoj urbanizem. [ele leta 1958 je bil sprejet republi{ki zakon, ki je zahteval urbanisti~ne projekte za vsako ob~ino in mesto,45 Maribor pa je è leta 1952 dobil zavod za regulacijo Maribora, ustanovljen na Humkovo pobudo, ki ga je 1955 zamenjal Komuna projekt.46 Na podlagi urbanisti~nega zakona je Maribor leta 1960 dobil Zavod za urbanizem, è leto pred tem pa Zavod za spomeni{ko varstvo. Na Zavodu za urbanizem so od ustanovitve pa do leta 1966 pripravljali dolgoro~ni urbanisti~ni na~rt, ki je upo{teval regionalni vidik, delitev Maribora na tri ob~ine, se oprl na zgodovinska dognanja o rasti mesta47 in kot temeljno stanovanjsko enoto predvidel sosesko, katere velikost naj bi se merila s potrebami, vezanimi na eno osnovno {olo. Na levem bregu Drave je povojna obnova potekala mnogo po~asneje kot na desnem in {e ne tako dolgo nazaj je bilo mogo~e na pro~eljih posameznih zgradb videti po{kodbe iz vojnih ~asov. V starem delu mesta se je zazidava odvijala predvsem po na~elu plombiranja. Ve~ino teh posegov je vodil Ljubo Humek in se pri tem dràl na~ela, da nove zgradbe povezuje s starimi v nize. Posebej uspe{na je tovrstna povezava na obmo~ju kolodvora, ki je v stroki àl povsem spregledana. Na sre~o je ostal nerealiziran na~rt iz leta 1960, da bi na sedanjem Kidri~evem trgu postavili 11eta`no stolpnico kot najvi{ji vi{inski poudarek Maribora. Staro mesto je tako ohranilo obstoje~i tloris, praznine pa so postopoma zapolnjevale sodobne zgradbe, ki so se v gabaritih prilagajale starej{emu fondu in zmerno vna{ale nove elemente. Po vojni je bilo izdelanih tudi nekaj regulacijskih na~rtov za posamezne dele starega mesta. Predloge za ureditev Trga svobode smo predstavili è zgoraj,

Marjan Kramberger, Gosposka ulica v Mariboru, v: Mariborska knjiga, str. 368-370. Celotno besedilo, iz katerega povzemamo citat, progla{a Gosposko ulico za simbol mariborske zaostalosti in se ~udi, da sta v njej nastali le dve novogradnji, in {e to le kot ÂťplombiÂŤ. Avtor poziva k modernizaciji starega stavbnega fonda v sredi{~u mesta, k vi{anju gabaritov in tudi k ru{enju zgradb, ki ovirajo prometni razmah. Skratka, Kramberger nasprotuje ohranjanju Gosposke ulice kot spomenika. Ob tem se smemo spomniti tudi mnenja Jaroslava ^ernigoja, ki je skupaj s Sa{o Devom leta 1931 projektiral stavbo banke v Tyr{evi ulici in se pri tem ni oziral na okoli{ke zgradbe v prepri~anju, da bodo tako ali tako kmalu poru{ene. Glej: Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 19. 45 Prav tam, str. 33, 34. 46 Prav tam, str. 42, 43. 47 Izjemno dragocena so bila spoznanja Jo`eta Curka, ki je svoje ugotovitve tudi sproti objavljal v strokovnih publikacijah.

547

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 548

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Ulica heroja Staneta â&#x20AC;&#x201C; pozidava vrzeli v smislu 'plombe' (foto: Marjeta Ciglene~ki)

Branko Kocmut pa je pripravil tudi na~rt za ureditev Slom{kovega trga in se pri tem oprl na starej{i na~rt Marjana Mu{i~a (1939).48 Kocmutove re{itve so druga~ne od Humkovih in nosijo pe~at Ple~nikove {ole. Bolj kot v {ir{a komunalna vpra{anja so usmerjena v estetiko dolo~enih vizur, blizu pa jim je tudi smisel za detajle. Podobno se je zaklju~ilo tudi oblikovanje Rotov{kega trga v letih 1958-69 (Ivan Kocmut in Borut Pe~enko). Elaborat o ureditvi mestnega sredi{~a so pridobili z nate~ajem, ki se je kon~al leta 1962, prvo nagrajeni pa so bili Branko in Ivan Kocmut ter Bogomir Ungar. Tudi ta na~rt ni bil v celoti upo{tevan, uveljavil pa je delitev osrednjega dela mesta na zahodni trgovsko-kulturni in vzhodni poslovnoupravni del. Utrdila se je trgovska vloga Partizanske ceste, upo{tevana pa je bila stara mariborska zna~ilnost â&#x20AC;&#x201C; povezava arhitekture z obiljem zelenja, predvsem z drevoredi.49 Med povsem novimi poslopji na levem bregu Drave izstopa stavba glavnega kolodvora, ki so ga zgradili med letoma 1949 in 1955 po na~rtih Milana ^ernigoja in tako nadomestili stari kolodvor, zgrajen {e v avstroogrskem duhu, ki so ga ob koncu druge vojne zru{ile zavezni{ke bombe. Izraziti vodoravnici osrednjega

Park na Slom{kovem trgu je leta 1948 uredil Ljubo Humek. Kocmutove in Humkove zasnove trga Maribor~ani leta 2000 niso dovolili spremeniti; nasprotovali so na~rtu Borisa Podrecce, ki je predvidel podiranje drevja okrog stolnice. Me{~ani so vztrajali, da je zelenje zna~ilnost Maribora. 49 Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 46, 47.

548

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 549

S tudia H istorica S lovenica

Poslovno-ekonomska fakulteta, zna~ilna arhitektura Branka Kocmuta (foto: Marjeta Ciglene~ki)

poslopja, ki neopazno kombinira teren v ve~ nivojih, konkurira vi{inski poudarek stolpi~a z uro. Med letoma 1960 in 1962 je ob Raku{evem trgu zrasla Ekonomsko-poslovna fakulteta po na~rtih Branka Kocmuta. Povsem nov element je bilo stebri{~e, ki podpira veliko predavalnico kot samostojni stavbni kubus in poudarja tenko~utno povezavo nivojsko razgibanih elementov na vogalu tr`nega prostora. Na drugi strani se kot kulisa proti Raku{evemu trgu odpira 'Jem~ev vrt' Boruta Pe~enka iz let 1972â&#x20AC;&#x201C;75. Pro~elje krasi kovinska skulptura Janeza Boljke, kar je redek okras sodobnega pro~elja na Slovenskem.50 S stebri podprt kockast stavbni element je zna~ilen za oba brata Kocmuta. Realiziral ga je tudi Ivan Kocmut (1962-64) na nekdanjem Domu politi~nih organizacij (zdaj IZUM). Povsem nepotrebna in v nasprotju s spomeni{kovarstvenimi na~eli je bila izguba Benetk leta 1967. Stavbe tik ob reki naj bi jih bilo potrebno poru{iti zaradi izgradnje dravskih elektrarn oziroma zaradi dvignjenega vodostaja Drave. Jo`e Curk je Benetkam sicer odrekel kak{no ve~jo arhitektonsko vrednost, poudaril pa je urbani pomen kompleksa, ki je z vogalom segal do Drave.51 Na zahodnem delu dravskega nabre`ja zdaj manjka vizualna cezura, ki bi ozna~ila jugozahodni

Skulptura je nastala v okviru Forme vive, ki je mnoge mariborske javne povr{ine o`ivila s skulpturami. Z izjemno navedene Boljkove stvaritve so druga dela Forme vive iz betona; najbolj po{kodovane so v postopku obnove. 51 Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 39, 40.

549

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 550

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

rob nekdanjih mestnih utrdb in ki bi predstavljala ustrezen pendant Vodnemu stolpu ob jugovzhodnem vogalu nekdanjih mestnih utrdb. Prva stanovanjska naselja, zgrajena takoj po drugi vojni, so bila dokaj skromna in arhitekturno nezanimiva. V petdesetih letih pa se je za~ela dvigovati zahtevnost glede stanovanjskega standarda. Ljubo Humek je kot vodja Zavoda za regulacijo Maribora napravil analizo stanovanjskih problemov v mestu. Leta 1951/52 je dobil {tipendijo za obisk [vedske, kjer je na{el zglede za gradnjo stanovanjskih blokov. Prva ve~ja realizacija stanovanjskih objektov po {vedskih vzorih je nastala med letoma 1953 in 1961 ob Gosposvetski cesti (urbanisti~na zasnova Ljubo Humek). Dve stolpnici (arhitekt Ivan Kocmut), ki veljata za prvi stanovanjski stolpnici v Jugoslaviji,52 ob vstopu v naselje delujeta kot vi{inska poudarka in usmerjevalca za tiste, ki iz sredi{~a mesta prihajajo proti Koro{kemu predmestju. Na kriì{~u se odpre pogled na celoto: stolpnici delujeta kot vhod, za njima pa se vzdol` ulice vrstijo ni`ji bloki in stolpi~i, ki so bili med prvimi v Jugoslaviji zgrajeni iz prefabiriciranih elementov.53 Projektantom je uspelo zgraditi vse spremne objekte (trgovina, zdravstvena postaja, otro{ki vrtec), kar jim je spodletelo v drugih mariborskih soseskah. Danes je ob Gosposvetski cesti zaradi pove~anega prometa preve~ hrupa, v bliìni je tudi ponesre~eno lociran objekt nekdanje Hidromontaè, a so kvalitete naselja {e vedno razvidne.54 [e ve~ stanovanjskih sosesk je zraslo na desnem bregu Drave. Ve~inoma so bile slabo opremljene s spremnimi objekti, arhitekti pa so ponavljali vzorce internacionalnega funkcionalizma. Urbanisti~ni na~rt Maribor â&#x20AC;&#x201C; Jug, ki so ga leta 1973 izvedli v Urbanisti~nem in{titutu SRS pod vodstvom Braca Mu{i~a, je uvedel vrsto novosti. Mu{i~eva splo{na odlika je urbanisti~no â&#x20AC;&#x201C; arhitekturni koncept ulice, ki ni le nosilec komunikacije, pa~ pa tudi javni prostor, katerega ritem obodnih objektov se stopnjuje v smeri funkcionalnih vozli{~ in kriì{~. V Mariboru je v to idejo vklju~il {e zna~ilne mariborske drevorede.55 Soseska Sâ&#x20AC;&#x201C;23 predstavlja izstopajo~ vi{inski poudarek v mariborskem mestnem tkivu in tudi sicer po svoji masi presega druge sorodno zaokroène mestne predele. V Mariboru je bila po letu 1945 skoncentrirana tudi industrijska gradnja, v katero je bila usmerjena glavnina urbanisti~nih, arhitekturnih ter inènirskih mo~i, kar {e vedno ni postalo predmet strokovnega vrednotenja, ~eprav so v zadnjih letih zaradi gospodarskih sprememb ogroèni mnogi mariborski tovarni{ki objekti. Na Teznem so gradili è Nemci med drugo svetovno vojno. Zamislili so si tri industrijske gigante: proizvodnjo glinice na Madàrskem, proizvodnjo aluminija v Kidri~evem in izdelavo letalskih delov v Mariboru, ki je stekla è leta 1942. Nemce je prehitel konec vojne, vendar so nove oblasti uspele izkoristiti delno izpeljano gradnjo. V Kidri~evem so leta 1954 zagnali proi-

Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 63. Prav tam, str. 65. 54 Prav tam, str. 54, 55. 55 Prav tam, str. 40, 41; Stane Bernik, Pogledi na novej{o slovensko arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 1992, str. 61. 53

550

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 551

S tudia H istorica S lovenica

Stanovanjska soseska S â&#x20AC;&#x201C; 23 (foto: Marjeta Ciglene~ki)

zvodnjo glinice in aluminija,56 v Mariboru pa po obnovi precej razru{ene tovarne è v letu 1945 izdelovanje avtomobilov. Na~rte za industrijske objekte je med drugimi delal tudi Ljubo Humek, njegovi so projekti za del objektov za MTT, ki jih je v letih 1960-63 dograjeval {e Milan êrnigoj. Jaroslav êrnigoj je leta 1949 na~rtoval kova~nico za TAM, Milan êrnigoj pa leta 1949/50 monta`no halo za Metalno, ki je imela jekleno konstrukcijo. Delo Milana êrnigoja je tudi tovarni{ki kompleks LIP v Limbu{u iz leta 1950 in objekti za Tovarno èlezni{kih vozil Boris Kidri~ na Studencih iz leta 1960/62.57 Med Trà{ko cesto in èlezni{ko progo na Teznem je zrasel velik skladi{~no-transportni in carinski kompleks, katerega zasnovo je leta 1963 projektiral Janez Kre{evi~, osrednje poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1988 po na~rtih arhitekta Ljuba Mi{i~a. Severno od te cone je imela svoje proizvodne hale Elektrokovina.58 Edino Hidromontaà je bila leta 1948 povsem ponesre~eno locirana na stanovanjsko obmo~je Koro{kih vrat.59 Vsi urbanisti in arhitekti, ki so sodelovali pri posegih v stari del mesta in pri njegovem {irjenju na obrobju, so spo{tovali za Maribor zna~ilne velike zelene po56

Marjeta Ciglene~ki (et al.), TALUM 1954â&#x20AC;&#x201C;2004, Kidri~evo â&#x20AC;&#x201C; Talum 2004, str. 21. Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 78-80. 58 Curk, Zgodovinski razvoj mesta, str. 113. 59 Pirkovi~ Kocbek, Izgradnja sodobnega Maribora, str. 43. 57

551

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 552

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Industrijska cona Melje (foto: Marjeta Ciglene~ki)

vr{ine. Ljubo Humek je na~rtoval parka na Slom{kovem trgu (1948) in na Trgu generala Maistra (1949) in zasnoval promenado v Mestnem parku. Hkrati je Milan êrnigoj urejal {portni park Branik (1948-1952), na desnem bregu Drave pa je Ljubo Humek projektiral novi del Magdalenskega parka (1952). Zlasti pa se je Maribor proslavil z izvrstno {tudijo regulacije Mariborskega Pohorja arhitekta Branka Kocmuta (1953). Ivan Kocmut je izdelal projekt Pohorske vzpenja~e (1955/56, izvedba 1957), ki se odlikuje po likovno ~istih re{itvah. V skladu z regulacijsko {tudijo je bil sredi {estdesetih let postavljen hotel Bellevue, ki je v procesu prenove, àl pa je bila uni~ena arhitektura Magde in Ivana Kocmuta, hotel Habakuk v bliìni spodnje postaje Pohorske vzpenja~e, ki ga je zamenjal ve~ji objekt arhitekta Reichenberga. Varovanje urbanisti~nih in arhitekturnih vrednot Mariboru povzro~a precej teàv, kar velja tako za staro histori~no gradivo kot za mlaj{e dose`ke, od katerih niso vsi zajeti v za{~itne odloke. Mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dedi{~ine si je utrdila ugled prav zaradi pozornosti, ki jo posve~a novej{i arhitekturi in urbanizmu, vendar predlogi pristojnih konservatorjev niso vedno sprejeti. Brez potrebe in s premalo premisleka je bila na primer zru{ena èlezobetonska streha nad nekdanjo avtobusno postajo na robu Glavnega trga, prva tovrstna gradnja v Jugoslaviji. Ogroèna je restavracija Center (Rudi Zupan, 1960) in bati se je za ohranitev sporo~ilnosti zna~ilnega motiva bratov Kocmut â&#x20AC;&#x201C; stebri{~a, ki podpira stavbni kubus. Najbolj pa je v Mariboru ogroèna industrijska arhitektu-

552

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 553

S tudia H istorica S lovenica

Vhod v Mestni park, urbanisti~na re{itev Ljubo Humek (foto: Marjeta Ciglene~ki)

ra, plod obse`nega znanja najbolj{ih mariborskih urbanistov, arhitektov in in`enirjev, saj je to poglavje mariborske polpreteklosti povsem neraziskano in tudi slabo dokumentirano.

553

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 554

M. Ciglene~ki: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju

Marjeta Ciglene~ki THE URBANIST LIKENESS OF MARIBOR IN THE 19TH AND 20TH CENTURY

SUMMARY Urbanistically, Maribor developed rather unevenly in the 19th and 20th century. The prior half of the 19th century was marked by the knocking down of city fortifications, causing initial major changes in the urban tissue. A major intervention in the urban infrastructure of the city was to be found in the construction of the Southern Railway (1846) and of railway workshops at Studenci, being the first major manufacturing facility in the city. By enhanced industrialization of the city, the number of inhabitants jumped by leaps. First workers’ colonies were built for railway workers on the right bank of the Drava in the direct vicinity of the workshops in the sixties of the 19th century. In the old city nucleus and at its fringes, during the latter half of the 19th century, respectable public buildings in historicist styles were constructed, whereas in the Northern edge of the town a district of luxurious villas, encircled by gardens, came about. Opulence of greens and chestnut walking alleys were a Maribor peculiarity in the 19th century already, which is respected by contemporary urban likeness planners. The twentieth century began by the construction of a new road bridge, which hurtfully intervened into the Eastern edge of the Glavni trg (Main Square), where significant buildings were knocked down, whereas on the left bank of the bridge a new triangular square appeared. Numerous urbanists attempted to resolve the unfavourable likeness of the Glavni trg, the empty space being filled only in 1982 by architectural work of Vlado Jandl, not of best quality. One of the best Maribor urbanist achievements was to be found in the Vurnik workers’ colony at Tabor, though modest, which provided during the 20ies, flats for numerous railway workers. On the left bank of the Drava, between the two Wars, some modern buildings were erected, planned primarily by Jaroslav ^ernigoj, Sa{a Dev and Ljubo Humek. The 30ies were the time for more demanding urbanist planning, initiated by Jaroslav ^ernigoj, continued by Marjan Mu{i~, whereas greatest achievements in this field are to be attributed to Ljubo Humek, who was one of the main proponents at the renovation and construction of the city, which was gravely ruined during the Second World War. Humek’s urbanist plan of Maribor from 1949, conceptualized on the basis of theory of neighbourhoods, for a number of decades served for later projects. Although Humek did not succeed in transferring Carinthian railway to the foothills of Pohorje and construct a new Maribor centre, his plan was implemented in the area of housing construction as to housing construction and renewal of the old part of the city as fillings. In the centre of Maribor, he linked new buildings with old ones into strings, the city retaining the old ground plan and observing old templates. The best post-War housing construction on Gosposvetska ulica (Gosposvetska street) was modeled after Swedish patterns. The construction of neighbourhoods on the Drava right bank was less consistent, as the residents cannot avail themselves of utility facilities. The study of the regulation of Maribor Pohorje (Branko Kocmut, 1953) was a major achievement, by which the city is linked purposefully with the city edges. The construction of major manufacturing facilities, which were the basis of the Maribor economy for decades still remains unresearched. The efforts of the best Maribor urbanists, architects and engineers were directed towards these facilities.

554

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 555

S tudia H istorica S lovenica The protection of urbanist and architectural values causes major difficulties for Maribor, which goes for the old historical material and recent achievements, which are not all covered by regulations on protection. The Maribor unit of the Institute for the Protection of Cultural Heritage devotes significant attention to recent architecture and urbanism, but the proposals by competent conservers are not always observed. Industrial architecture is most endangered in Maribor, though it is the result of extensive knowledge on the part of the best Maribor urbanists, architects and engineers, as this chapter in the recent past of Maribor is completely unresearched and poorly documented as well.

555

18 Ciglenecki

5.6.07

09:28

Page 556

18-1 Ocene

5.6.07

09:29

Page 557

S tudia

H istorica

S lovenica Ocene in poro~ila / Reviews and Reports

18-1 Ocene

5.6.07

09:29

Page 558

19 Dolenc Ocena

5.6.07

09:29

Page 559

S tudia H istorica S lovenica

Mateja Re`ek Med resni~nostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem 1948-1958 Modrijan Ljubljana 2005, 224 str.

Najnovej{a knjiga o povojni politi~ni zgodovini Slovenije osvetljuje doslej zanemarjeno, a klju~no temo tega obdobja, to je verjetno najve~jo prelomnico v zgodovini druge Jugoslavije in njene nekoliko bolj dolgoro~ne posledice. Avtorica nas v problematiko seveda uvede najprej s kratkim pregledom dogajanja v prvih povojnih letih, od konca vojne do spora z Informbirojem. Sledijo trije kronolo{ko zamejeni glavni deli politi~ne analize obravnavanega desetletja, ter povzetek v angle{~ini, seznam arhivskih in drugih virov ter literature, knjigo pa zaklju~i imensko kazalo. Za informacije o tem, kje je kaj najdeno in od kje vzeto ter za preverljivost podatkov, predvsem zelo ilustrativnih citatov, skrbijo sprotne opombe. Knjiga, katere osnova je doktorska disertacija, ima torej vse, kar mora znanstvena monografija imeti. Prvi del knjige ozna~uje zelo povedni naslov 'âs iskanj (1949-1953)'. Pospe{enemu sledenju sovjetskim zgledom v prepri~anju, da bo nastale spore {e mogo~e zgladiti, so prvi kriti~ni odzivi na Stalinove kritike KPJ sledili {ele v za~etku oktobra 1948, ve~ kot tri mesece po resoluciji Informbiroja. Do bolj odkrite kampanje za enakopravnost socialisti~nih dràv in za pravico do razli~nih poti v socializem ter kritik sovjetskega sistema pa je pri{lo {ele proti koncu leta 1949, po prekinitvi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju ter odkritih sovjetskih napadih na jugoslovansko kandidaturo za ~lanico Varnostnega sveta OZN. Kot najbolj prikladna zamisel za nasprotovanje sovjetskemu dràvno birokratskemu sistemu se je pokazala Marxova ideja o dràvi, ki je tudi v najbolj{em primeru zlo, in o njenem odmiranju. Plod tega razmi{ljanja je bilo uvajanje delavskih svetov konec leta 1949 in tako imenovani zakon o samoupravljanju junija 1950. To je spremljala decentralizacija dràvne uprave glede gospodarskih pristojnosti, kr~enje zvezne uprave, odpravljanje nekaterih privilegijev partijske elite in kampanja proti birokratizmu, ki naj bi bil usmerjen k podrejanju delavskega razreda dràvnemu aparatu. Pojem ljudske demokracije, za katero so bili zna~ilni dràvna lastnina, velika dràvna administracija in skoraj neomejene pristojnosti dràve, je zamenjal pojem socialisti~ne demokracije z dru`beno lastnino in samou-

559

19 Dolenc Ocena

5.6.07

09:29

Page 560

E. Dolenc: M. Re`ek, Med resni~nostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika ...

pravljanjem, pristojnosti dràve pa naj bi postopoma prevzemale lokalne skupnosti. Hkrati z uvajanjem samoupravljanja in gospodarske decentralizacije so v kritiki stalinizma za~eli politi~ni voditelji govoriti tudi o lo~itvi partijske in dràvne oblasti. Vse te nove ideolo{ke usmeritve je potrdil {esti kongres KPJ novembra 1952 v Zagrebu, vendar so nekateri iz najo`jega partijskega vodstva (npr. Aleksandar Rankovi}, pa tudi sam Tito) è so~asno intimno izraàli dvom v tako korenito liberalizacijo in 'slabljenje' mo~i KPJ oziroma po novem Zveze Komunistov Jugoslavije, kakor se je ob tej prilo`nosti vra~anja k virom marksizma preimenovala. H korenitosti iskanja druga~nih ideolo{kih osnov in razlikovanja s starimi sovjetskimi vzori je nedvomno veliko prispeval nov zunajepoliti~ni poloàj Jugoslavije, zlasti voja{ka ogroènost na njenih vzhodnih mejah in nujna naslonitev na zahod zaradi izoliranosti z vzhoda. Poglavjem o uvajanju samoupravljanja in ideolo{kih preusmeritvah KPJ/ZKJ sledi 'Metamorfoza Ljudske fronte', ki predstavlja {e en, ~eprav bolj navidezen, poskus politi~ne demokratizacije, zlasti na pritisk z zahoda. S preimenovanjem v Socialisti~no zvezo delovnega ljudstva na ~etrtem kongresu februarja 1953, naj bi prevzela odlo~anje o konkretnih politi~nih zadevah in tako postala nekak{en konkurent ali vsaj sooblikovalec politike poleg ZKJ, ki naj bi postala bolj idejni usmerjevalec. Tako naj bi se Jugoslavija postopoma politi~no pluralizirala, SZDL pa celo vklju~ila v zahodnoevropsko Socialisti~no internacionalo, a je bila zaradi enostrankarskega sistema zavrnjena. Kot so sami partijski voditelji intimno ugotavljali, pa za pravo pluralizacijo ni bilo prave volje. ZKJ se trdo priborjeni oblasti ni bila pripravljena kar tako odre~i. SZDL je zaradi podvajanja partijskih in njenih funkcij ter neposrednega vpletanja partijskih komitejev v njeno delo na vseh ravneh, po Re`kovi, postala samo pratijska transmisija. Precej{nja novost v delih o politi~ni zgodovini Druge Jugoslavije je dobro utemeljeno poglavje o pravosodju in politi~ni kazenski represiji, ki je nedvomno eden najpomembnej{ih sestavnih delov takratne politike, a je bil do devetdesetih let seveda potisnjen v ozadje. To je predvsem poglavje o prvih resnej{ih korakih k zakonitosti in pravni ureditvi pravosodja, ki pa je tudi po tem omogo~alo u~inkovito preganjanje politi~nih nasprotnikov. Ideolo{ke in zakonodajne spremembe, ki so se za~ele nekaj ~asa po sporu z Informbirojem, je formalno zaokroìl Ustavni zakon o temeljih dru`bene in politi~ne ureditve FLRJ iz januarja 1953. Ta je uzakonil novo ureditev zveznih organov. Zvezno skup{~ino sta zdaj sestavljala zvezni zbor in zbor proizvajalcev, prej{nji drugi dom, zbor narodov pa je bil priklju~en zveznemu zboru. Delitev Zvezne skup{~ine je odtlej temeljila na razredni in ne ve~ na nacionalni osnovi. Avtorica utemeljeno opozarja na velik pomen Kardeljevih teoretskih razglabljanj in vizij za te reforme. Po njegovem naj bi bila federacija zgolj prehodna dràvna oblika, ki bo odmrla, ko se bo enotni delavski razred dvignil nad nacionalno parcialnost. Na~rtovani demokratizacija, samoupravljanje in proces odmiranja dràve, ki naj bi po Kardeljevih na~rtih prinesli tudi sestop najvi{jih partijskih funkcionarjev med poslance, izvr{no oblast pa naj bi vodili predvsem strokovnjaki, je prekinila intervencija Tita, tako da so reforme v veliki meri ostale na pol po-

560

19 Dolenc Ocena

5.6.07

09:29

Page 561

S tudia H istorica S lovenica

ti. Spomladi leta 1953 so postajali vse glasnej{i zagovorniki politike trde roke, ki so do sredine leta v partijskem vrhu celo povsem prevladali. Najobse`nej{e poglavje prvega dela knjige, 'Cuius regio eius religio', obravnava odnos med dràvo in Katoli{ko cerkvijo. Kljub resnim korakom k ve~ji zakonitosti, demokratizaciji ali vsaj popu{~anju strogega policijskega nadzora, je v tem odnosu pri{lo samo {e do zaostritev. Avtorica najprej pojasnjuje vrsto ideolo{kih in politi~nih vzrokov za razmeroma sovra`ni medsebojni odnos. Cerkev je bila takrat zadnja opozicija, s katero dràva {e ni radikalno obra~unala. Posebej mote~a je bila njena navezanost na Vatikan, zato so sku{ali te vezi rahljati z ustanavljanjem duhovni{kih dru{tev, ki so bila delno pod nadzorom dràve. Na to pa je, kot na nevarnost ustanavljanja nacionalne cerkve, zelo ostro reagiral Vatikan, ki je dru{tva prepovedal, njihove voditelje pa celo ekskomuniciral. Odnos dràvnih oblasti do Katoli{ke cerkve se je najbolj zaostril v letu 1952. K zaostritvi je pripomogla tudi trà{ka kriza in ocene jugoslovanskih oblasti o izrazito pristranski vlogi vatikanske diplomacije v korist Italije. Nepopustljivost obeh strani je decembra 1952 pripeljala do prekinitve diplomatskih odnosov, do otoplitve pa je pri{lo {ele v {estdesetih letih. Prvi del knjige, katerega glavni poudarek je prepad med dejanskim in deklarativnim, je za obravnavano obdobje vsekakor klju~en, zato je tudi neprimerno dalj{i kot druga dva. Drugi del, z naslovom 'Politi~ni zastoj 1953-1956', ima tako samo tri poglavja. 'Zasuk v levo' pravzaprav govori o zasuku v desno, ~e ga razumemo kot vra~anje na starej{o, tr{o politiko ve~jega nadzora, prisilne enotnosti in tako imenovanega demokrati~nega centralizma. Glavni vzroki za obrat so bili, po mnenju avtorice, strah pred izgubo oblasti, upanje za ponovno ureditev odnosov s Sovjetsko zvezo po Stalinovi smrti in mote~ vpliv 'dekadentnih' idej z zahoda. Slednje naj bi vplivale na oblikovanje dveh skupin znotraj najo`jega kroga oblastnikov, liberalne (Djilas, Kardelj, Bakari}) in konservativne (predvsem Rankovi}, pa tudi Tito), to pa je med ~lane ZKJ na ni`jih ravneh prina{alo zmedo, nedisciplino in ravnodu{nost. Tu velja ponoviti odli~en citat Djilasa o na~inu delovanja in vlogi Kardelja v tem ~asu: "Pronicljiv, sposoben, potrpe`ljiv, civiliziran in pretkan! Z demokrati~nimi te`njami, pa tudi demokrati~nimi idejami, vendar brez mo~i, da bi se zanje dosledno zavzemal, da bi zanje trpel. Kardelj, ki je znal skuhati demokrati~no ka{o, v odlo~ilnem trenutku pa jo ponuditi drugim v poku{ino, je sam med tem postal gasilec in zagovornik 'trde roke'." Prvi vidni uspeh zagovornikov zaustavitve reform so bili sklepi drugega plenuma CK ZKJ junija 1953 na Brionih, kjer je bila izraèna zaskrbljenost zaradi antisocialisti~nih odklonov, nediscipline in pasivnosti komunistov. 'Poraz prvega 'partijskega liberalizma'', kakor je naslov drugemu poglavju, pa je bil sklenjen s padcem Milovana Djilasa na tretjem plenumu CK ZKJ januarja 1954, po seriji njegovih kriti~nih ~lankov, ki so bili plod na~elnega nestrinjanja s sklepi drugega plenuma CK ZKJ. Zadnji poskus decentralizacije tega obdobja je bil Kardeljev eksperiment z novim komunalnim sistemom, ki so ga za~eli pripravljati è leta 1953, preoblikovanje ob~in pa se je za~elo leta 1955. V naslednjem desetletju se je {tevilo ob~in postopoma skr~ilo na pribli`no eno tretjino prej{njih. Nove ob~ine naj bi prevzele veliko pristojnosti socialno-ekonomskega zna~aja in po vzoru Pari{ke komune

561

19 Dolenc Ocena

5.6.07

09:29

Page 562

E. Dolenc: M. Re`ek, Med resni~nostjo in iluzijo: Slovenska in jugoslovanska politika ...

postale osnovna enota samouprave lokalnih skupnosti, vendar so postopoma prevzele predvsem dràvno-upravne funkcije in bolj na lokalni ravni izvajale predpise dràve in republik. Razmeroma velika upravna teà ob~in je slabila poloàj republik in po mnenju avtorice podcenjevala nacionalno vpra{anje v Jugoslaviji. Skoraj hkrati z decentralizacijo v smeri federacije komun pa so za~eli spet krepiti zvezno oblast z ustanovitvijo cele vrste novih zveznih administrativnih organov, kar je oslabilo mo~ republik {e z druge strani. Nihanje med centralizmom in decentralizacijo je v zunanji politiki spremljalo iskanje ravnote`ja mad vzhodom in zahodom. Po te`ko pri~akovanem ponovnem zbliànju s Sovjetsko zvezo, potem ko je njeno vodstvo prevzel Hru{~ov in njegovem priznanju napa~ne politike do Jugoslavije na znamenitem 20. kongresu sovjetske partije, Tito vendar ni dosegel popolnega zado{~enja svojih velikih mednarodnopoliti~nih ambicij. Odnose s Sovjetsko zvezo so zelo hitro skalili tudi nemiri na Poljskem in vstaja na Madàrskem leta 1956, zato se je Tito za~el v ve~ji meri navezovati na protikolonialna gibanja v Afriki in Aziji in s se tem nekako distanciral od obeh politi~nih blokov v hladni vojni. Tretji, sklepni del knjige se osredoto~a na leta 1956-1958 in nosi povedni naslov 'Razpoke v monolitu'. Uvaja ga poglavje o obujeni razpravi o nacionalnem vpra{anju, ki so ga zbudile ponovna centralizacija in krepitev vloge zveznih oblasti v gospodarstvu sredi petdesetih let. Temu se je pridruìlo spodbujanje jugoslovanstva oziroma poskus oblikovanja jugoslovanske (nad)nacionalne zavesti na osnovi razredne ali socialisti~ne, ne pa nacionalisti~ne zavesti. Vendar so integralne impulze hitro prevzeli predvsem srbski kulturniki in poskusili z iniciativo tudi kulturnega poenotenja. Na te poskuse so, kot vedno, najprej in najbolj intenzivno reagirali jezikovno ob~utljivi Slovenci, predvsem intelektualci. Nejasnosti okrog novega, nenacionalisti~nega koncepta jugoslovanstva so verjetno spodbudile Kardelja, da je leta 1957 ponovno izdal knjigo iz leta 1939 Razvoj slovenskega narodnega vpra{anja z ob{irnim predgovorom, kjer je sku{al ta nov koncept jugoslovanstva in mednacionalne odnose v Jugoslaviji podrobneje definirati. Te njegove opredelitve v Jugoslaviji dotlej odrinjenega nacionalnega vpra{anja so bile leto kasneje vklju~ene tudi v nov program ZKJ. Na mednacionalne odnose v Jugoslaviji je pomembno vplivala tudi zelo neenakomerna gospodarska razvitost dràve, ki je ustvarila pogoje za grupiranje po na~elu razvitej{ih in manj razvitih republik. Vnovi~na centralizacija pri gospodarskem na~rtovanju je poglobila nezaupanje v odnosih med republikami in zveznimi oblastmi. Del najvi{jih partijskih voditeljev je zagovarjal nadaljnji razvoj samoupravljanja, decentralizacijo, krepitev republik in smotrnej{o politiko do nerazvitih, drugi del pa je bil mnenja, da je centralna oblast za u~inkovito vodenje pre{ibka, zagovarjali so mo~no ZK, ve~ja vlaganja v nerazvite republike in se celo zavzemali za integracijo jugoslovanskih narodov. Tito je sku{al ostati nad obema stranema, ~eprav sta mu bila intimno bli`ja centralizem in politika trde roke. Vode je precej razburkala prva ve~ja delavska stavka v Jugoslaviji, stavka v premogovnikih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje januarja 1958, kjer so bili aktivno udeleèni tudi ~lani lokalnih organizacij ZK in s tem precej omajali ideolo{ko prepri~anje v enotnost delavskega razreda in njegove 'avantgarde'. Analiza vzrokov stavke in razpra-

562

19 Dolenc Ocena

5.6.07

09:29

Page 563

S tudia H istorica S lovenica

va sta pokazali tudi na ob~utek zapostavljenosti Slovenije nasproti federaciji in na protijugoslovansko razpoloènje povsod po dràvi ter odprli problem odnosa med republikami in nacionalnega vpra{anja. Tito je opozoril predvsem na nedisciplino in pomanjkanje samokritike, podvomil v preimenovanje partije v ZKJ in sklepe {estega kongresa ter se precej odkrito zavzel za vrnitev k revolucionarnim metodam. Opozoril pa je tudi na odkrito {irjenje nacionalizma in na odpor republik do zveznih organov v Beogradu. Kardelj je bil eden redkih, ki je v tej razpravi zagovarjal sklepe {estega kongresa, ~eprav zelo previdno. Spor, ki se je za~el glede na stali{~a o samoupravljanju, demokratizaciji in (de)centralizaciji, se je gladko ujel tudi v pogledu na neurejene mednaconalne odnose v dràvi, ki so zavzeli pomembno mesto v razpravi in novem programu na sedmem kongresu ZKJ aprila 1958 v Ljubljani. Na kongresu so se pojavile celo interpretacije, da so temeljne dràvne enote komune in ne republike, zato naj bi razvijali vsejugoslovansko komunalno ureditev ne glede in brez republi{kih meja. Kljub nekaterim odkritim nasprotjem in razpravi ne kongres, ne novi program nista prinesla ve~jih politi~nih sprememb. Bolj odkrit spopad razli~nih interesov med zagovorniki federalizma in centralizma je prinesel {ele za~etek {estdesetih let. Knjiga Mateje Reèk je napisana zelo strnjeno, vsak stavek je dobro premi{ljen in odve~nih besed ni. Prej bi ji mogo~e lahko o~itali, da kaj manjka, je premalo razloèno ali osvetljeno s konkretnimi primeri, podatki ipd. Sam pogre{am nekoliko bolj{o osvetlitev slovenskih posebnosti v vrtincu idelo{kih in politi~nih dogajanj jugoslovanskih petdesetih let. Mogo~e ne bi {kodile bolj konkretne primerjave v stanju in pogledih med posameznimi republikami, saj knjiga analizira res samo najvi{ji vrh takratne jugoslovanske politike. Priznati pa je treba, da je ta, glede na naravo 'demokrati~nega centralizma', pa~ klju~en. Kljub temu se mi zdi, da je iz vsakega obdelanega problema res izlu{~ila najva`nej{e poudarke. Zato je na prvi pogled 200 strani za tako knjigo mogo~e nekoliko skromnih, a povedo ve~ kot nekatere mnogo debelej{e knjige. O dobri premi{ljenosti besedila pri~a tudi uravnoteèno razmerje med povzemanjem dogodkov, politi~nih vpra{anj in ideologije. Vsaj na ravni glavnih politi~nih usmeritev se zdi ravno tako posre~eno razmerje med dogajanjem na zvezni, jugoslovanski ravni in lokalnim slovenskim dogajanjem. Omeniti velja {e zelo dober izbor ve~inoma {e neobjavljenih fotografij iz tistega ~asa, ki dobro ilustrirajo besedilo. Skratka, v tem stilu bi si èleli tudi nadaljevanja avtori~inega dela v {estdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta. Ervin Dolenc

563

19 Dolenc Ocena

5.6.07

09:29

Page 564

20 Jenus Porocilo

5.6.07

09:29

Page 565

S tudia H istorica S lovenica

Znanstveni simpozij Osamosvojitev Slovenije 15 let kasneje Maribor, 23. in 24. november 2006

V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knji`nice v Mariboru je pod ~astnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS g. Janeza Jan{e 23. in 24. novembra 2006 potekal znanstveni simpozij v sklopu prireditev ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije. Znanstveni simpozij z naslovom 'Osamosvojitev Slovenije â&#x20AC;&#x201C; 15 let kasneje' so skupaj pripravili Zgodovinsko dru{tvo dr. Franca Kova~i~a v Mariboru, Oddelek za zgodovino novoustanovljene Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Voja{ki muzej Slovenske vojske. Predsednik organizacijskega odbora dr. Darko Fri{ je ob pomo~i podpredsednika dr. Staneta Grande ter ob sodelovanju ostalih ~lanov organizacijskega odbora: dr. Toneta Jerov{ka, dr. Rosvite Pesek, dr. Tomaà Kladnika in Gregorja Jenu{a kot tajnika simpozija, na simpozij povabil 24 referentov. Za govorni{kim pultom se je predstavila vrsta priznanih slovenskih zgodovinarjev, sociologov, politologov in novinarjev, ki so v svojih referatih osvetlili pot Slovencev do lastne dràvnosti in predstavili temeljne procese, ki so pripeljali do slovenske osamosvojitve in njenega mednarodnega priznanja. Znanstveni simpozij je 23. novembra 2006 s slavnostnim govorom otvoril dràvni sekretar Vlade RS Aleksander Zorn. Zbrane poslu{alce, med katerimi je bilo tudi veliko {tevilo {tudentk in {tudentov, so nato nagovorili {e rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman, v. d. dekana Filozofske fakultete UM prof. dr. Marko Jesen{ek ter predsednik organizacijskega odbora znanstvenega simpozija prof. dr. Darko Fri{, ki so izrazili veselje, da je znanstveni simpozij ob tej, za Slovenijo zelo pomembni, prilo`nosti potekal v Mariboru, kar kaè na vlogo, ki jo to slovensko univerzitetno mesto zavzema pri izobraèvanju nove generacije slovenskih intelektualcev. Po slavnostni otvoritvi so se zvrstila uvodna predavanja. V svojih referatih so prof. dr. Stane Granda (Za~etki slovenske nacionalne ideje), prof. dr. Janko Prunk (Slovenski narodni vzpon) ter prof. ddr. Igor Grdina (Intelektualci in demokracija med Slovenijo in Jugoslavijo) utemeljili vzroke, ki so Slovence vzpodbudili k oìvitvi èlje po lastni dràvi in demokrati~nem na~inu ìvljenja. Referenti so izpostavili pomen ohranjanja spomina na slovensko osamosvojitev in opozorili na pomembno vlogo, ki jo ima zgodovinska stroka ter tudi mediji pri interpretaciji dogodkov na{e polpretekle zgodovine.

565

20 Jenus Porocilo

5.6.07

09:29

Page 566

G. Jenu{: Osamosvojitev Slovenije - 15 let kasneje

Popoldanski del predavanj sta pri~ela prof. dr. Boò Repe (Razmere v Sloveniji do leta 1989) in prof. dr. Joè Pirjevec (Razmere v Jugoslaviji od leta 1989 do osamosvojitve Slovenije), ki sta v svojih referatih predstavila notranjepoliti~na nesoglasja in dru`bena gibanja, ki so vladala v SFRJ v osemdesetih letih 20. stoletja in ki so kon~no pripeljala do prvih odkritih nasprotovanj slovenskega naroda proti tedanji jugoslovanski federaciji. Te misli je nadaljeval Gregor Jenu{ (Proces proti ~etverici in Odbor za varstvo ~lovekovih pravic), ki je svoj referat posvetil Ljubljanskemu procesu in borbi slovenske alternative za ~lovekove pravice. V razpravi, ki je sledila je dr. Repe opozoril na pomen in mo~ slovenske javnosti, ki jo je tedanja oblast podcenjevala. Vzpodbujena s krivicami, ki so se godile {tirim obtoènim v Ljubljanskem procesu, je javnost od tedanjega slovenskega politi~nega vodstva zahtevala spo{tovanje ~lovekovih pravic in sestop iz oblasti. Duh mitingov, demonstracij in zborovanj, ki so se v slovenski prestolnici odvijali po teh dogodkih, je v svojem referatu strnil prof. dr. Sergej Flere (Zborovanje v Cankarjevem domu, mitinga{tvo in prepovedani miting v Ljubljani). O posledicah demonstracij in demokratizaciji slovenske politike pa sta spregovorila doc. dr. Dragan Poto~nik (Prve ve~strankarske volitve na Slovenskem) ter dr. Nata{a Podgor{ek (Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije). Predvsem referat dr. Poto~nika je poskrbel za razpravo o pomenu in vrednosti tiskanih virov (~asopisja, op.a.) za humanistiko. Prvi dan znanstvenega simpozija sta s prispevkoma zaklju~ila prof. dr. Matja` Klemen~i~ (Od Brionske deklaracije do konca moratorija) ter prof. dr. Darko Fri{ (DEMOSOVA vlada po razglasitvi samostojnosti), ki je ob koncu svojega referata kot predsednik organizacijskega odbora naredil kratek rezime prvega dne in referente ter goste povabil na sve~ani sprejem pri ministru za obrambo RS g. Karlu Erjavcu v Voja{nici Rudolfa Maistra v Mariboru. Drugi dan znanstvenega simpozija je z referatom o osamosvojitvenih zakonih pri~ela doc. dr. Aleksandra Berberih Slana (Osamosvojitveni zakoni), ki sta ji sledila g. Joè Moìna (Plebiscit) in dr. Rosvita Pesek (Zadnji dnevi Slovenije v Jugoslaviji). Referata g. Moìne in dr. Peskove sta poèla veliko zanimanja, saj sta referenta pripravila multimedijsko predstavitev in v sliki ter zvoku prikazala dogajanje leta 1990 in 1991. Po kraj{em premoru je zbrano ob~instvo nagovoril podpolkovnik dr. Toma` Kladnik (Oblikovanje oboroènih sil in osamosvojitvena vojna), ki je s svojim referatom pri~el serijo razprav o slovenski dràvljanski vojni. Dr. Kladnik je kot aktivni udeleènec osamosvojitvene vojne prikazal stanje slovenske vojske pred jugoslovanskim napadom in v kasnej{i razpravi odgovarjal na vpra{anja ob~instva o dogodkih v Pekrah, kjer je bil maja 1991 poveljnik o`jega varovanja U~nega centra. Dr. Boris Gomba~ (Prizadevanja civilne dru`be za vrnitev slovenskih vojakov iz JLA) in stotnik Zvezdan Markovi~ (Odnos Slovencev do JLA in njen umik iz Slovenije) sta nato prikazala odnos slovenske javnosti do voja{kega posega JLA na slovenskih tleh. Dr. Gomba~ je pri tem opomnil, da so razprave o tem, ali je dogodke v Sloveniji mo~ ozna~iti kot vojno ali ne, popolnoma neupravi~ene, saj so star{i vojakov, ki so bili vpoklicani ali so se prostovoljno udeleìli spopadov, bili ne glede na trajanje spopadov v velikih skrbeh.

566

20 Jenus Porocilo

5.6.07

09:29

Page 567

S tudia H istorica S lovenica

Tudi na popoldanskem delu predavanj so referenti s svojimi prispevki poskrbeli za ìvahne razprave. Za~el je Stanislav Kocutar (Infrastruktura RTV Slovenija kot tar~a napadov v ~asu osamosvojitvene vojne), ki je predstavil divjanje jugoslovanskih letalcev nad infrastrukturo sredstev javnega obve{~anja in ugotovil, da je JLA bila izjemno dobro obve{~ena o poziciji oddajnikov radijskih in televizijskih postaj. Za nostalgi~ne ob~utke pa je poskrbel prof. dr. Andrej Vovko (Nacionalni simboli in uvedba lastne valute), ~igar referat je zaradi dokon~nega slovesa od tolarja 1. januarja 2007 obudil razpravo o tem ali bi se lahko poslavljali morebiti tudi od klasa in zrna ter pomenu ~rke 'r' za trdnost in uspe{nost neke valute. Najve~je zanimanje tega dne pa je poèl prof. dr. Tone Jerov{ek (Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS kot temeljni akt nastanka slovenske dràve), ki je v svojem skoraj 35 minut dolgem referatu podal {tevilne informacije o oblikovanju slovenske zakonodaje in o dogajanju v ozadju slovenske politike. Tako je bil dr. Jerov{ek tudi med odmorom najbolj iskana oseba v Glazerjevi dvorani in je potrpe`ljivo odgovarjal na {tevilna vpra{anja udeleèncev simpozija. Niz izjemno zanimivih referatov je simboli~no zaklju~il g. Joè De`man (Spravni temelji slovenske osamosvojitve), ki je {e enkrat izpostavil pomen spomina na dogodke, ki so Slovenkam in Slovencem prinesli lastno dràvo in opomnil, da preteklosti ne smemo nikoli pozabiti. Predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Darko Fri{ se je na koncu zahvalil referentom in poslu{alcem za mnoì~no udele`bo na simpoziju. Hkrati je izrazil upanje, da bodo referati iz{li v obliki zbornika in tako postali trajen spomin dveh izjemno zanimivih dni v Mariboru. Gregor Jenu{

567

20 Jenus Porocilo

5.6.07

09:29

Page 568

G. Jenu{: Osamosvojitev Slovenije - 15 let kasneje

568

21 Avtorski izvlecki

5.6.07

09:29

Page 569

S tudia

H istorica

S lovenica Avtorski izvle~ki / Authors' Abstracts

21 Avtorski izvlecki

5.6.07

09:29

Page 570

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 571

S tudia H istorica S lovenica UDC 903/904(497.4 Maribor) Author: MAROLT Janez Ph.D., assistant professor University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History Koro{ka 160, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: THE AREA OF MARIBOR IN ARCHEOLOGICAL PERIODS AND DURING ANCIENT TIMES Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 221-242, 15 notes, 7 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Archeology, Ancient times, Maribor with vicinity, Stanko Pahni~, Mira Strm~nik Guli~, Slavic colonization. Abstract: In the Maribor urban area no remains of settlements from the pre-historic times have been found yet. The presence of humans is indicated by dispersed individual findings of stone tools, of varied bronze artefacts and urn graves on both banks of the Drava River. The existence of agricultural settlements from the 10th century BC further is confirmed by numerous urn graves along Mladinska cesta in the downtown and in Pobre`je and Radvanje, the Eastern and Sourthern outskirts of the present Maribor. During the Roman colonisation in the Maribor area no urban settlement appeared, although it was a junction of two new traffic directions: South – North, East – West. In newer times, in the lowlands of the South outskirts of Maribor extensive villas rusiticas were found along the Tr`a{ka cesta, by Tezno and Pokopali{ka ulica, by Radvanje and by the Betnava Palace, as well as in Ho~e. The largest number of archaeological findings is along the route of the present and future motorway by Maribor.

UDC 94(497.4 Maribor)"11/12" Author: [TIH Peter Ph.D., full professor University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of History A{ker~eva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Title: TOWARDS A PRE-HISTORY OF THE CITY OF MARIBOR Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 243-260, 94 notes, 1 picture Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Landbuch von Österreich und Steier, Maribor, Bernhard Spanheim Abstract: The source Landbuch von Österreich und Steier from approx. 1277, is critically analyzed in the paper. Pertaining to the middle of the 12th century, it contains the oldest data for the history of Maribor. The analysis demonstrated that the data are not authentic and that they pertain to a later period. Thus, by way of conclusion, the beginnings of Maribor should be situated in the period when Styrian Otokars were masters (as of 1147) and not when Carinthian Spanheim were still masters.

571

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 572

UDC 94(497.4 Maribor)"1254/14" Author: MLINARI^ Jo`e Ph.D., academician, emeritus professor of the University of Maribor Ljubljanska ulica 3A, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: MARIBOR AS OF FIRST MENTION AS CITY (1254) UNTIL 1500 Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 261-278, 48 notes, 6 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Keywords: Maribor, review of history as of first mention as city (1254) until 1500. Abstract: Primarily on the basis of written sources, which are preserved by the Provincial Archive in Maribor and the Land Archive in Graz, the author extends a short history of Maribor as of its first mention as city (1254) until 1500. The manysided development of the city depended primarily upon economic development. Conditions for the latter were favourable: the city had a favourable geographic position and was supported by the land prince, its urban lord, who had, by way of privileges, particularly regarding wine commerce, weakened the competitive position of the nearby Ptuj belonging to Salzburg. Unfavourable circumstances, particularly the general economic crisis in Europe and Turkish incursions in the 15th century brought about a stagnation of the economy. As of then, a Maribor citizen, owner of land estate, primarily of vineyards in the suburbs, was mainly an artisan, was dependent even more on the latter source. The forced expulsion of Jews from the city at the end of the Medieval period (1496) also weakened its economy. Thus, after the manysided development between the 13th century and the end of the Medieval period Maribor entered Modern times weakened.

UDC 94(497.4-18)"653" Author: RAVNIKAR Tone Ph.D., assistant professor, curator Museum of Velenje Ljubljanska 54, SI - 3320 Velenje, Slovenia Title: SETTLEMENTS IN SLOVENIAN STYRIA AND MARIBOR DURING MEDIEVAL TIMES Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 279-296, 49 notes, 4 pictures Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, Medieval Times, Town, Celje, Slovenj Gradec, Ptuj, Commerce, Topography. Abstract: In this paper the author treats the articulated and complex problems of relations among individual urban, i.e. non-agrarian settlements in the area of Slovenian Styria, underscoring the city of Maribor. Owing to complexity and the multi-layer nature of the problem, in the treatise only some possible aspects of such study are stressed. Among them, it is necessary to underscore primarily the issue of personal contacts among citizens, their commercial, but also personal and family ties. Beside this, the issue of the topographic arrangement of non-agrarian settlements in the treated are is posed, pursuant to their peculiarity.

572

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 573

S tudia H istorica S lovenica UDC 27-774(497.4 Maribor)"653" Author: MLINARI^ Jo`e Ph.D., academician, emeritus professor of the University of Maribor Ljubljanska ulica 3A, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: THE PARISH OF ST. JOHN THE BAPTIST IN MEDIEVAL MARIBOR Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 297-308, 42 notes, 3 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Keywords: Maribor, Parish of St. John the Baptist, historical likeness through the late Medieval period Abstract: The author of the paper, primarily on the basis of documents preserved by the Provincial Archive in Maribor and the Land Archive in Graz, extends a short review of the history of the Medieval Maribor parish. The pre-parish was indicated first for the period around 1190 by the mention of the parish priest Konrad. From the extensive pre-parish territory on the fringes of the pre-parish territory on the margin of the Salzburg Archbishopric archdeaconate, already in the Medieval period three vicariates evolved by the following churches: St. Martin in Kamnica (first mention around 1200), st. Margharet in Selnica (1335) and St. Peter (Male~nik) (1338). In the Maribor parish, three churches stood: St. Ulrich in the later Gra{ko suburb, Mary in the Carinthian suburb and of the Holy Spirit in the city hospital, whereas inside the city walls by the second half of the 13th century the convent of the Franciscan lesser brethren (the later Minorites) was located. Church and religious life, beside the usual services, consisted of ten benefices and a few fraternities. Non-Christian inhabitants â&#x20AC;&#x201C; Jews lived as of the 13th century inside the city walls, whose religious and cultural life was situated in the synagogue. Both groups of Maribor inhabitants lived harmoniously until the forced expulsion of Jews in 1496.

UDC 94(497.4 Maribor)"15/17" Author: HOZJAN Andrej Ph.D., assistant professor University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History Koro{ka 160, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: THE CITY OF MARIBOR BETWEEN THE 16 TH AND THE 18TH CENTURY Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 309-324, 18 notes, 4 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, history, modern times. Abstract: The period between the 16th and the 18th century will be presented within four frames. The author will devote special attention to two breaking events and to the period of Protestantism in the city. He firstly presents communications and general data on administrative, political authority and religious picture, the demographic and occupational composition, health, education, culture and the arts. Until the late 18th century Maribor remained primarily a major artisanal-production centre with a stress on wine commerce and excellent traffic links in all directions. Painters, sculptors and rare scientists lived here. In the middle of the 18th century the ruler chose the city as the seat of the recently established district (kresija), thus determining its further role as reginal administrative centre.

573

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 574

UDC 711(497.4 Maribor)"11/18" Author: CURK Jo`e Art historian in retirement Cimpermanova ul. 5, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Title: ON THE URBAN HISTORY OF MARIBOR UNTIL THE END OF THE 18TH CENTURY Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 325-332, 6 notes, 3 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, urban-civil construction development, from the 12th to the 19th century. Abstract: The author considers the urban construction development of the city between the 12th and the 19th centuries, finding that the city grew out of a colonization settlement along the Koro{ka cesta and two villagelets, existing in the vicinity of Grajski trg and Voja{ni{ki trg, which was linked into a whole in the latter half of the 13th century by a wall. The land prince administrative building and the pre-parish church made part of it. The emerging city organism, which was encircled by a medieval wall frame until the end of the 18th century, developed slowly as to the number of houses and population, as at the beginning of the 19th century it achieved just the number of some 240 houses with 2200 inhabitants.

UDC 94(497.4 Maribor)"1750/1850" Author: CVIRN Janez Ph.D., full professor University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of History A{ker~eva 2, SI - 1000 Ljubljana, Slovenia Title: A DRAFT OF THE HISTORY OF MARIBOR, 1750-1850 Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 333-342, 22 notes, 5 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, Draft of history, 1750-1850. Abstract: During the period under consideration, the majority of the Maribor citizenry attained a living from commerce and crafts, although in the pre-March period, significant (proto)manufacturing plants were established in the city and its vicinity, indicating later development. Maribor underwent modernisational impulses even before the arrival of the Southern Railway, which was indicated in the urbanist and civilconstruction development of the town and in the strengthening of the new bourgeoisie. During the entire period, Maribor was an administrative and educational centre.

574

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 575

S tudia H istorica S lovenica UDC 27/9(497.4 Maribor)"1782/1859" Author: RAJ[P Vincenc Ph.D. in History, Assistant Professor Slovenski znanstveni institut / Slowenisches Wissenschaftsinstitut Wien, Seilerst채tte 2, A-1010 Vienna, Austria Title: THE CITY OF MARIBOR ON THE WAY TO THE SEAT OF BISHOPRIC Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 343-360, 31 notes, 4 picture Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, A.M. Slom{ek, Lavantine Bishopric, organization and transfer to Maribor, 1782-1859. Abstract: The organization of a Slovenian bishopric in Lower Styria and the transfer of the Lavantine bishopric seat to Maribor are treated in the paper. These issues were thus far treated by numerous authors on the basis of sources which are preserved in the archives in Slovenia. In this paper unpublished archival sources preserved in the Haus- Hof- und Staatsarchiv in Vienna and sources considered by Bastgen.

UDC 35(497.4 Maribor)"1750/1918" Author: PODGOR[EK Nata{a Ph.D. in history Dol. Po~ehova 36, SI - 2211 Pesnica pri Mariboru, Slovenia Title: HISTORY OF THE ADMINISTRATION IN MARIBOR 1750-1918 Subtitle: Municipal elections in Maribor 1861-1912 Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 361-380, 84 notes, 6 pictures Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, municipal elections, administration, mayors, city council. Abstract: The author tries to show the characteristics of the municipal elections in Maribor in the period of 1861 and 1912 and also to describe the main achievements of each mayor, the working of the city council and the development of the city in that period. It is typical for the period that the Slovenes did not cooperate actively in the city council (they did not have their own candidates nor their own list of candidates). Thus the city council efficiently ensured the continuation of the German national politics and even managed to consolidate it. The political activity of the Slovenes increased in the 1880's, but it never spread throughout all city districts.

575

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 576

UDC 94(497.4-17)"1750/1918":314 Author: ÛÊK Filip Graduate in history, junior researcher University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History Koro{ka 160, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: SETTLEMENTS IN SLOVENIAN STYRIA AND MARIBOR BETWEEN 1750 AND 1918 Subtitle: A population and ethnic sketch and ethnic disputes in Lower Styrian towns, with a stress upon Maribor, Celje and Ptuj Studia Historica Slovenica âsopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 381-402, 80 notes, 4 tables, 6 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Lower Styria, population census, constitutional period, ethnic conflicts, political history. Abstract: On the basis of population censuses, the author attempts, in this treatise, to present the ethnic situation in Lower Styria between the time of Maria Theresia and the First World War. He devotes special attention to Maribor, Celje and Ptuj, locating them in the latter part of the paper as centres of national strife in Lower Styria in the constitutional period, indicating the strengthening of inter-ethnic disputes coming about at the end of the 19th century, most clearly in Celje. There, the Slovenian side began, after the move out by the key Slovenian politicians from Maribor, to strengthen its foot-hold and to endanger Germanhood. The dissolution of harmony in Lower Styria at the beginning of the 20th century did not mean a weakening of the Slovenian policy. German pressure became ever stronger in the wake of the First World War, intending to link the Lower Styrian German isles, particularly Maribor, with the German part of Styria.

UDC 94(497.4 Maribor)"1918/1941" Author: POTO^NIK Dragan Ph.D., assistant professor University of Maribor, Faculty of Arts, Department of History Koro{ka 160, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: MARIBOR BETWEEN 1918 AND 1941 Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 403-420, 26 notes, 1 diagram, 6 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Social, economic and political situation, cultural institutions and societies, cinematographic performances, libraries, cultural-scientific institutions, musical life, fine arts, literary creation, societies, publishing activity, newspapers and journals. Abstract: In the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Maribor lost its previous economic and transportation status. The ethnic composition of the population also changed. Even the social structure of the city populace changed, as the German officialdom moved out. New immigrants, primarily from the Littoral (Primorska) arrived. Political changes after 1918 brought about further changes the system of the Maribor economy. Pre-War commercial activity stepped out of the leading position in favour of manufacturing. Electrification of the city, location along the Southern Railway, state border and inexpensive manpower assisted much in this regard. For cultural events in the city the thirties were of particular significance, when the city experienced a true cultural efflorescence.

576

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 577

S tudia H istorica S lovenica

UDC 35(497.4 Maribor)"1919/1941" Author: BERBERIH – SLANA Aleksandra Ph.D. in History, The Museum of National Liberation Ul. Heroja Tom{i~a 5, SI – 2000 Maribor, Slovenia Title: THE ADMINISTRATION IN MARIBOR 1919–1941 Subtitle: The city of Maribor Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 421-444, 74 notes, 7 pictures Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor, history, political history, city council, elections. Abstract: Author in present debate describes activities of a town council of municipality Maribor namely from take over of power by Slovenes to the {estojanuarska dictatorship in 1929, when town municipal council was dissolved and municipal council appointed by the state took over.

UDC 323.15(497.4-17=112.2)"1918/1941" 94(497.4-17)"1918/1941" Author: RATEJ Mateja Ph.D., postdoctoral student ZRC SAZU Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Title: SITES IN SLOVENIAN STYRIA AND MARIBOR DURING 1918–1941 Subtitle: The political position of the German national minority in the urban municipalities of Maribor, Celje and Ptuj Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 445-466, 89 notes, 6 pictures Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: German national minority, Styria, Political and economic society of Germans in Slovenia, Lothar Mühleisen, regional self-government. Abstract: The authoress deals in the paper with political relations between Slovenian and Germans in Styria. The latter acquired the status of national minority, which defined the political position of Styria and Maribor between the two Wars. Slovenian political parties coalesced in urban municipalities of Styria at municipal elections of 1924 on a national basis, the reasons were not of a national defensive nature, but an adjustment of political activity to the majority election system for urban municipalities, i.e. the centralist state-legal order of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, which enabled state agencies to carry out strict supervision over the local self-government. A peak of constructive German-Slovenian political cooperation in Styria between the two Wars was to be found in the regional self-government during 1927–1929.

577

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 578

UDC 27(497.4 Maribor)"1918/1941" Author: KOLAR Bogdan Ph.D. in History, Associated Professor University in Ljubljana, Theological Faculty Poljanska 4, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Title: CHURCH HISTORY OF MARIBOR BETWEEN 1918 AND 1941 Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 467-494, 52 notes, 4 tables, 8 pictures Category: 1.01 Original Scientific Paper Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Catholic Church, theological seminary, order communities, Anton M. Slom{ek (1800-1862), Fraternities, Lutheran community. Abstract: In the paper the religious situation in the city of Maribor between the two Wars is presented. At the time a large portion of the population belonged to the Catholic Church. By its institutions (the bishopric, the theological seminary, the parishes, the order communities, fraternities and Church societies), it gave the major imprint to the city life and formed the every day life of people. The major portion of cultural events was a component part of events in the Catholic community in Slovenia, whereas some were original for Maribor. At this time, the number of members of the Lutheran Church in Maribor diminished, owing to the new political situation the number of Eastern Orthodox members and Muslims grew.

UDC 94(497.4 Maribor)"1941/1945" Author: ^OH Mateja Ph.D. in history Ulica heroja Bra~i~a 18, SI – 2000 Maribor, Slovenia Title: MARIBOR DURING THE SECOND WORLD WAR Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 495-530, 85 notes, 16 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Maribor 1941–1945, political situation, schools and cultural institutions, German military economy, persecution of priests, resistance, activity of the Liberation Front and of the Communist Party, arrests, emigration, shooting of hostages, bomb raids. Abstract: Soon after the Second World War Slovenian Styria was occupied by German military and the Germans chose Maribor as the centre of the occupation area of Lower Styria. On 14 April, 1941, Dr. Sigfried Uiberreither arrived to the city and a civil administration was established. By numerous measures in the field of administration, schooling, culture and of the economy, the Germans intended to establish favourable conditions for the annexation of Slovenian Styria to the German Reich. They persecuted priests, carried out arrests of members of the resistance movement, of their family members and members of the shot hostages, they shut down Slovenian societies and organizations and seized their property and the property of Slovenian companies and institutions, in favour of the office for the strengthening of Germanhood. The resistance movement against the Germans was organized by the Communist Party and the Liberation Front. Numerous rises and falls, German penetrations into the resistance organization, treasons and internal dissensus inside the resistance movement were typical of this movement.

578

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 579

S tudia H istorica S lovenica UDC 711(497.4 Maribor)"18/19" Author: CIGLENE^KI Marjeta Ph.D., associated professor University of Maribor, Faculty of Education, Department of Artistic Pedagogics Koro{ka 160, SI - 2000 Maribor, Slovenia Title: THE URBANIST LIKENESS OF MARIBOR IN THE 19TH AND 20TH CENTURY Studia Historica Slovenica ^asopis za dru`boslovne in humanisti~ne {tudije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 6 (2006), No. 2-3, pp. 531-556, 59 notes, 15 pictures Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in English) Key words: Urbanism, the Southern Railway, Railway workshops, the Vurnik colony, housing construction, industrial construction, neighbourhood, Ljubo Humek, Branko Kocmut. Abstract: The authoress, in her paper, presents the history of the Maribor urbanist programming in the 19th and the 20th century. The findings of two relevant scholars of Maribor urbanism, of Jo`e Curk and of Jelka Pirkovi~, are supplemented by the authoressâ&#x20AC;&#x2122;s own comprehension of this interesting and insufficiently studied area. The substantial characteristics in the planning of the Maribor organism, after the speedy development of manufacturing as of the middle of the 19th century are to be found in early and continuous urbanist planning, housing construction was carried out with an express care for the worker, up-todate construction procedures were applied and the architecture of major manufacturing plants was present, which is a completely unstudied area.

579

22 Abstracts

5.6.07

09:30

Page 580

23 kazalo skupno

5.6.07

09:30

Page 581

S tudia

H istorica

S lovenica Studia Historica Slovenica

letnik 6 (2006)

Kazalo / Contents Jubilej / Anniversary DARKO FRI[, JANEZ MAROLT: Seventy Years of Jo`e Mlinari~, Ph.D., Academician and Professor Emeritus of the University of Maribor ............9 MIHAELA KOLETNIK: 70 let prof. dr. Zinke Zorko........................................213

^lanki in razprave / Papers and Essays STANISLAV JU@NI^: Lower Styrians as Pioneers of Early Modern Science .........................................................................................15 Spodnje{tajerci kot za~etniki zgodnje sodobne znanosti NORBERT MÜLLER: Laien im Dienste des Stiftes Rein im 16. und zu Beginn des 17. Jahrhunderts...............................................31 Laiki v slu`bi samostana Rein v 16. in za~etku 17. stoletja BO@O REPE: The Instruction of History and History Textbooks in Slovenian History .................................................................57 Pouk zgodovine in u~beniki v slovenski zgodovini FILIP ÛÊK: The Relations with the Taaffe Governement and the Political Situation in Slovenia (and Especially in Lower Styria) at the Beginning of the New Era ....................................75 Odnos do Taaffejeve vlade in politi~ne razmere na Slovenskem (in {e posebej na Spodnjem [tajerskem) na za~etku nove ere NATA[A PODGOR[EK: The Slovenes and Their Political Ideas in Time of the Taaffe’s Government (1879–1893) .....................................95 Dràvnopravna razmi{ljanja Slovencev v ~asu Taaffejeve vlade (1879-1893) BOGDAN KOLAR: The Impact of the First World War upon Salesian Activities in Slovenia.........................................................113 Vpliv prve svetovne vojne na salezijanske dejavnosti na Slovenskem

23 kazalo skupno

5.6.07

09:30

Page 582

S tudia

H istorica

S lovenica TOMA@ KLADNIK: Military Training and Military Operations in the Slovenian National Liberation Army, Partisan Detachments and the Slovenian Home Guard ..........................129 Voja{ko usposabljanje in voja{ke operacije v Narodnoosvobodilni vojski in partizanskih odredih Slovenije ter v Slovenskem domobranstvu TAMARA GRIESSER PE^AR: Die 'Volksmacht' und die Katholische Kirche in Slowenien 1945-1960............................................147 'Ljudska oblast' in katoli{ka Cerkev na Slovenskem 1945-1960 WALTER BRUNNER: Johann Chrysostomus Edler von Ponzier aus Unterkrain (1778-1861) - Verwalter, Beamter und Hobbymaler im Biedermeier ....................................................................157 Johann Chrysost Ponzier iz Dolenjske (1778-1861) - Upravitelj, uradnik in bidermajerski ljubiteljski slikar JANEZ HOLLENSTEIN: Geschichtlichkeit - Kult - Spiritualität........................179 Zgodovinskost – kult – duhovnost JANEZ MAROLT: Podro~je Maribora v arheolo{kih obdobjih in anti~ni dobi ...........................................................................................221 The Area of Maribor in Archeological Periods and During Ancient Times PETER [TIH: K predzgodovini mesta Maribor................................................243 Towards a Pre-history of the City of Maribor JO@E MLINARI^: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500 ...................................................................................261 Maribor as of First Mention as City (1254) until 1500 TONE RAVNIKAR: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor v srednjem veku........................................................................................279 Settlements in Slovenian Styria and Maribor During Medieval Times JO@E MLINARI^: @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku........................................................................................297 The Parish of St. John the Baptist in Medieval Maribor ANDREJ HOZJAN: Mariborsko mesto med 16. in 18. stoletjem .....................309 The City of Maribor Between the 16 th and the 18 th Century JO@E CURK: O urbani zgodovini Maribora do konca 18. stoletja..................325 On the Urban History of Maribor Until the End of the 18 th Century JANEZ CVIRN: Oris zgodovine Maribora 1750-1850.......................................333 A Draft of the History of Maribor, 1750-1850

23 kazalo skupno

5.6.07

09:30

Page 583

S tudia

H istorica

S lovenica VINKO RAJ[P: Mesto Maribora na poti do {kofijskega sedeà ......................343 The City of Maribor on the Way to the Seat of Bishopric NATA[A PODGOR[EK: Zgodovina uprave v Mariboru 1750-1918 – Ob~inske volitve v mestu Maribor 1861-1912 ......................................361 History of the Administration in Maribor 1750-1918 – Municipal Elections in Maribor 1861-1912 FILIP ÛÊK: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1750 in 1918................................................................................381 – K prebivalstveni in nacionalni sliki ter k nacionalnim odnosom v spodnje{tajerskih mestih s poudarkom na Mariboru, Celju in Ptuju Settlements in Slovenian Styria and Maribor Between 1750 and 1918 – A Population and Ethnic Sketch and Ethnic Disputes in Lower Styrian Towns, with a Stress Upon Maribor, Celje and Ptuj DRAGAN POTO^NIK: Maribor med leti 1918-1941 .......................................403 Maribor Between 1918 and 1941 ALEKSANDRA BERBERIH – SLANA: Uprava v Mariboru 1919–1941 .............421 – Mestna ob~ina The Administration in Maribor 1919–1941 – The City of Maribor MATEJA RATEJ: Kraji na slovenskem [tajerskem in Maribor med leti 1918 in 1941................................................................................445 – Politi~ni poloàj nem{ke narodne manj{ine v mestnih ob~inah Maribor, Celje in Ptuj Sites in Slovenian Styria and Maribor During 1918–1941 – The Political Position of the German National Minority in the Urban Municipalities of Maribor, Celje and Ptuj BOGDAN KOLAR: Cerkvena zgodovina Maribora med leti 1918 in 1941 ..............................................................................................467 Church History of Maribor Between 1918 and 1941 MATEJA ÔH: Maribor v ~asu druge svetovne vojne ....................................495 Maribor During the Second World War MARJETA CIGLENE^KI: Urbanisti~na podoba Maribora v 19. in 20. stoletju ..........................................................................................531 The Urbanist Likeness of Maribor in the 19 th and 20 th Century

23 kazalo skupno

5.6.07

09:30

Page 584

S tudia

H istorica

Avtorski izvle~ki / Authors' Abstracts

23 kazalo skupno

5.6.07

09:30

Page 585

23 kazalo skupno

5.6.07

09:30

Page 586