25-26-27-28-29-30-31-32-33.qxd
6/26/2012
12:43 AM
Page 2
AKTUELNO edikt"), podgotven od nastavni~kiot kolegium na Salernskata medicinska {kola, a go oficijaliziral kralot na Sicilija, Frederih II. So ovoj zakonski akt dotoga{nata edinstvena medicinska nauka, koja gi obedinuvala celosno medicinata i farmacijata, e podelena na dve oddelni nau~ni oblasti: medicina vo potesna smisla i farmacija kako posebna celina. Ovoj zakonik gi sodr`i osnovnite zakonski elementi so koi se reguliraat razni oblasti vo farmacevtskata struka, a se sveduval na nekolku osnovni odredbi:
ra~ni apteki. Vo zakonikot bilo propi{ano lekarite i farmacevtite da bidat vo strogo deloven odnos za da se izbegne mo`nosta za niven me|useben dogovor na {teta na pacientite. Pravo na zakonsko dobivawe dozvola za otvorawe apteka z Ova pravo go imale samo farmacevtite. Za steknuvawe so vakvo pravo moralo da se podnese pismeno barawe do nadle`nite organi.
3
Voveduvawe posebni propisi za izrabotka na lekovi (denes farmakopeja)
4
gija (to deon - gr. Nauka za dol`nostite) vo Evropa prvenstveno vo Italija, Germanija, [panija i Rusija. Vo ponovo vreme, kako vo medicinata taka i vo farmacijata, namesto deontologija se koristi izrazot legislativa ili legislatura (lat. Legislation, od lex – zakon i latio - donesuvawe). Farmacevtskata legislativa opfa}a dve osnovni grupi zakonski propisi so koi se regulira stru~nata rabota i razni organizaciski pra{awa. Prvata grupa ja so~inuvaat stru~nite propisi za lek i "materia medika" ({to gi reguliraat farmakopejata i magistralnite formuli), a vtorata op{tite zakonski propisi vo farmacijata so brojni zakonski i podzakonski akti. Postoeweto na dobra farmacevtska legislativa koja mo`e na vistinski na~in da gi regulira site potrebi na specifi~nata farmacevtska dejnost e preduslov bez koj ne mo`e da se zamisli dobro organizirana i funkcionalna farmacija. ZAKONODAVSTVOTO VO EVROPSKATA UNIJA
Farmacevtski informator
26
Pravo na izvr{uvawe stru~na farmacevtska dejnost z Bilo propi{ano deka samo farmacevtite imaat pravo da podgotvuvaat, izrabotuvaat i izdavaat lekovi i istovremeno im se zabranuvalo da lekuvaat zatoa {to ne bile soodvetno kvalifikuvani za taa dejnost.
1
Zabrana za licata koi ne se farmacevti da izvr{uvaat farmacevtska dejnost z Na lekarite najstrogo im se zabranuvalo da se zanimavaat so izrabotka na lekovi bidej}i ne bile kvalifikuvani za toa. Tie ne smeele da imaat nitu svoi pri-
2
z Pri izrabotkata na lekovite farmacevtot bil dol`en da se pridr`uva kon to~no opredeleni propisi.
5 6
Voveduvawe ceni i cenovnici za lekovite
Pridr`uvawe kon poseben re`im pri izdavaweto i rakuvaweto so otrovi i odredeni grupi lekovi z Vo ovaa grupa bile vklu~eni i preparatite za predizvikuvawe abortus. Vo XVI vek se slu~uva brz razvoj na farmacevtskata deontolo-
Evropskata unija (EU) e nadnacionalna i me|uvladina unija (zaednica) na za sega 27 demokratski zemji-~lenki i pove}e od 500 milioni `iteli. Terminot Evropska unija vo slu`bena upotreba e voveden so Dogovorot za Evropska unija postignat vo Mastriht vo 1993 godina, so koj se zamenija trite pravni integracii na zapadnoevropskite dr`avi: Evropskata ekonomska zaednica (EEC-European Economic Community), Evropskata zaednica za jaglen i ~elik (ECSC - European Coal and Steel Community) i Evropskata zaednica za atomska energija (EUROATOM- European Atomic Energy Community). Aktivnostite na EU gi pokrivaat site oblasti na javnata politika, od zdravstvoto i ekonomskata politika do nadvore{nata politika i odbranata. Sorabotkata na zemjite ~lenki se zasnova na slobodno dvi`ewe na stoki, uslugi, lu|e i kapital vo ramkite na EU bez ograni~uvawa vo vid na carini ili drugi prepreki. So cel ova da funkcionira, EU go sozdade Vnatre{niot pazar.