Avto Motor Classic 38-83 by SVAMZ

>> NORTON

>> SUPER SNAKE >> ROMANJE HROŠČARJEV

>> VPRAŠANJA? ODGOVORI!

>> LETO POMEMBNIH OBLETNIC

>> MOSKVA TOUR 2012

>> ANKETA

>> AVTONASVETI.COM

>> FIČKOVE MUKE avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

19 2 0 2

>> PODJETJE S TRADICIJO

>> SVAMZ 2012

Cena: 4,60 EUR

9 7718547

>> CONCOURS D'ELEGANCE

December 2012, št.: 38/83

ISSN 1854-7192

Uradno glasilo SVAMZ – slovenske veteranske avto moto zveze

Svamzov Nagradni 1. nagrada pedala otroški avtomobil na

z i v K 2. nagrada

članarina SVAMZ 2013

3. nagrada

majica SVAMZ

SVAMZOVO NAGRADNO ŽREBANJE! V komisiji za žrebanje Baghera avtomobila na pedala so sodelovali štirje člani: Jože Mandelc, Nataša Jerina in Petja Grom, srečneže je izvlekla najmlajša članica komisije – Neža Mandelc. Vkljub temu da je v pisarno prišlo kar nekaj odgovorov, smo na žalost ugotovili, da je 80% le-teh napačnih in zato jih nismo uvrstili v žrebanje. Med srečneži s pravilnimi odgovori so bili izžrebani:

1. nagrada: Kovič Jona iz Brega pri Polzeli 2. nagrada: Martin Tomažič iz Zg. Ložnice 3. nagrada: Petra Bertoncelj iz Kranja Pravilni odgovori so bili: Kviz iz revije marec 2012, št. 35/80: 1e – pionir, 2a – NSU, 3e –Dušan Breznik, 4e – skrbi za vžig svečke, 5d – Birmingham Small Arms, 6a – D6, 7b – Stanko Bloudek, 8d – nožno in ročno Kviz iz revije junij 2012, št. 36/81: 1a – Spirit of Ecstasy, 2b – Shakespearovi »Nevihti«, 3c – propeler, 4c – DKW, 5d – MZ, 6b – Ferdinand Porsche, 7c – Janez Puh, 8c – F. N. Kviz iz revije september 2012, št. 37/82: 1b – Ford Mustang GT500, 2e – Mary anderson, 3c – Francija, 4a – Ervin Pepel, 5b – avtor priročnika za avtomehanike in samovozače, 6b – 1999, 7d – Špan d.o.o., 8b – deliš z 1,3636

Čestitamo zmagovalcem!

Kroška ulica 58, 9000 Murska Sobota T: 02 530 18 12, F: 02 530 18 70, E: info@agroservis.si

i d e l g e r p i n c ˇ i n h e t * l i z o v a j i c a r t s i g e r * l i z o v e j n a v o r a v a z * l i z o v a j i c a g o l o m o h * o k a t v a r p e v t vse te stori e k i n b o d o r a t s a z i d u t o m a j l v a opr A Č O R O P I R P Z M A V S TEHNICˇNI PREGLEDI

AVTO ARES d.o.o. T: 02 530 18 30, E: info@agroservis.si Delovni cˇas: pon-pet: 7.00 - 18.00, sob: 8.00 - 12.00

A SERVIS d.o.o. KIA T: 02 530 18 56, E: info@agroservis.si Delovni cˇas: pon-pet: 8.00 - 17.00, sob: 8.00 - 12.00

AGROSERVIS d.d. TEHNICˇNI PREGLEDI T: 02 530 18 24, E: info@agroservis.si Delovni cˇas: pon-pet: 6.00 – 20.00, sob: 8.00 – 12.00

AVTO CIT d.o.o. T: 02 534 90 00, E: info@agroservis.si avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012 60cˇas: pon-pet: Delovni 7.00 - 18.00, sob: 8.00 - 12.00

AGROSERVIS d.d. TOYOTA T: 02 530 18 88, E: info@agroservis.si Delovni cˇas: pon-pet: 8.00 - 17.00, sob: 8.00 - 12.00

Kopališka ulica 2/b, M. Sobota T: 530 02 22, M: 041 922 664, www.vrtnarija-sum.si "Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas!"

Za vedno mlad. Vaš avto seveda. Nikoli ne bo zarjavel, ker ima CouplerTec.

MMA studio d.o.o., Ribniška ulica 31, 1000 Ljubljana

Couplertec je najboljši elektronski sistem na svetu za zaščito pred rjavenjem. Popolna zaščita celotne kovine. Prihranek časa in denarja. Enostavna “naredi sam” namestitev. Brez stranskih učinkov za človeka in naravo.

Ustavite rjo že danes, pokličite 040 577 377. info@couplertec.si www.couplertec.si

Preizkušeno, testirano, dokazano.

Luksuzna pozlačena, emajlirana značka

Našitek za obleko

Nalepka za vozilo

50,00 EUR

5,00 EUR

BREZPLAČNO

98x88mm, luknjici za pritrditev

80x50mm

100x70mm

Znesku zaračunamo še poštnino.

Vse te artikle lahko naročite v pisarni SVAMZ na Vranskem ali na tel.:03 705 50 66, gsm: 051 30 55 96, elektronska pošta: info@svamz.com

Leta bežijo, z njimi tudi mi. S starodobniki namreč v še starejše dni. Po srcu smo mladi, še živahni močno. Al' včasih namesto za dekleti ozremo se raje za njim, ki sapa ga daje in gost črn dim. V garaži jih glancamo in drgnemo močno, da bi lesk povrnili kot je nekdaj bilo. Nam dolgo že služijo in še dolgo naj bo, da bi tudi v letu 2013 nam užigali lepo. Vse dobro v letu 2013 vam želi Marko Hvale, komisar SVAMZ-a AVTO MOTOR CLASSIC Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze ISSN 1854-7192 Leto IX, št.: 38/83, December 2012 Izhaja vsako četrtletje Naslednja številka bo izšla: Marec 2013 Uredniški odbor: Andrej Pristov Emil Šterbenk Martin Cvilak Odgovorni urednik: Petja Grom Oblikovanje in priprava za tisk: Marko Leber Tisk: Grafika Gracer Celje d.o.o. naklada: 5100 izvodov Rokopisi in naročene fotografije se ne vračajo. Izdajatelj: SVAMZ Vransko 31a, 3305 Vransko tel.: 03/705 50 66 fax: 03/705 50 67 www.svamz.com info@svamz.com Fotografija na naslovnici: Volkswagen Golf MK1 Lastnik: Danilo Arčan

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

08 ::

Concours d'Elegance

10 ::

SVAMZ 2012

12 ::

Vprašanja? Odgovori!

18 ::

Leto pomembnih obletnic

22 ::

Super Snake

24 ::

AvtoNasveti.com

26 ::

Norton

32 ::

Podjetje s tradicijo

34 ::

Romanje hroščarjev

36 ::

Moskva tour 2012

38 ::

Sejem starodobnikov

39 ::

Senzacionalna najdba

40 ::

Anketa

44 ::

Fičkove muke

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

dogodki // LJUBLJANA // Besedilo in fotografije: Emil Šterbenk

Prvi slovenski Concours d'Elegance

Skupni zmagovalec prireditve, Mercedes 220 SE Coupe.

V državah z dolgim stažem avtomobilskega starodobništva so ocenjevanja starodobnih vozil že tradicija. Kljub živahni starodobniški sceni s pestrim naborom prireditev in bogatim fondom vozil doslej v Sloveniji prireditev tega tipa ni bilo.

Kdo bi se v sedemdesetih letih branil te Bertonejeve mojstrovine.

V Mercedes klasik klubu Slovenija (MKKS) se je ideja o slovenskem Concours d'elegance rodila 10. marca letos. S časom je bilo na tesno, zato so takoj začeli z delom. Koledarja slovenskih starodobniških zvez SVAMZ in SVS za leto 2012 sta že bila objavljena, preden so v MKKS začeli s projektom. Da je prireditev uspela, je bilo potrebno toliko več osebnega angažiranja organizatorjev, ki so k sodelovanju povabili prav vse slovenske starodobniške klube in njihove člane iz obeh zvez. »Izbor Slovenije 2012 – Concours d'Elegance« je odprl svoja vrata zadnjo septembrsko soboto, 29. 9. 2012. Kot nalašč za kaj takega se je izkazal Muzejski trg (prostor med Metelkovo in Maistrovo ulico v Ljubljani). Pred mednarodno žirijo, ki jo je vodil gospod Horst Brüning, predsednik mednarodne zveze za starodobna vozila FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Anciens), so lastniki pripeljali ocenit 36 starodobnih vozil. FIVA združuje desetine milijonov navdušencev nad starimi vozili in tudi obe naši krovni zvezi sta njeni članici. Na Muzejskem trgu je bilo kaj videti, tako so obiskovalci lahko spoznali široko paleto vozil različnih znamk iz različnih časovnih obdobij. Najstarejši avto, angleški Overland, je bil izdelan leta 1916, najmlajši pa je bil aktualni model Mercedesa SL. Kljub relativno neugodnim napovedim, je vreme v dopoldanskem delu dobro služilo. Ocenjevanje se je začelo okoli 10. ure zjutraj z najstarejšimi vozili in se pred kosilom zaključilo z najmlajšimi. Popoldne so lastniki nestrpno pričakovali rezultate in ravno med razglasitvijo se je vreme skisalo. To nagrajencev

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

vseeno ni pretirano zmotilo. Vsi udeleženci so dobili spominske plakete in priznanja, lastniki najboljših vozil pa pokale, oblikovane po vzoru Vaške situle. Avtomobili so bili razdeljeni po skupinah in v vsaki je komisija razglasila zmagovalca ter, seveda, na koncu tudi skupnega zmagovalca. Naziv skupnega zmagovalca prireditve »Concours d'Elegance Ljubljana 2012« je pripadel gospodu Janezu Petaču za vrhunsko restavriranega Mercedesa 220 SE Cabriolet A/C letnik 1960.

Spremljajoče prireditve Organizatorji so poskrbeli za dve tematski razstavi. Ob šestedestletnici legendarnega Mercedesovega razreda SL so razstavil skoraj celotno paleto teh vozil. Manjkala sta najstarejša modela 300 SL (W 198), legendarni »Flügeltürer« (letnik 1954/57) in 300 SL Roadster (letnik 1957/63). V vrsti so stali dva modela 190 SL (W 121) in W 113, bolj poznan kot Pagoda. Tega so proizvajali v obdobju 1963/71. Naslednji je bil 280 SL iz serije R 107, ki je bila na trgu najdlje, in sicer med leti 1971 in 1989. Potem sta sledila predstavnika serij R 129 in R 230, vključno z najnovejšim, »še toplim« aktualnim modelom (R 231). Več o šestedesetih letih Mercedesa SL si lahko preberete v tej številki Avto Motor Classica. Z drugo razstavo so člani SVS udeležencem in obiskovalcem predstavili del svojih športnih in dirkalnih vozil, s katerimi so vozili v Pokalnem prvenstvu Slovenije v točnostnih vožnjah. Za

dogodki // LJUBLJANA

Jaguar E-Type, zmagovalec v razredu E. Mercedes 220 D, zmagovalec v razredu G.

nemoten potek prvenstva skrbi krovna organizacija AŠ 2005. V letu 2012 so tekmovali člani zgolj dveh klubov, in sicer Avto moto touring kluba ter kluba Codelli. S to razstavo so želeli vzpodbuditi člane drugih klubov, da bi se jim pridružili v naslednji sezoni. Namen organizatorjev ni bil zgolj razstava in ocenjevanje bleščeče pločevine, ampak tudi višanje ravni slovenskega starodobništva. Zato so v okviru prvega slovenskega Concours d'elegance organizirali predavanja in okrogle mize posvečene različnim tematikam. Horst Brüning se je osredotočil na mednarodne razmere na področju starodobništva, Urban Demšar je predaval o pravilnem obnavljanju vozil, Mišo Šapec je govoril o tekmovanjih v točnostni vožnji starodobnikov, Miha Vrhunec pa predstavil pomen Torinske listine.

Pomoč strokovnjakov Vsak zainteresirani je imel možnost dobiti informacije strokovnjakov, ki se ukvarjajo z obnavljanjem in vzdrževanjem starodobnih vozil. Na stojnicah so razstavljali in se predstavljali ponudniki storitev in delov za »oldtimerje«. Predstavljali so se obrtniki, ki obvladajo kromiranje, obnavljajo lesene dele vozil, zavore in vse sklope zavornih sistemov ter ponudniki maziv. Obiskovalci so lahko pobrskali tudi po strokovni literaturi ali pa kaj prigriznili in se odžejali. Glavni pokrovitelj izbora je bila Zveza starodobnih vozil Slovenije (SVS). Za uspešno prireditev velja zahvala Slovenskemu etnografskemu

muzeju (SEM), Slovenskemu narodnemu muzeju ter Muzeju sodobne umetnosti (MSUM+). V njihovih prostorih so imeli svoj »štab« organizatorji, tam so se odvijale tudi okrogle mize in predavanja. Slovenske železnice so odstopile del parkirišča pri železniški postaji, kjer so obiskovalci lahko brezplačno parkirali. Drugih večjih sponzorjev ali pokroviteljev v letu 2012 »mercedesovci« v tako kratkem času niso uspeli pridobiti. Kljub manjšim »porodnim težavam« je prireditev zelo dobro stekla in se uspešno zaključila. Organizatorji so se iz vsake pomanjkljivosti naučili kaj novega, saj so dogajanje po zaključku skrbno analizirali. Na koledarjih za leto 2013 si obkrožite datuma 21. in 22. september. Takrat bo namreč na Muzejskem trgu v Ljubljani »Izbor Slovenije 2013«, še boljši kot lani.

Rezultati po razredih Razred B veterani (vozila od 1. 1. 1905 do 31. 12. 1918):

Overland, letnik1916, lastnik Božidar Čeh Razred C predvojna vozila (od 1. 1. 1919 do 31. 12. 1930):

Ford A, letnik 1930, lastnik Martin Smrtnik Razred D pozna predvojna vozila (od 1. 1. 1931 do 31. 12. 1945):

Fiat 508 Balilla Cabriolet Garavini, 1935, lastnik Sergej Čehovin Razred E povojna vozila (od 1. 1. 1946 do 31. 12. 1960):

Opel Olympia, letnik 1951, lastnik Peter Kovač

Najmlajši Šampion Za najboljšega med najmlajšimi vozili je komisija ocenila Mercedesa 220 D W 115 še mlajšega lastnika Tadeja Fekonje. Gospod Fekonja ima v Mariboru servis, kjer vzdržuje in popravlja Mercedesova osebna vozila. V garažah ima lepo zbirko Mercedesov razreda S. MB 220 D se sicer v njegov vozni park ne vključuje najbolje, a je bil prvi avtomobil, ki ga je obnovil do zadnjega vijaka. Sploh noče povedati, koliko časa in denarja je vanj vložil, ampak rezultat je odličen. Avto ni zgolj lep na pogled, tudi tehnično je v vrhunskem stanju. To je dokazal z vožnjo na Grossglockner saj je kljub šibkemu 60 konjskemu dizlu tako »letel«, da so ga še z močnejšimi vozili komaj dohajali.

Razred F povojna vozila (od 1. 1. 1961 do 31. 12. 1970):

Jaguar E-Type, letnik 1969, lastnik Jure Kostanjšek Razred G

vozila stara najmanj 30 let (izdelana od 1. 1. 1971 naprej):

Mercedes-Benz 220 D, letnik 1975, lastnik Tadej Fekonja Skupni zmagovalec Mercedes 220 SE Cabriolet, letnik 1960, lastnik, Janez Petač Posebna nagrada za komercialno vozilo: Volkswagen 1500 T1, letnik 1966, lastnik Jože Mejač

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

dogodki // SVAMZ // besedilo in fotografije: SVAMZ

SVAMZ

KRATKO POROČILO PREDSEDNIKA O DELU SVAMZ V LETU 2012 Letos mineva že polnih 30 let, odkar se organizirano udeležujem relijev starodobnih vozil. Davnega leta 1980 smo se v primorski regiji našli štirje entuziasti, ljubitelji premične tehnike bivših vojaških vozil znamke Willys MB in Ford GPW. Po njihovem temeljitem popravilu in restavriranju smo se prvič udeležili relija starodobnih vozil leta 1982 v organizaciji TMS Bistra. Vožnja je potekala na relaciji Ljubljana–Cerknica–Cerkniško jezero–Bistra. Naši stari konjički so to relacijo prevozili brez problemov. Od takrat dalje se s svojim starodobnikom Jeep Ford GPW, letnik 1942, udeležujem relijev starodobnikov v Sloveniji in v tujini. Pohvalim se lahko, da sem aktiven na področju ohranjanja premične tehniške dediščine pri nas že praktično celo moje življenje. V največje veselje pa mi je bilo sodelovanje z ZŠAM Ilirska Bistrica in predsedovati naši zvezi, saj smo v zadnjih nekaj letih dosegli neverjetne dosežke, ki so zasluga trdemu in složnemu delu Upravnega odbora SVAMZ, klubov in posameznikov, ki spremljajo naše delo že od ustanovitve zveze dalje. Leto je naokoli in ponovno se lahko pohvalimo že s kar nekaj lepimi prireditvami in uspešno izpeljanimi projekti. V letošnjem letu je zveza organizirala štiri izobraževalne seminarje za komisarje SVAMZ, sodelovala je pri organizaciji srečanj The Winter trial in pri reliju Via Flaminia, podpisala je dolgo pričakovano pogodbo o sodelovanju z zvezo SVS, pogostila predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, sodelovala na sejmu »Moto-boom«, uspešno izpeljala že tretjo Poletno muzejsko noč v sodelovanju s celjskimi muzeji, posredno sodelovala preko naših številnih članov na številnih prireditvah posameznih klubov, tistih doma kot tistih preko meja (npr. Moskva classic tour 2012, Böhmerland srečanje na Češkem, Fiva motorcycle rally v Italiji, kjer so nas še posebej pohvalili in se nam zahvalili …). Ker se v prihodnjem letu pripravlja kar nekaj sprememb na področju dotične zakonodaje, zveza ne bo počivala in bo aktivno apelirala na pristojna ministrstva z ustreznimi rešitvami in predlogi. Prav tako pripravljamo nekaj zanimivih prireditev, ki nam prav tako ne bodo dale počivati, saj bo precej dela z organizacijo. Vendar so prav to izzivi, ki nam dajejo moči, da delamo še boljše in kvalitetnejše. Kmalu se bo zadnji večer tega leta spremenil v novo jutro, prvo jutro novega leta 2013. Vsaj takrat bomo pozabili na skrbi in se spomnili vseh lepih stvari, ki smo jih doživeli v preteklem obdobju. Sodelovanje z vsemi vami, dragimi člani, nam je bilo v zadovoljstvo in v Upravnem odboru SVAMZ se ga veselimo tudi v prihodnje. Želimo vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 2013 ter mnogo poslovnih uspehov in osebne sreče. Predsednik SVAMZ, Bernard Oblak

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

dogodki // SVAMZ

2012

IV. REDNO IZOBRAŽEVANJE KOMISARJEV SVAMZ V LETU 2012

GENERALNA SKUPŠČINA FIVA, SEDEŽ ADAC, MÜNCHEN 2012

Komisarji so se letos že četrtič udeležili rednega izobraževanja, ki ga organizira zveza SVAMZ. Tokrat nas je gostil klub »Jekleni konjiček« iz Slovenskih Konjic. V sklopu prvega dela predavanj smo si ogledali postopek izdelave zobnikov v družinskem podjetju Tehovnik d. o. o., ki so zanesljiv naslov za izdelavo raznovrstnih ozobij in kompletnih strojnih sklopov. Podjetje se prvenstveno ukvarja s predelovanjem kot tudi preoblikovanjem kovin. Danes podjetje Tehovnik d. o. o. zaposluje 10 ljudi. Njihove proizvodne kapacitete so namenjene manjšim serijam, to je do 100 kosov, kot tudi posamični proizvodnji (1 kos/par) za potrebe vzdrževanja. Na področju zobnikov in ostalih strojnih delov nudijo izdelke, namenjene vgradnji, torej tudi toplotno obdelavo in brušenje kovin.

Generalni sekretar Petja Grom in Nataša G. Jerina, vodja pravne službe in zadolžena v zvezi za stike z javnostmi, sta se tudi letos udeležila Generalne skupščine mednarodne organizacije za starodobna vozila FIVA, ki je letos bila nekoliko bližje, to je v Nemčiji, na sedežu nemškega ADAC-a. V treh dneh dela smo na skupščini izpostavili ključne težave v zvezi s starodobnimi vozili, preučili možnosti za nadaljnji razvoj in delo, dorekli bližnje datume za mednarodna srečanja, potrdili Turinsko listino, ki oblikuje ključne smernice za umestitev starodobnih vozil v mednarodni prostor, in tako zbližali možnost sodelovanja z različnimi mednarodnimi organizacijami, kot je npr. UNESCO, katere predstavnik g. Giorgio Andrian je bil tudi prisoten, in drugo. Generalni sekretar je bil ponovno imenovan v Motociklistično komisijo kot strokovni sodelavec. Zanimivi so bili večeri, ki so bili posvečeni druženju in ogledu znamenitosti. Tako smo si ogledali BMW-jev muzej, Mercedesov salon in sedež ADAC-a.

Na koncu so nas še lepo pogostili ter vsakemu pripravili darilo.

ADAC – Allgemeiner Deutcher Automobil-Club bo naslednje leto praznoval že 100. obletnico delovanja. Ustanovljen je bil 24. maja 1903 kot »Deutsche Motorradfahrer-Vereinigung« in leta 1911 preimenovan ADAC. Danes združuje več kot 18 milijonov članov, od tega je še vedno več kot 1,5 milijona motoristov. Letos so se pohvalili z novo stavbo, kamor so preselili sedež zveze in kjer je zaposlenih več kot 2400 ljudi. Nova zgradba ima 23 nadstropij in se razprostira na več kot 44.000 m2.

Drugi del predavanj je sledil v novih in moderno opremljenih prostorih župnišča Sv. Jurija v Slovenskih Konjicah, kjer je sicer tudi sedež konjiškega kluba. Predavanje je bilo o problematiki »homologacije oziroma identifikacije starodobnih vozil«, vodil pa ga je mag. Miran Roškar iz podjetja RTI d. o. o. iz Maribora. V sklopu predavanja je predstavil tako obširno zakonodajo vezano na postopke, kot tudi primere iz prakse (najpogostejše napake, ki se pojavljajo na zapisnikih, pomembnosti VIN številk vozil in drugo). Predavanja smo zaključili s skupnim poznim kosilom v Lambrehtovem domu. Seznam komisarjev SVAMZ na terenu lahko najdete na spletnih straneh www.svamz.com ali pa nas pokličete v pisarno SVAMZ, da vas napotimo do najbližjega, ki vam bo pomagal pri pripravi dokumentov za izdelavo certifikata ali poročila.

ADAC se je letos zelo izkazal pri organizaciji skupščine, saj je poleg odličnega in prjaznega sprejema poskrbel za nešteto malih pozornosti, ki smo jih dobili vsi udeleženci skupščine, kot tudi za brezplačne oglede zgoraj naštetih muzejev in salonov ter gala večerij. Med drugim smo si ogledali tudi zadnje modele luksuznih Maybachov, ki jih je Mercedes uvedel kot uspešnega konkurenta znamkam Rolls Royce in Bentley, ki sta ju konec devetdesetih let prejšnjega stoletja kupila BMW in Volkswagen. Z Maybachom je Mercedes oživil znamko, ki je bila sicer ukinjena pred sedemdesetimi leti. Mercedes je v znamko vložil več kot milijardo evrov in pričakoval, da bo letno prodal tisoč teh vozil po ceni okoli 300 tisoč evrov, poroča BBC. Letno pa so jih prodali le okoli 200. Po opustitvi znamke pa se Mercedes ne bo umaknil iz superluksuznega razreda, saj bo svoj luksuzni razred S leta 2013, ko pride nova generacija, razširil iz treh na šest modelov.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

dogodki // SVAMZ // besedilo: Marko Hvale, komisar SVAMZ

VPRAŠANJA?

Mi sprašujemo, SVAMZ odgovarja Kot komisar SVAMZ-a sem v svoji več kot desetletni karieri naletel na mnoge probleme in vprašanja, ki smo jih v tajništvu SVAMZ-a ugodno rešili oziroma sem na njih dobil konkreten odgovor. Tokrat sem si za žrtev izbral našo nadvse pridno, prizadevno in velespoštovano go. Natašo Grom Jerina, univ. dipl. pravnico, ki nam v naši zvezi služi kot deklica za reševanje vseh vrst naših tegob.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Ga. Nataša, dovolite mi, da vam postavim par vprašanj, ki so zanimiva za vse člane SVAMZ-a, še posebej za nas komisarje.

in zavarovalnic ali moram vozilo zares »homologirati«, kar po mojem mnenju ni nič drugega kot čista kraja.

Dogaja se, da se veliko članov zveze SVS odloča za stalne certifikate naše zveze.

V 42. členu Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil (Uradni list RS št. 105-2009) piše, da se lahko vozilo razvrsti kot starodobno vozilo, če izpolnjuje zahteve enega od štirih razredov starodobnikov, ki jih glede na njihovo skladnost z originalno zgradbo določa Mednarodna organizacija starodobnih vozil – FIVA: – avtentično vozilo, – originalno vozilo, – restavrirano vozilo, – sestavljeno vozilo. Razvrstitev vozila med starodobna vozila opravi strokovna organizacija na podlagi identifikacije vozila in dokumentov, ki jih predloži vlagatelj in iz katerih so razvidni proizvajalec, leto izdelave vozila in tehnični podatki o vozilu, ter poročila o uvrstitvi vozila v posamezen razred iz prejšnjega odstavka, ki ga izda nacionalna organizacija starodobnih vozil, ki je članica Mednarodne organizacije starodobnih vozil – FIVA. Poročilo o uvrstitvi vozila v posamezen razred mora vsebovati tudi popoln zapisnik o oceni vozila in fotografijo vozila. Postopek razvrstitve vozila med starodobna vozila iz tega člena se lahko uporabi tudi za vozila, ki so v Republiki Sloveniji že registrirana in so šele kasneje izpolnila starostni pogoj. Ker zakonodajalec uporablja besedno zvezo »lahko vozilo razvrsti«, beremo v zvezi to kot možnost, ki je dopuščena lastniku vozila, da se odloči, ali bo vpisal status starodobnika v prometno dovoljenje ali ne. Veliko se jih odloča za sam postopek, saj jim prinese posledično 80 % popusta na letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, saj se tudi po novem Zakonu o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 80/2012) za vozilo, ki je uvrščeno med starodobna vozila, obračuna letna dajatev v višini 20 % od dajatve za vozilo enake kategorije. V pisarni svetujemo, da se odločijo za postopek vozila, ki še niso stara trideset let (do 31. decembra 2013 se status starodobnika še lahko podeli vozilu, starejšemu od 25 let) oziroma vozila z zelo visokim ccm3. Opozarjam, da starodobna vozila niso vozila za vsakodnevno uporabo, ampak za občasno vožnjo.

Kakšen je postopek pridobitve stalnega certifikata zveze SVAMZ, če imam začasni certifikat zveze SVS, sam pa še nisem član vaše zveze in kakšen je znesek, ki ga moram plačati? Zamenjava certifikata zveze SVS poteka tako, kot poteka zamenjava začasnega certifikata naše zveze za stalni certifikat. Lastnik starodobnega vozila pokliče enega od komisarjev, da pregleda vozilo in ga oceni, ter presodi, če vozilo sploh lahko pridobi status stalnega certifikata. Stalni certifikat naše zveze stane 54 EUR z DDV. Opozarjam pa, da vozilo lahko ostane tudi brez certifikata na sploh, v kolikor pri ocenjevanju doseže več kot 40 negativnih točk. Komisarji namreč ocenjujejo pri pregledu originalnost oziroma ohranjenost, pravilno obnovo, natančnost tudi npr. pri barvanju, kromiranju, črticah… Kriteriji za podelitev stalnega certifikata so tako zelo strogi, zato se večinoma lastniki sploh pri prehodu iz druge zveze odločijo najprej za začasni certifikat naše zveze, ki velja pet let od datuma izdaje, v tem času pa vozilo še popravijo in uredijo. Naša zveza letno objavlja v koledarju prireditev in v reviji Avto Motor Classic tudi datume pregledov za stalne certifikate, tako da se lahko lastnik vozila zglasi kar že vnaprej določeni lokaciji, in mu ni potrebno posebej iskati komisarjev na terenu, razen seveda, če se mu ne mudi zaradi registracije. Koliko časa veljajo stalni certifikati, saj ni točno opredeljenega datuma, in kaj potem? Za stalni certifikat se po navadi odločijo lastniki vozil, ki že nekako vedo vnaprej, da bo vozilo ostalo pri hiši, ga ne bodo prodajali, ali gre za lastnike vozil, ki so vložili res veliko truda v obnovo in ohranitev vozila. Stalni certifikat je nagrada, če temu lahko tako rečem, za opravljeno delo! Stalni certifikat sicer velja deset let od datuma izdaje, seveda z možnostjo podaljšanja. Pri registraciji vozila so zahtevali, da svoje vozilo »homologiram«, čeprav sem lastnik že več let, vozilo imam ves čas registrirano in imam celo certifikat. Ali gre samo za nesramno potezo države

Na tehničnih pregledih ne merijo izpušnih plinov vozilom, ki so starejša od letnika 1975 (prej 25 let). Zakaj je cena tehničnega pregleda ista kot za pregled, kjer se emisije dimnih plinov merijo? Ali ni to čista kraja, če zaračunaš nekaj, kar ni nare-

dogodki // SVAMZ

ODGOVORI!

jeno, zakon pa baje to dopušča? Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 88/2005) v 62. členu pravi, da se meritev emisij izpušnih plinov opravlja za vsa motorna vozila, razen za traktorje, kolesa z motorjem, motorna kolesa, štirikolesa, lahka štirikolesa, vozila z vgrajenim dieselskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. januarjem 1980, in vozila z vgrajenim bencinskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. avgustom 1976. Včasih je veljala Uredba o določitvi cen za opravljene tehnične preglede, ki jih plačujejo lastniki motornih in priklopnih vozil organizacijam za tehnične preglede (Uradni list RS, št. 75/06) in določala cene za tehnične preglede. Z nadaljnjimi spremembami zakonodaje in uveljavitvijo Zakona o motornih vozilih je bila ukinjena spodnja in zgornja meja cene storitve tehničnega pregleda vozila. Vsi tehnični pregledi se načeloma držijo cene 30–35 EUR, seveda nekateri nudijo popuste.

čimo papirje, ki jih potrebujete za nadaljnje postopke. Prav tako lahko na sedežu zveze sklenete zavarovanje za vaše vozilo! Trudimo se, da zadeve rešimo v štirinajstih dneh, nujne pa takoj!

Certifikat nujno potrebujem, kaj naj naredim, saj ga lahko po redni poti čakam tudi več tednov?

Vse informacije so na naši spletni strani www. svamz.com.

Od 1. 5. 2012 smo v zvezi uvedli obvezne preglede vozil pred izdajo certifikatov. Potrebno je poklicati enega od naših komisarjev, da pride pogledat vozilo. Kontakti so objavljeni na naši spletni strani. Najhitreje pa je, če se z vozilom oglasite na Vranskem, kjer imamo pisarno. Tu vozilo takoj pregledamo in vam tudi takoj izro-

Imel sem prometno nesrečo, vozilo je bilo v celoti obnovljeno, kakšen je postopek oziroma koga naj najprej pokličem, da me zavarovalnica ne bi ogoljufala?

Komisar se je nesramno vedel do mene in mojega vozila, bil je pameten in trdil, da moje vozilo, ne vem več katere znamke, ni original? Komisar se nima pravice tako vesti. Iz izkušenj pa lahko povem, da bo komisar odreagiral na strankin pristop, ki zna biti včasih tudi zelo aroganten, ko se mu predoči dejstvo, da mu certifikat ne bo izdan oziroma ko se mu izda samo za omejen čas, z namenom, da v tem roku vozilo obnovi ali popravi. V kolikor pa bi se komisar tako obnašal, lahko stranka vedno naslovi pritožbo na našo pisarno. Primer obravnavamo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju vozil in Disciplinskim pravilnikom naše zveze. Kolikšna je cena ogleda in cena certifikata oziroma kje se to lahko izve?

V pisarni SVAMZ vam lahko pomagamo v takih primerih z izdajo neuradne cenitve vozila,

ki jo pripravimo sami, ki v večini primerov v postopku dokazovanja zadostuje, ali pa vas napotimo na sodnega cenilca. Cenitev pripravimo na podlagi mednarodnih cenikov in katalogov vozil. Seveda pa je potrebno upoštevati, da je vozilo ocenjeno glede na samo vozilo in ne na delo, ki je bilo vloženo v obnovo. Stroški tega lahko večkrat presegajo samo vrednost vozila. Tu boste uspeli s pritožbo samo, v kolikor boste imeli potrebna dokazila (račune) za izvedena dela na vozilu! Kupil sem vozilo, ki ima certifikat. Ali je ta certifikat veljaven, čeprav ni pisan na moje ime, ali ga lahko zavržem, ker ni moj? Naš sistem, če se tako izrazim, deluje podobno kot sistem »prometnih dovoljenj«. Ko zamenja vozilo lastnika, zamenja tudi spremljajoče se dokumente. Nov lastnik vozila prejme nov certifikat za vozilo, ki se seveda predhodno pregleda in ugotovi, ali je stanje isto, kot je bilo, ko je bil izdan prvi certifikat. Stari certifikat se arhivira. Prav tu pa se pojavlja največ težav z imetniki certifikatov. Prepričani so, da je certifikat njihov. Da temu ni tako, piše že na samem certifikatu, da ne govorim o členih v Statutu zveze oziroma pogodbi. Zveza namreč skrbi za arhiv vozil, ki jim je izdala certifikate, saj je med njenimi osnovnimi nalogami prav ta, skrb in varovanje dokumentacije, vezane na izdajanje certifikatov, z namenom ohranjanja le-te za bodoče generacije. V arhivu se tako zabeležijo vse spremembe na vozilih, ki so razvidne iz fotografij, kot tudi vse spremembe vezane na laavtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

dogodki // SVAMZ // besedilo Marko Hvale, komisar SVAMZ

VPRAŠANJA? stnike vozil. Prodal sem vozilo s certifikatom, ali moram certifikat vrniti zvezi ali ga lahko imam za spomin? Menim, da sem že s prejšnjim odgovorom odgovorila na vaše vprašanje. Pa še nekaj vprašanj, ki se tičejo v glavnem naših vrlih glav, viška pameti in pridnosti, torej na našo birokracijo. Zanima me, ali so naši birokratski postopki zato tako težko razumljivi in komplicirani, da je človek zares močno vesel, ko dobi odgovor oziroma pozitivno rešeno zahtevo? Tu bi lahko filozofirala v nedogled, ampak glede na to, da me poznate, potem že gre sklepati, da lahko take zadeve samo kritiziram. Sama sem navajena delati hitro in sem človek, ki ne mara »komplicirati«, če pa nastane težava, se je lotim takoj. Povem lahko samo, da je večina naših postopkov vezanih na določila Zakona o splošnem upravnem postopku, ki pa določa, kako postopati v postopkih in kako dolgo organi odločajo. Upravni organ mora odločiti čim prej, najkasneje v enem mesecu od vložitve zahtevka oziroma od dneva, ko je uvedel postopek, če vodi skrajšani ugotovitveni postopek. Če pa vodi poseben ugotovitveni postopek, mora odločbo izdati najkasneje v dveh mesecih. Seveda gre upoštevati, da ZUP ureja vsa pravila postopka in se uporablja na vseh upravnih področjih. Vsebuje vse procesne institute začenši s temeljnimi načeli, s pravili o pristojnosti, opredeljuje stranke, nato občevanje med organi in strankami, nato vročanje, roke, vrnitev v prejšnje stanje, stroške postopka, uvedbo postopka, ugotovitveni postopek, dokazni postopek, odločbo, pritožbo, izredna pravna sredstva, izvršbo in upravi nadzor. Vsa ta pravila predstavljajo splošna pravila postopka. Nekatera upravna področja pa so tako specifična, da pravila splošnega upravnega postopka ne zadoščajo ali ne ustrezajo. Zato se lahko s posebnim zakonom določijo posebna ali dopolnilna pravila upravnega postopka, ki jih imenujemo posebni upravni postopek, kot npr. Zakon o davčnem postopku. Ali pa so pravila posebnega upravnega postopka določena v posebnem materialnem zakonu (npr. carinski zakon). Posebni zakoni lahko določijo tudi krajše roke za izvedbo določenih dejanj. Veliko pa je seveda odvisno konec koncev tudi od dobre volje in angažiranosti zaposlene osebe, ki vodi postopek. Ogledujem si vozilo, ki nima dokumentov, cena je ugodna, ali obstaja rešitev? Vozilo se nahaja v

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Sloveniji. Kakšen je pravilen postopek? Tako vozilo mora skozi postopek identifikacije vozila pri pooblaščeni organizaciji, da bo pridobilo slovensko prometno dovoljenje. Pooblaščena organizacija na podlagi Poročila o uvrstitvi vozila v posamezen razred, Zapisnika o oceni vozila, fotografije, certifikata in drugih dokumentov izda Potrdilo o skladnosti za vozilo. Za vse dodatne informacije se je potrebno obrniti na našo pisarno ali komisarje. Pri nakupu takega vozila mora lastnik seveda paziti, da ima sklenjeno s prejšnjim lastnikom vsaj kupoprodajno pogodbo ali pa kupiti vozilo z računom, saj je to dokaz, da le-to ni bilo ukradeno. Ogledujem si vozilo, ki nima dokumentov, cena je ugodna, vozilo se nahaja v državi EU. Kakšen je postopek uvoza, carine in davka pri nas? Če kupujete vozilo v EU, carine ni! Ponavljam, da je pametno in potrebno z lastnikom skleniti kupoprodajno pogodbo, če kupujete pri kakšni družbi, morate dobiti račun. Vse pogodbe/računi naj bodo overjeni, saj se tako tudi novi lastnik vozila zavaruje pred morebitnimi nevšečnostmi. Ko je vozilo v Sloveniji, se novi lastnik obrne na enega od komisarjev ali na pisarno SVAMZ. Na podlagi pregleda vozila izdamo ustrezno dokumentacijo (Poročilo o uvrstitvi vozila v posamezen razred, Zapisnik o oceni vozila, fotografije, certifikat idr.), ki je podlaga za nadaljnji postopek pri pooblaščeni organizaciji. V skladu z Zakonom o davku na motorna vozila (ZDMV, Ur.l. RS, št. 72/2006-UPB2, 9/2010) je potrebno za starodobna vozila kategorije M1 (osebni avtomobili in bivalna vozila) in L (kolesa z motorjem, motorna kolesa, trikolesa in štirikolesa), ki se v Republiki Sloveniji prvič registrirajo (vozila, ki so pridobljena v drugi državi članici oziroma uvožena vozila), pri davčnem organu pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila DMV, davčni organ pa mora vozilo vnesti tudi v ustrezno elektronsko evidenco. Davčni organ praviloma izda odločbo na podlagi poročila o uvrstitvi vozila v posamezni razred starodobnikov, ki ga izda SVS ali SVAMZ. V državi, ki ni članica EU, kot je npr. Srbija, sem zasledil vozilo, ki je zanimivo, cena je ugodna, papirji delno so. Je tako vozilo možno pripeljati v EU in kakšen je postopek za ureditev papirjev? Postopek je isti, kot sem opisala zgoraj. Glede na to, da pa gre za vozilo, ki se nahaja v državi, ki ni članica EU, je potrebno še opraviti carinjenje vozila. Pri uvozu novih ali rabljenih osebnih vozil iz tretje države (ni članica Evropske skupnosti) je potrebno plačati 10% carino. Ta je trenutno

enotna, ne glede na to, ali se uvaža vozilo z bencinskim ali dizelskim motorjem, in ne glede na prostornino motorja. Carina se izračuna tako, da se carinsko vrednost blaga pomnoži s carinsko stopnjo. V carinsko vrednost so vključeni nabavna vrednost vozila in vsi stroški zunaj carinskega območja Skupnosti, ki so vezani na ta uvoz. Za preračun tujih valut se uporabi mesečni tečaj. Pri uvozu starodobnih osebnih vozil se ne plača davka na motorna vozila, ker, kot smo že omenili, so ta oproščena, plača pa se tudi DDV. Osnova za DDV je carinska vrednost blaga, h kateri so prišteti carina, okoljska dajatev in davek na motorna vozila. Stopnja DDV je 20 %. Pri uvozu se plača tudi okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih vozil v višini 0,0063 EUR za kilogram vozila. V primeru carinjenja vozila smo navajeni ukrepati hitro in damo tem vozilom prednost, sploh če gre za carinjenje vozil npr. iz Amerike. Carinski postopek bo namreč končan šele s pridobitvijo naših dokumentov, ki so osnova za oprostitve plačila DMV. Pa še eno zanimivo vprašanje v zvezi z našim davčnim uradom. Zakaj je potrebno čakati mesec in več na potrdilo, da sem oproščen davka na motorno vozilo, ki je gnano pred več kot tridesetimi leti, če to v zakonu o motornih vozilih nedvoumno piše??? Tu se lahko samo nasmejim, ker ne bi rada kritizirala in se s tem komu zamerila. Mislim pa, da sva o tem problemu razglabljala že v enem od prejšnjih vprašanj. Rajši bom izkoristila priložnost in vsem vam, dragi bralci, naši zvesti člani, pa seveda tebi Marko, zaželela vesele praznike in srečno novo leto, pa da bi imeli v prihajajočem letu čim manj birokratskih zapletov in čim več lepih sončnih dni za izlete z vašimi jeklenimi konjički! V kolikor pa naletite na težavo, smo vam v pisarni SVAMZ vedno pripravljeni pomagati, zato nas lahko kadarkoli pokličete ali pa pišete na info@svamz.com! Ga. Nataša, iskrena hvala za vaše odgovore!

dogodki // SVAMZ

ODGOVORI! FRANCIJA

CERTIFICAT Dˈ IMMATRICULATION PRЀFECTURE CARTE GRISE

WWW.SERVICE-PUBLIC.FR WWW.CARTE-GRISE.INFO

ŠVEDSKA

REGISTERINGSBEVIS

VÄGVERKT

WWW.VV.SE

VELIKA BRITANIJA

VEHICLE REGISTRATION CERTIFICATE V5 C

DVLA OFFICE

WWW.DVLA.GOV.UK

ZDA

CERTIFICATE OF TITLE

DIVISION OF MOTORVEHICLES DMV

WWW.DMV.ORG

ITALIJA

CERTIFICATO DI PROPRIETÀ CIVILE (ACI)

IFFICIO DELLA MOTORIZZAZIONE

WWW.ACI.IT

ŠVICA

FAHREUGAUSWEIS

STRAßENVERKEHRSAMT

WWW.STRASSENVERKEHRSAMT.CH

NEMČIJA

FAHRZEUGBRIEF

ZULASSUNGSTELLE, STRAßENVERKEHRSAMT

JOŽE GALE IN MEMORIAM Ob trenutkih, ko se za vedno poslavljamo od posameznikov, mnogi pretirano poudarjajo samo pozitivne strani njihovega življenja. Danes, ko se poslavljamo od Jožeta, prijatelja in motorista, nam ni potrebno prav nič pretiravati, ko govorimo o njegovih dobrih človeških lastnostih. Odlikovali so ga namreč predvsem poštenost, delavnost, skromnost, urejenost in pripadnost slovenskemu narodu. Iz njegovih ust nismo nikoli slišali kletvice ali druge grde besede. O poštenem in lepem odnosu do soljudi bi se marsikaj dalo naučiti prav od pokojnega Jožeta, zlasti v današnjih časih, ko se zdi, da pohlep po materialnih dobrinah nima meja in da je socialni čut do običajnih ljudi izginil daleč proč, neznano kam. Pogrešali ga bomo ob četrtkih zvečer, ko se prijatelji in ljubitelji starih motornih koles zbiramo in sedeč za mizo v gostilni Žibert, premlevamo različne dogodke, najpogosteje povezane z vonjem po bencinu in starih motorjih. Jože je vedno prihajal in odhajal točno, rekoč, da ga za prevoz domov čaka »Mercedes«. S tem je hotel povedati, da mora pravočasno oditi, če hoče ob uri priti na avtobus mestnega prometa. Nikoli nam sicer ni povedal, kdaj ima rojstni dan in god. Toda vedno, vsakega decembra, je v začetku meseca s širokim nasmehom na obrazu povabil nas prijatelje motoriste, da smo skupaj sedli k bogato obloženi mizi, pogrnjeni na njegov račun, in mu nazdravili. Eni z vinom, drugi z vodo, saj je bil prepričan, da ni nujno, da se ljudem nazdravlja samo z alkoholom. Ko smo ga vprašali, kako se počuti in kaj praznuje, je navadno odgovoril, da se počuti »kot po navadi in da že sedaj praznuje pomlad, ki bo prišla že čez nekaj mesecev«. Pogrešali ga bomo tudi kot neumornega motorista, ki je še nedavno tega s starim motorjem letno prevozil več kot 25 000 km, mnogokrat na relaciji Ljubljana–Piran in nazaj domov. Občudovali smo njegovo spretnost in tehnično znanje, saj je generalno popravilo motornega kolesa napravil kar med potjo, za cesto, če je bilo to potrebno. Dragi Jože, mirno počivaj v naši preljubi slovenski zemlji. Pogrešali bomo tvojo dobro voljo, prešeren nasmeh na obrazu, optimizem in veselje do življenja. Vsakokrat, ko se bomo peljali tod mimo, bomo zate, v spomin na lepe čase, ki smo jih preživeli skupaj, prižgali svečko. Slava tvojemu spominu!

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

e e k k News News Ne č č č i i n i v vNews v o News n o News News News

ws News

News News News News News News News News News News News News NewsNews News News Ne

SKRITI ZAKLADI TUDI NA BALKANU?

Lepa navada Adolfa Hitlerja je bila, da je na stroške davkoplačevalcev radodarno obdarjeval svoje najbližje sodelavce z luksuznimi Mercedesovimi limuzinami. Tako se je kmalu po ustanovitvi NDH, leta 1941, znašel Mercedes Benz tipa 540 K kabriolet B tudi na dvorišču Anteja Pavelića. Med vojno je bil zelo malo v uporabi, po vojni pa so ga odpeljali v Beograd, najprej ga je uporabljal Ivan Krajacic, potem sam Josip Broz Tito. Ko je bil pri umiku nemških čet proti Avstriji zajet poveljnik nemške armadne skupine E Alexander Löhr, je padlo v roke partizanov tudi njegovo vozilo Horch. Najprej je služilo protokolu v Ljubljani, z njim se je vozil tovariš Kidrič, a kmalu zatem je tudi to vozilo romalo v Beograd, kjer so se za njim izgubile vse sledi.

»PIČIPOKI« ALI »BOLHA«

Tudi Fiat 126 praznuje in to kar 40 let! Fiat je leta 1972 predstavil model fiata 126, s katerim naj bi nadomestili starega fiata 500, ki pa je bil tehnološko precej podoben svojemu predhodniku, pri katerem je zadaj vgrajeni motor gnal zadnji kolesni par. Dvovaljni motor je sprva razpolagal s 594, od leta 1977 pa s 652 kubičnimi centimetri delovne prostornine. Moč se je sicer le za en kilovat povečala na 18 kilovatov, navor je z 39 narasel na 43 njutonmetrov. Pri nas poznamo poljski fiat 126p. Leta 1984 so vozilo estetično nekoliko posodobili in mu dodali plastične odbijače in novo armaturno ploščo, tri leta pozneje pa je kot fiat 126 bis dobil vodno hlajeni motor v zadku, nad katerim so uredili celo manjši prtljažnik. 704-kubični motor z največjo močjo 19 kilovatov so razvili Poljaki sami. Proizvodnja fiata 126 se ni končala niti po uvedbi sodobnega cinquecenta. Leta 1994 je namreč doživel še eno lepotno prenovo in postal fiat 126 EL, decembra 1996 pa je kot fiat 126 ELX dobil celo katalizator izpušnih plinov. Leta 2000 so proizvedli zadnjih tisoč avtomobilov.

UREDBA

o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 80/2012). V Sloveniji od 1. novembra plačujemo od 13 do 25 odstotkov višjo nadomestilo za uporabo cest. Vozila, ki imajo vpisana status starodobnika v prometno dovoljenje, plačujejo manj. V drugem členu Uredbe je zapisano, da se za vozila, ki so uvrščena med starodobna vozila, obračuna letna dajatev v višini 20 odstotkov od dajatve za vozilo enake kategorije. Razred:

Število reg. vozil: Stara dajatev: Dajatev po 1. 11. 2012

do 1350 cm3

253.193

48,5 evra

55 evrov

od 1351 do 1800 cm3

487.675

72,73 evra

85 evrov

od 1801 do 2500 cm3

322.220

107,75 evra

135 evrov

od 2501 do 3000 cm3

24.392

193,96 evra

250 evrov

od 3001 do 4000 cm3

4.311

193,96 evra

400 evrov

nad 4001 cm3

2.734

193,96 evra

500 evrov

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

FERRARI PODIRA REKORDE

15. septembra se je v Silverstonu zbralo kar 964 Ferrarijev, kar je absolutni Guinnessov svetovni rekord, saj je prejšnji rekord štel zgolj 490 črnih vrancev. Kolono je vodil dirkač Ferrarija Felipe Massa v modelu 458 spide. Na paradi je bilo moč videti vrsto različnih modelov, ki so skupaj proizvedli 493.150 »konjskih moči« oziroma 367.741 kW, 5.000-litrov delovne prostornine v vrednosti 162 milijonov ameriških dolarjev.

e e k k ews News News čs n č i v o News News News New News

ews News News News News News News News News News News News News News News N

GOLF IN VOLAN.SI

V nedeljo, 25. 11. 2012, so na Vranskem pri pisarni SVAMZ snemali oddajo Volan. si. K sodelovanju so povabili nekaj naših članov s svojimi Golfi. Člani so na kratko predstavili sebe in svoje jeklene konjičke, spili skodelico vročega čaja, saj je ves čas snemanja neusmiljeno pihal veter, in se odpeljali nazaj v garaže.

PAUL BERLIET

V 93. letu starosti je umrl industrialist iz Lyona Paul Berliet. Tovarna Berliet je bila francoska tovarna avtomobilov, avtobusov, tovornjakov in drugih delovnih vozil, ki je bila ustanovljena leta 1899. Leta 1967 se je podjetje združilo s Citroenom, obe tovarni sta bili v lasti Michelina, Berliet pa je takrat obvladoval kar dve tretjini francoskega trga tovornih vozil. Po naftni krizi se je Michelin odkrižal obeh tovarn, Citroena je prodal Peugeotu, Berlieta pa Renaultu. Renault je tovarno zdužil z njihovim Saviemom v RVI, danes znan kot Renaultova divizija tovornih vozil. Berliet je pri Renaultu ostal do svoje upokojitve leta 1982. Po upokojitvi je deloval v svoji fundaciji Marius Berliet Automobile, ki se ukvarja z ohranjanjem tehnične dediščine tovornjakov. Prodaja luksuznih avtomobilov zaradi tožbe z računovodjo Elton Johnova zbirka starodobnih vozil se je prodala za skoraj 2 milijona funtov, dvakrat več kot je sicer ocenila dražbena hiša. Poleg 20 Aston Martinov, Bentliyev, Ferarrijev, Jaguarjev in Rolce Roycev je na dražbi največ dosegel Jaguar XJ220 iz leta 1993, ki ima prevoženih samo 900 milj (234.750 funtov), drugi največji znesek pa je doseglo vozilo Rolls Royce Phantom V1 Limousine iz leta 1973, ki ga je kupil za £223,750 Lawrence Cohen. Elton John je vkljub vsemu obdržal 8 avtomobilov. Za prodajo avtomobilov se je odločil, ker mora poplačati dolg visok približno 8 milijonov funtov sodnih stroškov, ki jih je utrpel v izgubljeni bitki s svojo bivšo računovodjo.

FORD SIERRA

Leta 1982 so mnogi lastniki Ford Taunusa doživeli svojevrsten kulturni šok. Ko se je Ford Sierra, ki ga je oblikoval Uwe Bahnsen pojavil v prodajalnah z dopadljivim futurističnim dizajnom, je takoj pometel s konkurenco v svoji kategoriji. Pri samem agregatu ni bilo nobene novosti, le ta je bil razvit za Taunusa. Do ukinitve proizvodnje Mondeo, leta 1993, je zapustilo tovarniški prostor 270550 primerkov.

V SPOMIN NA LEGENDO motošporta Alfonza Breznika-Sapce!

Maloštevilna "delegacija" C.M.O.C. se je poklonila spominu na prezgodaj preminulo legendo slovenskega motošporta Alfoza Breznika, ki je bil rojen na današnji dan pred osemdesetimi leti. Marko Gabrijelčič in jaz sva prižgala svečke na družinski grobnici Breznikovih na Ljubljanskih Žalah, kjer sta poleg omenjenega Alfonza (imenovanega tudi Sapcata je maskota CMOC-a in pa Mike) pokopana tudi njegov stric Dušan in mlajši brat Mitja. Morda bi lahko rekli, da je bil stric še večja legenda v širšem prostoru, saj je bil prvi Slovenec, ki je zmagal na mednarodni cestni dirki nivoja "GRAN PRIX"!!! To je bilo leta 1939 na Veliki nagradi Beograda, vozil pa je kompresorski DKW 250. Kakšen uspeh je bil to pove dejstvo, da je Nagrada Beograda šla v roke legendi svetovnega avtošporta Tazioa Nuvolari-a v avtomobilu AUTOUNION. Tudi Mitja je bil dirkač motorist, vendar manj uspešen od starejšega brata. Naj počivajo v miru! Alfonz Breznik (16. 12. 1932–14. 2. 1987) Mitja Breznik (1941–1997) Dušan Breznik (1910–2008) avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

avto // MERCEDES BENZ // Besedilo: Emil Šterbenk Fotografije: E. in V. Šterbenk, Daimler

2012 – LETO POMEMBNIH OBLETNIC PRI KONCERNU DAIMLER:

Razred SL Pri Mercedesu so v letošnjem letu obeležili tri pomembne obletnice. Pred šestdesetimi leti se je rodil razred SL, ki z vsako generacijo postavlja nova merila med prestižnimi športnimi vozili. Trideset let nazaj so predstavili model 190. Ta je pomenil spremembo filozofije Mercedes-Benza, saj je z njim koncern Daimler vstopil v srednji razred. Leta 1972 so razvili novi model serije S W 116, ki je prinesel vrsto novosti v najvišjem razredu. 74

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Čeprav so bili začetniki serije SL visoko zmogljivi dirkalniki, so strokovnjaki pri Mercedesu prisluhnili željam kupcev ter jim vozila sčasoma prilagodili. Vsaka generacija je bila inovativen in odlično uglašen izbor oblikovne skladnosti, najsodobnejše tehnike ob praktično limuzinskem udobju, vrhunskih zmogljivostih ter obilici varnostnih pripomočkov. Skrivnost uspeha te prestižne serije je brez dvoma v tem, da so športno noto vcepili v ugledno in vsakič sodobno obliko ter ustvarili posebno kulturo, ki jo povzemajo marsikateri proizvajalci in so pri tem le stežka tako uspešni kot koncern Daimler. Vozila SL zato niso samo zbirateljski objekti, ampak zelo solidna finančna naložba, saj so njihove cene stabilnejše od večine delnic.

ga je poimenoval Gullwing (Galebja krila). Avtomobil je na dirkah takoj začel nizati uspeh za uspehom. Že ob premiernem nastopu na italijanski Mille Migliji je zasedel drugo mesto, nato so zmagali na nagradi Berna (trojna zmaga), na 24 urah Le Mansa in Carreri Panamericani (dvojna zmaga) na Nagradi Nürburgringa pa so s temi vozili zasedli kar prva štiri mesta. Leta 1953 so pripravili izboljšano različico 300 SL (W 194 TYP 11) z vzdevkom Hobel. Motorju so povečali moč z napravo za vbrizg goriva namesto uplinjača, medosno razdaljo so skrajšali za 10 cm in vgradili sodobnejšo zadnjo premo. Menjalnik so zaradi boljše porazdelitve teže namestili na zadnjo os (transaxle).

W 194 (300 SL)

W 198 (300 SL »Flügeltürer«)

Razred SL se je rodil leta 1952 na dirkaških stezah. V Stuttgartu so na osnovi motorja, menjalnika in osi njihovega takrat največjega modela 300 (Adenauer) izdelali napredno oblikovani dirkalnik. Varjeni cevni okvir je tehtal vsega 50 kg. Nanj so poveznili izjemno aerodinamično karoserijo. Največja posebnost so bila vrata, ki so se odpirala navzgor. Cevni okvir je bil preširok in previsok, da bi lahko na avtomobil montirali običajna vrata. V Nemčiji se ga je takoj prijel vzdevek »Flügeltürer« (poslovenjeno: krilovratnik – odprta vrata so videti kot ptičja oziroma letalska krila). Angleško govoreči del sveta

Leta 1953 je padla odločitev, da gredo z modelom SL v serijsko proizvodnjo. Novega super športnika so predstavili že februarja 1954 na International Motor Sports Showu v New Yorku. Z 215 konjskim motorjem (158 kW), vbrizgom goriva, brezčasno obliko in največjo hitrostjo 250 km je požel izjemno zanimanje. Pri cestnem modelu so menjalnik ponovno namestili ob motorju. Ustavljale so ga štiri velike bobnaste zavore, ki so v primerjavi z današnjimi bile precej manj zmogljive. Lega na cesti je bila za tiste čase odlična, je pa nanjo s svojo težo znatno vplival dirkaško velik (poln ali prazen) 130

avto // MERCEDES BENZ

60 LET SERIJE SL, 30 LET »BABY BENZA« IN 40 LET MODELNE LINIJE W 116 (RAZRED S)

predmet poželenja in finančna naložba litrski rezervoar za gorivo. V treh letih so izdelali 1400 teh vozil, ki so med najbolj iskanimi klasičnimi avtomobili vseh časov. Še vedno žanje zmage in priznanja pri žirijah avtomobilskih novinarjev – decembra 1999 ga je mednarodna strokovna žirija »okronala« z laskavim nazivom: športni avtomobil 20. stoletja.

W 198 (300 SL Roadster)

Mercedes 190 SL – mali brat

Leta 1955 so pri seriji SL storili izjemo, ki se ni ponovila. Izdelali so majhen roadster skladne oblike (podoben modelu 300 SL), a s samo štirivaljnim motorjem, z najvišjo hitrostjo 178 km/h in s pospeškom od 0 do 100 km/h v 14,3 s. Tudi ta je luč sveta zagledal na newjorškem International Motor Sports Showu. Če bi ga gledali z današnjimi očmi, bi se imenoval SLK. Osnova je bila platforma serije W 120/121 (Ponton). Karoserija je bila samonosna s platneno ali snemljivo trdo streho. Motor prostornine 1,9 l je zmogel 105 KM. Imel je dva uplinjača, ki ju je bilo zelo težko nastaviti. Prodajalci so poudarjali, da je športno eleganten, zanesljiv, udoben in ima ugodno ceno. Nezahtevna vožnja zaradi podhranjenega motorja ga je kmalu spremenila v prodajni hit za nežni spol. Med drugimi so ga imele Grace Kelly, Zsa Zsa Gabor in Gina Lollobrigida. V devetih letih so izdelali 25.881 teh malih športnikov.

Leta 1957 so na tržišče poslali modificiran model 300 SL v roadsterski obliki. Cevni okvir so spremenili, da so lahko vgradili klasična vrata in potnikom olajšali vstop in izstop iz vozila. Druga pomembna oblikovna sprememba sta bila elipsasta pokončno postavljena žarometa z integriranima smernima kazalcema in meglenkama. Novega 300 SL so opremili s platneno streho in kupejevskim hardtopom ter ohranili vrhunske zmogljivosti Flügeltürerja. Posodobili so zadnjo premo, namestili manjši bencinski rezervoar in rezervno kolo pričvrstili pod dno. SL v roadsterski obliki je dobil uporaben prtljažnik. Od leta 1961 dalje so na vsa štiri kolesa montirali kolutne zavore, ki so zelo izboljšale varnost. W 198 roadster je bil zadnji model te znamke, ki ni imel samonosne karoserije.

Naslednik legendarnega 300 SL W198 leta 1963 ni imel lahkega dela. Zaobljene karoserijske linije je zamenjala precej bolj oglata oblika. Tehnika je bila enaka kot pri limuzini W 111 (veliki repaš), zato je SL po limuzinskem bratu »podedoval« tudi veliko všite varnosti, da ne govorimo o udobju pri vožnji. Takoj po »rojstvu« so 230 SL poimenovali »Pagoda«, in sicer zaradi oblike snemljive strehe (hardtop). Kupci so lahko izbirali med tremi različicami: platneno streho, roadsterjem brez strehe ali kupejevsko verzijo, opremljeno tako s platneno kot trdo streho. V primerjavi s predhodnikom je bil Pagodin motor s 150 KM precej podhranjen, zato ga je nasledil 2,5 litrski model enake moči, z višjim navorom, ki so ga proizvajali le od decembra 1966 do januarja 1968. Zadnja tri leta so izdelovali model 280 SL z motorjem moči 170 KM. Po zmogljivostih W 113 nikoli ni dohitel svojega predhodnika, saj tudi ob najmočnejšem in največjem motorju njegova najvišja hitrost ni presegla 200 km/h.

R 107 (280 SL – 560 SL)

W 113 Pagoda (230 SL – 280 SL)

Zaradi priljubljenosti serije W 113 na začetku svoje poti R 107 leta 1971 ni žel prevelikih pohval. Na koncu pa se je izkazalo, da je postal rekorder med kabrioleti (in tudi kupeji – SLC) iz te tovarne, saj se je na trgu obdržal 18 let; v tem času so jih izdelali skoraj 240.000. Čeprav avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

avto // MERCEDES BENZ // Besedilo: Emil Šterbenk Fotografije: E. in V. Šterbenk, Daimler

na zunaj v tem času ni bilo revolucionarnih sprememb, sta se »pod kožo« začetni in končni model znatno razlikovala. Izhodiščni model je bil praktično brez elektronike, modeli iz druge polovice osemdesetih let pa so je imeli v izobilju. Na voljo so bili ABS, zračne vreče, da ne govorimo o katalizatorjih … Večina izdelanih vozil je šla v izvoz in bila opremljena z motorji V8 ter avtomatskimi menjalniki. Proizvodnja se je začela z osemvaljnikom 350, varčnejši šestvaljni model 280 so začeli proizvajati leta 1974. Najmanjša moč je znašala 185, največja pa 245 KM. Vsi Mercedesi te serije so dosegli najvišjo hitrost vsaj 200 km/h, največji osemvaljniki pa dobrih 230 km/h.

R 129 (SL 280 – SL 600)

Po osemnajstih letih vladavine R 107 je leta 1989 športni prestol pri Daimlerju zasedel R 129. Model je bil prava osvežitev. Martin Česenj (Avtomagazin) je navdušeno zapisal: »Brunu Saccu, šefu Mercedesovega oblikovanja, se je posrečil doslej najlepši roadster na svetu. Drznem si celo pomisliti, da lepšega dvosedežnega kabrioleta sploh ni mogoče narediti.« R 129 so opremljali s šest, osem in prvič z 12 valjnimi motorji. Podvozje, vključno z zadnjo prostorsko premo, so si sposodili pri limuzinskem W 124. Serijsko ste z avtomobilom dobili dve strehi; platneno, ki se je odpirala in zapirala s pritiskom na gumb, ob njej pa še aluminijasto. Za njeno nameščanje ali snemanje ni bilo potrebno več od minute. Za sedežema je bil montiran varnostni lok, ki se je ob nevarnosti prevračanja dvignil nad potniške glave. Svojo učinkovitost je dokazal že na predstavitvi za

novinarje, ko je japonska novinarka nepoškodovana zlezla iz povsem razbitega SL-a, ki se je nekajkrat prekucnil.

R 230 (SL 350 – SL 600, SL 55 in 65 AMG)

Na septembrskem frankfurtskem avtomobilskem salonu leta 2001 so razstaviščni reflektorji obsvetili novo generacijo modela SL. Glede na R 129 je bil avtomobil bolj zaobljen, z nižjim in bolj aerodinamičnim prednjim delom. Motorje so znova posodobili in v karoserijo vgradili kup dodatnih elektronskih varnostnih in luksuznih pomagal, med drugim intiligentne luči, ki same znižajo svetlobni snop pri srečanju z drugimi vozili. Leta 2004 so kupce in konkurenco presenetili z dvanajstvaljnikom, pri AMG-ju »nabildanem« do 450 kW (612 KM). Tako je postal najmočnejši serijski roadster na svetu. Po drugi strani so veliko storili za gospodarnost, saj je tovarniško določena poraba za model 350 SL od leta 2006 dalje vsega 9,9 l/100 km – in to pri moči 200 kW (272 KM) ob inteligentnem sedemstopenjskem avtomatskem menjalniku. Za R 230 so oblikovali kovinsko zložljivo streho, katere dviganje ali spuščanje je trajalo vsega 16 sekund. Da bi podaljšali obdobje vožnje »zgoraj brez«, so dodali gretje v višini vratov potnikov (AIRSCARF).

delana iz aluminija in zaradi tega lažja za 140 kilogramov. Aktualno generacijo SL-ov poganjajo BluDIRECT V6, V8 in motorji, katerih porabo so po zagotovilih proizvajalca zmanjšali skoraj za tretjino (29 % glede na R 230). Ob predstavitvi sta bila na voljo dva bencinska modela, SL350 s 3,5-litrskim V6 motorjem in močjo 225 kilovatov ter SL500 s 4,7-litrskim V8 biturbo motorjem moči 320 kilovatov. Pri obeh za prenos moči skrbi 7G-tronic plus menjalnik. Najvišja hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h, razlika je le v pospeških. SL 500 potrebuje od 0 do 100 km/h 4,6 sekunde, SL 350 pa je za 1,3 sekunde počasnejši. Pri AMG-ju so pripravili osem in dvanajstvaljno verzijo (63 in 65 AMG, najmočnejši motor zmore 463 kW oziroma 630 KM in neverjetnih 1000 Nm navora). Tako močni motorji zahtevajo ustrezno podvozje – in to je pri R 231 aktivno, volan pa elektromehaničen. Ob bolj oglatem videzu z nizkimi linijami, povzetimi po najnovejših primerkih drugih Mercedesovih modelov, je aktualni SL večji in spremenjen tudi znotraj. Dodali so novo oblazinjene sedeže in aktivne vzglavnike, podprte s sistemom Neck-pro, ki ob nesreči zmanjšujejo možnost poškodbe vratu. Za dodaten blišč so nameščeni leseni ali aluminijasti okrasni elementi. Šobe za pranje prednje šipe vodo brizgajo z zgornje strani, tako da le-ta ne zmoči petičnih potnikov. Na voljo so še pripomočki, ki skrbijo za varnost in udobje: aktivni tempomat, aktivni parkirni sistem s kamero, prostoročno zapiranje prtljažnih vrat, ozvočenje Bang & Olufsen, multimedijski vmesnik command …

R 231 (SL 350 in 500, SL 63 in 65 AMG) Pri Daimlerju aktualni model, ki so ga predstavili decembra 2011, opisujejo z dvema besedama: atlet in estet. Tako kot W 230 ima trdo zložljivo streho. Karoserija je v veliki meri iz-

Mercedes 190 – Baby-Benz (W 201), nov veter pri Mercedesu 29. novembra 1982 so pri Mecedes-Benzu poskrbeli za revolucionarno novost – Mercedesa 190 (model W 201). Bil je za številko manjši od limuzin W 123 (sedanjega razreda E). V koncernu Daimler so s tem zastavili kompaktni razred (nemško: Kompaktklasse), novinarji pa so mu takoj nadeli vzdevek Baby-Benz. Eden izmed razlogov za njegovo »rojstvo« je bila naftna kriza v sedemdesetih letih 20. stoletja. Ob premieri sta bila na izbiro dva bencinska motorja, dizelsko različico so čakali še celo leto. Mercedes 190 ni majhno vozilo, saj od prednjega do

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

zadnjega odbijača meri skoraj 4,5 m. Oblika je klinasta z dokaj sploščenim nosom. Delno povzema poteze dve leti prej predstavljenega razreda S (W 126). Za tiste čase je »malček« imel nizek količnik zračnega upora (Cw = 0,33). V srednjem avtomobilskem razredu je Baby-Benz postavil nova merila zlasti z udobjem. Vrata in pokrov prtljažnika se odpirajo skoraj pod pravim kotom, zračenje in gretje sta učinkovita in natančno nastavljiva, vsi sedeži so udobni, sprednja imata bogat pomik, tako da je tudi za dvometraše dovolj prostora. Podvozje je čvrsto,

a vseeno za štiri potnike nadpovprečno udobno; za petega je na zadnji klopi malce tesno. Prostorska zadnja prema je postavila nova merila pri legi na cesti – tako pri Mercedesu kot pri drugih proizvajalcih. Avtomobil je še za današnja merila izjemno vodljiv in uravnotežen na vsaki podlagi in v vseh vremenskih pogojih. Zaradi tega so z Mercedesom 190 uspešno nastopili tudi na dirkališčih. Leta 1992 je Klaus Ludwig s 190 E EVO II osvojil naslov prvaka DTM (Deutsche Tourenwagen-Meisterschaft).

avto // MERCEDES BENZ

Široka motorna paleta Paleta motorjev se začne pri štirivaljnem dizlu, ki iz dveh litrov delovne prostornine razvije 72 KM, sledi dva in pol litrski petvaljni dizel z 90 KM (s turbinskim polnilnikom jih zmore 126). Bencinski motorji so z eno izjemo štirivaljni, prostornin 1,8, 2,0, 2,3, in 2,5 litra. Njihove moči se začnejo pri 105 KM in zaključijo pri 235. Nekaj tisoč vozil so opremili s šestvaljnim bencinskim motorjem (model 190 2.6). Ta s 166 KM ni namenjen divjanju, ampak zelo udobni, dinamični in lahkotni vožnji.

Baby-Benz je Mercedes od glave do pet Do leta 1982 so spodnji del ponudbe pri Daimlerju predstavljali Mercedesi zgornjega srednjega razreda, zato so se ob predstavitvi Baby-Benza mnogi spraševali, če bo sploh kdaj lahko postal pravi Mercedes. Toda izkazalo se je, da je »malček« postal enakopraven član modrokrvne družine, tako po udobju in varnosti kot po zanesljivosti ter dolgotrajnem ohranjanju vrednosti. Ob tem je bil in ostaja kompakten, okreten, relativno lahek in (zlasti z dizelskimi motorji) skrajno ekonomičen.

Cena je nekaterim modelom že začela rasti, zlasti tistim z visoko zmogljivimi motorji. Vrednost vrhunsko ohranjenega 190 E 2,5 16 Evolution II iz leta 1990 lahko doseže vrtoglavih 65.000 EUR – je pa res, da so izdelali samo 502 vozili tega tipa.

Mercedes razreda S, W 116, sveža oblika in zmogljivo podvozje Ob predstavitvi leta 1972 je novi veliki Mercedes požel veliko zanimanja. Glede na predhodnika je v dolžino zrasel za 6 cm, v širino za 5,5 cm, nižji je bil za 1,5 cm, največja sprememba pri dimenzijah je bila za 11,5 cm podaljšana medosna razdalja, kar cenijo potniki na zadnji klopi. Osnove za obliko so iskali v leto prej predstavljenem R 107, zato je imel dokaj raven motorni pokrov, nizko in široko masko ter vzdolžno postavljene oglate žaromete. Oblika je bila rahlo klinasta. Pri tem modelu je Daimler ponudil dosti širšo barvno paleto kot pri predhodnih velikih limuzinah.

12 litrov, za model 350 liter več, toda testniki so podirali rekorde. Pri reviji Auto Motor und Sport so z 280 S dosegli neverjetno povprečje 20,2 l/100 km. Z 280 SE so kljub boljšim zmogljivostim (vbrizg goriva) pristali pri 17,3 l/100 km. Pri modelu 350 SE se je povprečna poraba na testu povzpela na 24,0 l/100km. Pospeški od 0 do 100 km/h so trajali med 9 in 11,5 sekund, najvišje hitrosti pa so znašale med 190 in 210 km/h. SEL 450 6.9 je ob skoraj dveh tonah lastne teže drvel 230 km/h (tovarna). Pri reviji Auto Motor und Sport so mu izmerili najvišjo hitrost 234,1 km/h in pospešek od 0 do 100 km/h v 8,2 sekunde. Ob normalni vožnji je porabil 17 l/100 km, s plinskim pedalom na tleh pa med 23 in 25 l/100 km.

da »vsrkata« energijo trka, potniška kletka pa zelo močna. Posodo za gorivo so namestili za naslonjalo zadnje klopi, tako da je bila relativno na varnem pred udarci z zadnje strani. Vgradili so tako imenovani varnostni volan z veliko površino osrednjega dela. Varnostni pasovi so bili samozatezni, kar je bila novost, in skriti za oblazinjanjem. Ob predstavitvi je bilo zanje treba doplačati, kar je povzročilo veliko revolt novinarske srenje. Vzvratna ogledala (za desnega je tudi bilo potrebno doplačati) so se nastavljala iz kabine – ročno – in tudi to je takrat želo nemalo pohval. Kromirane obrobe vetrobrana niso tam le zaradi okrasa, ampak skrbijo, da se stranske šipe ne umažejo. Pred umazanijo so zelo dolgo varne tudi zadnje rebraste luči.

Varnost z veliko začetnico

Skratka: S razred W 116 ni pomenil absolutne revolucije pri Mercedesovih limuzinah, je pa prinesel vrsto uporabnih novosti. V času njegove proizvodnje se je začelo širše vgrajevanje elektronike v vozila, drugače pa je bil – tako kot vse prejšnje in kasnejše serije tega razreda – zastavonoša avtomobilskega napredka. Še danes je prijeten za vožnjo, pregovorno udoben in izjemno zmogljiv, o čemer sem se lahko prepričal, ko mi je Mercedesa 350 SE za nekaj deset kilometrov posodil gospod Vinko Artnak, ki ima v svoji garaži kar štiri te prestižne limuzine in trdi, da so to najlepši avtomobili, ki so jih izdelali pri Daimlerju.

Pestra izbira bencinskih modelov – preko luže tudi dizel Motorji so glede na predhodnika doživeli nekaj posodobitev. Ob premieri so bili na voljo dva 2,8 litrska bencinska šestvaljnika z uplinjačem (160 KM) ali vbrizgom goriva (185 KM) in 3,5 litrski osemvaljnik V oblike (200 KM). Dobre tri mesece kasneje so ponudili 4,5 litrski osemvaljnik z 252 KM. Kasneje so se podatki o moči malenkostno spreminjali. Septembra 1975 je v prodajne salone zapeljal najmočnejši model 450 SEL 6.9. Iz skoraj 7 litrov delovne prostornine je osemvaljnik izvlekel 286 KM pri 4250 vrtljajih v minuti. Izključno za ameriško tržišče so maja 1978 s turbo polnilnikom opremili 3 litrski dizel iz serije W 123. Moč so mu dvignili na 110 KM. Američani so lahko uživali vse udobje razreda S ob minimalni porabi goriva in dali Mercedesu 300 SD naziv: najdražji varčni avto na svetu. Glede porabe goriva bencinci niso sodili med varčnejše. Tovarniški podatki za modele 280 in 280 SE so obljubljali porabo okoli

Novi razred S je bil skok naprej predvsem na področju varnosti. Pri zasnovi avtomobila so opravili vrsto preizkusnih trčenj in spoznanja vgradili v končni izdelek. Korenito spremenjeno je bilo podvozje. Posamični obesi prednje preme sta bili le na novo uglašeni, zadnja prema pa popolnoma nova. Nihajno premo so nadomestili z diagonalnima obesama. Testniki in lastniki so hvalili lego na cesti in dobro vodljivost. Servo volan, ki ni bil premehak in je vozniku omogočal dobre informacije s cestišča, je bil že v serijski opremi. Tudi z dvokrožnimi servo ojačanimi kolutnimi zavorami so bili zelo zadovoljni, čeprav so bile omejene z (za današnje čase) le 14 palčnimi kolesi. Celo paradni konj SEL 450 6,9 je vozil na gumah 215/70 VR 14. Prednji in zadnji del karoserije sta bila zgrajena tako,

Literatura in viri Česenj, M.: Mercedes-Benz 190/190E, Tretji krak srebrne zvezde. Avto magazine, 1/1983. Česenj, M.: Mercedes-Benz SL, Road-Star, razkošje s prepihom. Avto magazin, 12/89. Hofner, H.: Mercedes-Benz Automobile, Heel Verlag GmbH, Königswinter, 1993. Pleterski, T.: Mercedes-Benz razred S, novi lesk trokrake zvezde. Revija Avto, 22/1972. Preise 2012, Klassische Autos von 1920 bis 1990. Posebna številka revije Oldtimermarkt. Günter, D., Hübner J.: Das Grosse Mercedes-SL-Buch, Heel Verlag GmbH, Königswinter, 1993. Mercedes-Benz Museum, Legend & Collection. Daimler Chrysler AG 2006. http://sl.mercedes-benz-classic.com/?lang=en.

Opomba: Večina vozil na fotografijah je v lasti članov Mercedes klasik Kluba Slovenija. avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

avto // FORD // besedilo in fotografije: Marko Kozmus

Ford Mustang G.T. 500 Naj se na kratko predstavim. Sem Marko Kozmus in prihajam iz Zasavja, natančneje iz Sevnice. Po izobrazbi sem diplomirani inženir strojništva, naziv pa sem prejel s pomočjo Mustanga, ki ga nameravam predstaviti. Res je. Restavracija in predelava je bila moja diplomska naloga. Ker že od malega rajši poprimem za kakšen ključ in izvijač kot bedim za računalnikom ali pisanjem, sem se odločil, da si naredim svoj avto. Leta 2005, ko sem se vpisal v 1. letnik Univerze v Ljubljani, sem potihoma začel premišljevati, kaj bi lahko naredil za svojo diplomsko nalogo. Pisanje mi ni dišalo, zato sem razmišljal o restavriranju in predelavi ameriških muscle avtomobilov. Seveda so bile takrat to le sanje, ki pa so kaj kmalu začele živeti. Začel sem intenzivno iskati avto, in sicer 1967 Ford Mustang fastback. Cene so bile zelo visoke, na katere je imel največ vpliva film Gone in 60 Seconds, ki je izšel leta 2000. V tem filmu se vse vrti okoli enega avta – 1967 Ford Mustang G.T. 500. In seveda sem tudi sam dobil inspiracijo prav iz tega filma. Kasneje sem avto priredil po svojem okusu. Tako sem začel zbirati denar in v študentskih časih imel tudi po dve službi hkrati, poleg študija. Tako je prišel kaj kmalu tudi čas, ko sem kupil vozilo, in leta 2008 se je po dolgi poti iz Californije prikazal na mojem dvorišču. Avto je bil v katastrofalnem stanju, ogromno rje, povite pločevine in motorjem, ki ni kazal znakov življenja. In potem se je začelo. Avto sem razstavil na prafaktorje v slabem tednu. Vse sem si sproti zapisoval, delal listo delov, ki jih je bilo potrebno kupiti in si zraven še beležil ure dela. Tako

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

sem v poletnih dneh praktično delal od jutra pa do trde teme. Praktično sem vse na avtu naredil sam, pri sami karoseriji pa mi je pomagal tudi oče. Kompleten avto sem speskal, ga kleparsko popravil, nato je sledilo finiširanje. Najbolj mukotrpno delo je vsekakor bilo peskanje in seveda ravnanje površin za končno barvo. Ker sem po naravi perfekcionist, je moralo biti vso delo opravljeno 100 % in profesionalno. Upam si trditi, da je avto boljši, kot pa je bil nov. Ko sem nekako avto spravil pod barvo, se je pričelo vse vrteti okoli motorja. V8 seveda. Motor sem kompletno razstavil, ga na novo zatesnil in zamenjal kar veliko delov na njem. Prav tako menjalnik, ki pa je bil avtomatski. Kompletno restavriranje je trajalo dve leti, vloženih pa je okoli 1550 delovnih ur, plus ure mojega očeta, ki mi je pri kakšni stvari priskočil na pomoč. O denarju ne bi govoril, lahko pa povem, da imam doma 10 cm visok stolpič samo računov. Avto je sedaj registriran in vozen, z njim sem naredil 2000 km do sedaj, ga pa čakajo še modifikacije čez zimo. Čaka ga presaditev srca, ta bo stari 289 V8 nadomestil novi 351W V8, vlogo avtomatskega menjalnika bo zasedel ročni 5-stopenjski Tremec, dobil pa bo tudi disk zavore spredaj in zadaj. Dela še ne bo zmanjkalo, saj se mu je v aprilu pridružila tudi mlajša sestra –1968 Ford Mustang Coupe, ki pa bo prav tako svoj krst doživela čez zimo. Vse podrobnosti in potek obnove pa si lahko ogledate tudi na spletni strani www.super-snake.si.

avto // FORD

Super Snake

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

predstavitev // SPLET // Besedilo in fotografije: Anej Ferko

Vse o rabljenih avtomobilih na enem mestu

Mnogim lahko nakup rabljenega avtomobila omogoča, da kupijo svoj sanjski jekleni konjiček za bistveno manj denarja. Na žalost pa se tovrsten nakup nemalokrat sprevrže v nočno moro. Tipične napake pri starejših avtomobilih lahko prinesejo velikanske stroške vzdrževanja, ki se jim z nakupom pravega avtomobila lahko izognemo. Slovenija je tako bogatejša za portal AvtoNasveti.com, ki je nastal po vzoru obširnih tujih portalov, ki ponujajo natančne nasvete pred nakupom. V številnih evropskih državah, kjer je nakup rabljenega avtomobila varnejši, se je razvila veriga portalov, ki se ukvarjajo izključno s preučevanjem napak starejših avtomobilov. Kupec rabljenega avtomobila se tako pred nakupom lahko pozanima o napakah svojega sanjskega modela in s strokovnimi nasveti pride do prave odločitve. Tako so informacije, ki so jih do nedavnega poznali zgolj preprodajalci vozil in serviserji, zdaj brezplačno dostopne vsakemu.

Kako sistem deluje?

Informacije o tipičnih napakah poznajo serviserji, preprodajalci vozil, avtohiše in prodajalci rezervnih delov. Mnoge napake vozniki sami razkrivajo tudi na spletnih forumih. Pot do preverjenih informacij pa je vse prej kot kratka. Glavno delo opravi ekipa portala, ki na podlagi študije tuje literature preuči tipične napake posameznih serij vozil glede na vrsto okvar (hujše okvare, elektronika, napake na karoseriji, napake v notranjosti). S pomočjo partnerskih serviserjev ta seznam napak tudi dopolnijo in preverijo. Avtomobilske tovarne se teh napak

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

zavedajo in jih pri modelih tudi izboljšujejo. Tako lahko dva identična avtomobila zaradi različnega datuma proizvodnje postaneta povsem drugačen nakup. Starejši predstavlja nočno moro za vzdrževanje, tisti mlajši ne. Kupec, ki pozna prave informacije, je tako bolj ozaveščen in izbere avtomobil, katerega tipične napake so že bile odpravljene.

Ideja?

Kupci so pred nakupom rabljenega avtomobila prepuščeni na milost prodajalca in na lastno znanje. Nakup rabljenega avtomobila je velikokrat nakup po sistemu “videno-kupljeno” in se redkokdaj konča z garancijo. Kupec se lahko tako zanese zgolj na lastno znanje. Cilj kupcev rabljenih vozil je, da kupujejo varno in preudarno. Informacije o vozilih pa nenehno iščejo preko spleta. Do nedavnega je bilo iskanje informacij o napakah, tipičnih problemih in pričakovanih stroških vzdrževanja vozil dolgotrajno in predvsem neučinkovito. Velik problem so v prvi vrsti predstavljale napačne informacije in velika količina slabo zbranih podatkov, predvsem na spletnih forumih. Pot do pravih informacij je bila tako dolga in nepreverjena. Tako je nastala ideja, da bi ustvarili portal s

kvalitetno vsebino, povezano z rabljenimi avtomobili. Danes smo ustvarili portal AvtoNasveti.com, ki želi z ambicioznim planom postati viden del slovenske avtomobilistične scene. Naše članke črpamo iz baze znanja vodilnih avtoservisov, verig s prodajo rezervnih delov in kvalitetnih tujih virov, ki jih prevedemo, in s tem ustvarimo vsebino z dodano vrednostjo. V državah, kjer je avtomobilski trg izjemno razvit (Nemčija, Italija, Velika Britanija), obstaja ogromno specializiranih portalov, ki se ukvarjajo samo s preučevanjem napak. In prav je, da smo tudi v Sloveniji dobili prvi tovrstni portal. Kupcem želimo z enostavno, a kvalitetno vsebino, pokazati, na kaj morajo biti pri nakupu posebej pozorni. Vsebino pripravljamo in črpamo samo iz kvalitetnih virov, ki jih pred objavo tudi preverimo. Želimo namreč, da imamo na enem mestu zbrane točno tiste informacije, ki jih kupec išče. Na ta način želimo odpraviti slabo voljo, ki pogostokrat spremlja nakup avtomobila.

Kako nastaja vsebina?

Glavno vodilo pri sestavljanju vsebine je približevanje informacij končnemu kupcu. Informacije o tipičnih napakah poznajo serviserji, avtohiše, prodajalci rezervnih delov, spletni

predstavitev // SPLET

AvtoNasveti.com

NE POZABITE

PREVZETI ČLANSKE IZKAZNICE

ZA LETO 2013!

NA DOM VAM JO BO

DOSTAVIL VAŠ POŠTAR!

portali, forumi ... Pot do preverjenih informacij pa ni kratka. Na podlagi študije tuje literature (Autobild, Auto Express, Cardisiac, Whatacar) sestavimo tipične napake posameznih serij vozil glede na vrsto okvar (hujše okvare, elektronika, napake na karoseriji, napake v notranjosti). S pomočjo partnerskih serviserjev ta seznam napak dopolnimo. Članke se nato opremi s primernimi fotografijami in objavi na slovenski različici portala. Pot do najpogostejših napak je tako preprosta in oddaljena zgolj nekaj klikov. Vse napake so preprosto zbrane na enem mestu in ni potrebno preiskati vseh domačih ter tujih forumov, da pridete do teh nadvse pomembnih podatkov.

omenili, potem vsebino dopolnemo in dodamo tudi ikono “Nasvet bralca portala AvtoNasveti”. S tem naše bralce motiviramo za sodelovanje in pisanje kvalitetnih nasvetov oziroma komentarjev.

Samo s preverjenimi informacijami lahko našim bralcem zagotovimo kvalitetno vsebino in pomoč pred nakupom rabljenega avtomobila. Naša naloga je, da obogatimo znanje naših bralcev s kakovostnimi informacijami o posameznem modelu.

Ekipa

Pomembno vlogo pri razvoju vsebine predstavljajo tudi naši bralci. Vsak njihov komentar preverimo pri zaupanja vredni servisni mreži. V kolikor gre za napako, ki je v članku še nismo

Poslanstvo in vizija

“Izboljšati poznavanje rabljenih vozil pred nakupom in širjenje znanja o rabljenih avtomobilih” je poslanstvo portala AvtoNasveti. Z vzpostavitvijo portala AvtoNasveti.com omogočamo bralcem pregledno, izjemno enostavno in kvalitetno zbriko informacij v zvezi z rabljenimi avtomobili.

Ekipa AvtoNasveti.com je nastala iz ljubiteljskega in profesionalnega ukvarjanja z avtomobilizmom. Sistem je postavljen po tujem vzoru, kjer vsak strokovnjak s svojega področja k celotni zgodbi prispeva svoj delček znanja. Končna vsebina vsebuje samo preverjene informacije o težavah, napakah in vpoklicih vsakega posameznega modela. Iskanje informacij o napakah avtomobilov posamezne generacije je tako z našo pomočjo postalo izjemno enostavno.

Ekipo strokovnjakov sestavljajo diplomanti strojne fakultete (s poglobljenim znanjem z avtomobilskega področja), veriga trgovcev z rezervnimi deli in serviserji z direktnim praktičnim znanjem, ekipa za trženje oglasnega prostora in strokovna služba za jezikovni pregled besedil. Skozi nenehno neformalno izobraževanje našega osebja in prebiranjem tuje strokovne literature s tega področja, ustvarjamo kvaliteten kader, ki lahko adekvatno svetuje o rabljenih vozilih. Z enostavnim grafičnim vmesnikom bralcem omogočamo pregledno in predvsem hitro iskanje želene vsebine. Vsi naši članki so optimizirani in v spletnih iskalnikih dosegajo vodilne rezultate. Ker je vsebina odlično pripravljena in prilagojena spletnim iskalnikom (Google, Najdi.si ...), nam omogoča veliko število obiskov preko spletnih iskalnikov. Morda se na spletni strani AvtoNasveti.com najde tudi vaš bodoči avtomobil.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

motor // NORTON // besedilo in fotografije: Dejan Breznik

James Lansdowne Norton je bil rojen v Birminghamu leta 1869. V rodnem mestu je že v mladosti veljal za bistrega dečka, ki je imel veliko tehničnega znanja in sposobnosti. Pri 10 letih je osupnil someščane s tem, da je izdelal maketo parnega stroja in je delujoč motor postavil na okensko polico v domači hiši. Okno je imelo pogled na eno izmed mestnih ulic, kjer se je sicer vsak dan sprehajala velika množica meščanov. Množica je vsak dan z velikim začudenjem in navdušenjem stala pred oknom in se čudila dečkovemu izdelku, predvsem pa njegovemu talentu. Zanimanje je bilo nazadnje preveliko, saj je na pločniku in cesti nastajal čedalje večji zastoj. Morala je posredovati lokalna policija, ki je na ponosnega očeta naslovila prošnjo, da deček delujočo maketo umakne iz okenske police in s tem spet omogoči običajen pretok ljudi in prometa. James Lansdowne Norton ni bil zgolj talentiran otrok pač pa tudi skozi vse svoje kratko življenje; umrl je za rakom v letu 1925, izumitelj in ustanovitelj nekoč slavne motociklistične tovarne NORTON! O legendarnemu Jamesu, ki so ga imenovali zaradi njegove bolehnosti in belih las, ki jih je pridobil že v mladosti, kar Pa Norton (Oče Norton) bo podrobneje napisano v eni

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

izmed naslednjih številk naše revije, bo pa na tem mestu in v iztekajočem se letu 2012 povedano nekaj o legendarnem motorju NORTON ATLAS. Prav v letu 2012 namreč praznujemo 50. obletnico od nastanka tega tehnično zelo zanimivega motocikla in prav je, da ga bralcem predstavimo. Tovarna motociklov NORTON je že od nastanka veljala za vrhunsko, saj so njeni izdelki oziroma modeli motociklov iz leta v leto zmagovali na takrat prestižni dirki TT na otoku Isle of Man pa tudi drugod. V šali se je tovarniških zmagovalnih motociklov in dirkačev prijel vzdevek: »Norton habit«; pač običaj, da Nortoni zmagujejo. V tovarni so bili v zgodovini zaposleni veliki možje, ki so v izumiteljskem, tehničnem pa tudi športnem pomenu predstavljali takrat vrhunec. Na tem mestu omenimo Joeja Craiga, ki je skrbel za športni oddelek tovarne in sodeloval ob koncu svoje kariere pri pripravah dirkaškega modela Norton Manx, ne pozabimo pa tudi na Berta Hopwooda, ki je izdelal po vojni prvi vrstni dvocilindrski agregat za tovarno, ki je bil osnovni agregat tovarne oziroma se je v različnih izvedbah uporabljal od konca 40 let prejšnjega stoletja pa vse do sredine 70 let, ko je tovarna prenehala z obratovanjem. Tovarni se je ob koncu druge svetovne vojne iz letalstva na

srečo pridružil še izumitelj, ki je za tovarno izdelal vrhunski motociklistični okvir, imenovan »Featherbed«; to je bil Rex McCandless. Okvir je bil predmet kopiranja različnih drugih tovarn po svetu, saj je bila njegova zasnova (»dvojna kletka«), njegova trdnost in vodljivost, tako na cestišču kot na dirkališču nedoumljiva. Okvirji so nastali v dveh izpeljankah, in sicer sprva kot Featherbed Widline, kasneje pa v lepši inačici Slimline, ki je nameščen tudi na izvedbo motorja NORTON ATLAS. Ti okvirji so še dandanes cenjeni in tehnično konkurenčni in predstavljajo osnovo za predelane oziroma unikatne motocikle TRITON (Cafe Racer-je) kot za vse ostale izvedbe. Izdelki tovarne, ki je proizvajala vrhunske motocikle in dosegala vrhunske dirkaške rezultate, so bili seveda pregrešno dragi. Draga proizvodnja in cena motociklov je seveda vplivala na to, da so si motocikle lahko privoščili zgolj premožnejši. Po vojni je bila kupna moč Britancev majhna in se je tovarna v skladu z navodili domače politične elite usmerila v izvoz; motocikle so tako kot za med prodajali sprva predvsem v USA. nadaljevanje na strani 31

Ime in priimek: Boštjan

Košnik Motocikel: ESO 500 ccm, letnik 1964 Klub: AMD Kranj Licenca: AMZS Kategorija: Oldtimer do 500 ccm Rezultat: PRVAK ALPE ADRIA 2012 Ime in priimek: Iztok

Bence Motocikel: Honda CB 500 F, letnik 1974 Klub: Hrast - Tržišče Licenca: AMZS Kategorija: Classic do 500 ccm Rezultat: 3. mesto Alpe Adria 2012 2. mesto C5 DP Darko Škibin Motocikel: Honda CB 500, letnik 1969 Klub: Leteči Kranjci Licenca: AMZS Kategorija: Oldtimer do 500 ccm Rezultat: 3. mesto Alpe Adria 2012 3. mesto C5 DP Ime in priimek:

Ime in priimek: Jože

Žarn Motocikel: Honda CB 350, letnik 1970 Klub: Hrast - Tržišče Licenca: AMZS Kategorija: Oldtimer do 500 Rezultat: 5. mesto Alpe Adria 2012 4. mesto C5 DP Gregor Drešar Motocikel: BMW 1000, letnik 1979 Klub: MKS Kranj Licenca: AMZS Kategorija: Classic Special Rezultat: 7. mesto Alpe Adria 2012 Ime in priimek:

Janez Peter Grom Motocikel: Matchless G50, letnik 1961 Klub: AMD Gorica Licenca: AMZS Kategorija: Oldtimer do 500 ccm Rezultat: 6. mesto Alpe Adria 2012 Ime in priimek:

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

SLOVENSKI DIRKAČI V CESTNO HITRO Od leve proti desni stojijo: Emil Korpar, Andrej Pristov, Dejan Breznik, Boštjan Košnik in Gregor

OSTNEM MOTOCIKLIZMU V LETU 2012 Drešar. Od leve proti desni sedijo: Tomaž Moravec, Jure Lampe, Andrej Repovš in Janez Grom.

Ime in priimek: Jure

Lampe Motocikel: Moto Guzzi 750 ccm, letnik 1978 Moto Morini 500, letnik 1975 Klub: Blatnjavi – Muddy Licenca: HMS Kategorija: Classic Open do 750 ccm Rezultat: Prvak Hrvaške 5.mesto Classic 500 Alpe Adria Andrej Pristov Motocikel: Triton 750 ccm, letnik 1961 Klub: Classic Racing Licenca: HMS Kategorija: Oldtimer do 750 ccm Rezultat: Prvak Hrvaške Ime in priimek:

Ime in priimek: Tomaž

Moravec Motocikel: Moto Guzzi 500 cm, letnik 1978 Klub: Classic Racing Licenca: HMS Kategorija: Classic open do 750 ccm Rezultat: 2. mesto Prvenstva Hrvaške Andrej Repovš Motocikel: Aermacchi ala d' oro 350, letnik 1968 Klub: Classic Racing Licenca: HMS Kategorija: Oldtimer do 500 ccm Rezultat: 3. mesto Prvenstva Hrvaške Ime in priimek:

Emil Korpar Motocikel: Seeley Norton 750 ccm, letnik 1969 Klub: Blatnjavi - Muddy Licenca: HMS Kategorija: Classic open Rezultat: 7. mesto Alpe Adria 2012 Ime in priimek:

Dejan Breznik Motocikel: Moto Guzzi Le Mans, letnik 1978 Klub: Classic Racing Licenca: HMS Kategorija: Classic open do 750 ccm Rezultat: 2. mesto za Pokal mesta Zagreba Ime in priimek:

motor // NORTON

Ameriški trg pa je iz leta v leto vsem proizvajalcem v Evropi postavljal eno in isto zahtevo; večji in sposobnejši agregat. Britanski proizvajalci in z njimi tovarna Norton je tako dolgoročno na prodajo na ameriškem tržišču računala samo ob upoštevanju dejstva, da proizvede agregat z večjo kubaturo in več konjskimi močmi. Joe Berliner, ki je bil uvoznik motociklov znamke Norton za področje USA, je tako ob koncu 50. in začetku 60. let zahteval, da tovarna na trgu ponudi novo močnejšo izvedbo z ne manj kot 750 kubiki. Tovarna se je ravno v tistem obdobju, zaradi cene proizvodnje in ekskluzivne količine izdelanih motorjev, ponovno znašla v finančni krizi. Potreben je bil kompromis in kot posledica je tovarna na trgu predstavila nov, do tedaj največji, motocikel, imenovan NORTON ATLAS. Motocikel NORTON ATLAS je bil javnosti prvo predstavljen na londonskem salonu leta 1961, v proizvodnjo pa je kot eden izmed »največjih« britanskih izdelkov prišel v letu 1962. Proizvodnja tega zanimivega motocikla je trajala od leta 1962 do vključno leta 1968, ko ga je v sprva z enakim agregatom 750 cc nadomestil nov model COMMANDO. Ker je tovarna v

zgodovini izdelovala unikatne motocikle, je bila tudi pri tem motociklu proizvodnja v vseh letih, predvsem pa iz današnjega vidika proizvodnje, skromna. Tovarna je izdelala v letih 1962 do 1963 prvo serijo, namenjeno izključno USA, in sicer v številu 3.400 motociklov. Sledi druga serija od 1964 do 1966 v skupnem številu 4.500 motociklov in tretja od 1967 do 1968 v številu 1.550. Skupno je bilo izdelanih torej samo 9.450 motociklov, od katerih se danes večina nahaja v USA. Agregat motocikla je bil povrtan, da se je pridobila večja kubatura, in sicer 745 cc, kompresijsko razmerje pa je bilo znižano na 7,5 1, pri čemer je motocikel zmogel 55 konjskih moči pri 6.500 obratih/min ter za tiste čase zavidljivo končno hitrost 180 km/h. Motocikel je bil namenjen tako športni kot potovalni rabi in je tehtal 178 kg; torej nekaj več kot konkurentni TRIUMPH BONEVILLE. Je pa imel NORTON ATLAS kljub malce večji teži pred konkurenco odločilno prednost; imel je športni okvir FEATHERBED, prednje vilice ROADHOLDER ter odlične duplex boben zavore. Upravljanje in vožnja z motorjem je bila izvrstna, vendar pa je imel kot vsak motocikel tudi pomanjkljivost. Agregat je namreč nad 4.500 obrati/min pričel silovito vibrirati; nasta-

jale so anekdote, da se ob prevelikem dodajanju ročice za plin v motoristove dlani, zaradi vibracij, pritihotapi, kar celo mravljišče. V Sloveniji se po mojem poznanju trenutno nahajata dva motocikla NORTON ATLAS. V preteklosti oziroma v 80. letih prejšnjega stoletja je bil na področju naše države sicer prisoten še en motocikel s slovenskimi registrskimi številkami; njegova usoda pa je trenutno neznana. Motocikla, ki se je sicer prodajal samo v treh barvnih kombinacijah (srebrno sivi, rdeči in črni barvi), sta v lasti Andreja Repovša, izredno lepo restavriran motocikel, in zeleni (trenutno v neoriginalni barvi) Atlas, ki se nahaja v moji zbirki. S tem motociklom sva oba v zadnjih dveh letih prevozila veliko kilometrov in to nameravava početi tudi v prihodnje. Za konce še prošnja, da se morebitni lastnik, ki je bil v tem zapisu nenamenoma spregledan, javi e-mail: tritonmanx@gmail.com, prav tako tudi vsi ostali lastniki motociklov znamke NORTON na področju naše države, da bi se v prihodnji sezoni lahko podrobneje spoznali.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

predstavitev // OBLETNICA // besedilo in fotografije: Pisarna SVAMZ

PODJETJE S TRIDESETLETNO TRADICIJO ŠPAN d.o.o.

Podjetje Špan d.o.o. je zasebno podjetje s 30 letno tradicijo. Njihova ponudba je plod vizije, ki ji sledijo že od samega začetka – lastnikom vozil ponudijo celovito paleto kakovostnih storitev na enem mestu. Vse od ustanovitve dalje se osredotočajo na inovacije in kakovost storitev ter kako lahko strankam zagotovijo večjo dodano vrednost. Posebej prijazni in naklonjeni so lastnikom starodobnih vozil, saj je konec koncev tudi sam direktor podjetja g. Ludvik Špan lastnik kar nekaj prečudovitih vozil. Mladi prometni tehnik Ludvik Špan se je odločil, da se bo ukvarjal z avtomehaniko in zaščito vozil. Prostor mu sprva seveda ni dopuščal večjega obsega del ali zaposlovanja, poleg tega pa je prišel v kraj od drugod, zato ni imel svojih strank in moral si jih je pridobiti na novo. Že po pol leta jih je bilo kar precej, tudi za dva meseca vnaprej, ob predplačilu, kavciji – predvsem za zaščito karoserij, za katero je imela delavnica pooblaščeno licenco. Kmalu so lahko zaposlili še enega delavca. Ludvik Špan se predvsem spominja tako imenovanega pavšala, ki je dopuščal samozaposlitev lastnika in še največ dveh delavcev. Na to konfiguracijo si državi plačal davek, pavšal, ostalo pa je bilo tvoje. Recept, če bi ga pametno prenovili, tudi za danes? Delalo se je, veliko opravil je bilo namreč sezonskih, tudi v soboto in nedeljo. Domačini so se šalili, da je krajevni župnik poleg Špana edini, ki dela na Gospodov dan.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Pavšal je bil dobra odskočna deska, saj se ni bilo potrebno toliko ukvarjati s papirji. Z le nekaj ljudmi in res majhnimi kapacitetami so zdržali 9 let, toliko je določala tudi pogodba o najemu nekdanje kovačije. Od tedanjega lastnika delavnice je Ludvik Špan kupil 1500 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je postavil svoj 150 kvadratnih metrov velik servisni objekt. V teh prostorih pa so se bistveno spremenile delovne razmere in spremljajoče dejavnosti. Preselili so se leta 1991 in ob lastniku zaposlili skupaj 9 delavcev. Med drugim so si lahko uredili tudi pisarno. Takrat pa je bil narejen še en bistven korak, dejavnost so razširili na prodajo in servis gum, pnevmatik, kar je poleg vsega drugega še danes najpomembnejša, vodilna dejavnost podjetja Špan. V tistih časih je bil novozgrajeni objekt sodoben in prilagodljiv servisni prostor, z vso potrebno infrastrukturo, filtri, čistilniki, zaščito, saj je ekologija že trkala na velika vrata. Tedaj so res lahko začeli delati, kot je treba. Pet let kasneje, leta 1996, je podjetje Špan dokupilo še 6000 kvadratnih metrov zemljišča in še istega leta so postavili enega v tistih časih po zmogljivostih največjih vulkanizerskih centrov v Sloveniji. Vpeljane so bile tudi nekatere vzpore-

predstavitev // OBLETNICA

25% popust na tehnične preglede

za starodobna vozila za imetnike SVAMZ članske izkaznice

25% popust na tehnične preglede

za vsa ostala vozila za imetnike SVAMZ članske izkaznice

10% popust na tehnične preglede

za ožje družinske člane imetnikov SVAMZ članske izkaznice

dne dejavnosti, kot so na primer hitri servis, optika, meritve in nastavitve podvozij, uredili pa so tudi 8 identičnih mest za montažo in uravnoteženje koles. V zgornjem nadstropju objekta s površino 750 kvadratnih metrov je dobilo prostor skladišče novih pnevmatik, po tem so takrat nekako izstopali, prodajali pa so Savine in Michelinove pnevmatike. Zaposlili so lahko še 10 ljudi. V letu 2000 je podjetje Špan na isti lokaciji kupilo še 5000 kvadratnih metrov zemljišča in postavilo objekt D, s po 1350 kvadratnih metrov v dveh etažah, servisni in skladiščni. Skupaj s spodobnim razstavnim prostorom je bilo to več kot 3000 kvadratnih metrov novih površin. Velika pridobitev je bila sodobna pralnica avtomobilov z mehko tehnologijo krtač, kar je bila takrat revolucionarna novost tudi v Evropi. Dodali so tudi sektor za tehnične preglede osebnih in dostavnih vozil, povečali so splošni in vulkanizerski servis in uvedli oddelek za registracijo vozil. To je za seboj potegnilo, da so lahko zaposlili še 20 delavcev, skupno 40, in prešli na dvoizmensko delo. Zgodba je začela postajati večja. Za stranke so uvedli hrambo pnevmatik. Med proizvajalci pnevmatik so še vedno vodili Michelin s svojo

Podjetje ŠPAN d.o.o. vam danes nudi: • prodaja pnevmatik in platišč • vulkanizerske storitve za vse vrste vozil (osebni, tovorni, motocikli,...) • optične meritve ter nastavitve podvozij na najsodobnejših 3-d napravah • avtosalon vozil znamk Volkswagen, Škoda, Seat in Volkswagen gospodarska vozila • prodaja rabljenih vozil • pooblaščeni servis osebnih in lahkih dostavnih vozil Mercedes-Benz • pooblaščeni servis vozil Volkswagen, Škoda, Seat in Volkswagen gospod. vozila • cenitev vozil in avtokaroserijska popravila • sezonsko shranjevanje zimskih oz. letnih pnevmatik in platišč • pranje ter notranje čiščenje vozil (tudi globinsko) • samopostrežna ročna avtopralnica (deluje vse dni v tednu) • prodaja in montaža izpušnih sistemov za vse vrste vozil • hitri servis • popravila platišč • hramba starodobnih vozil in motornih koles • tehnični pregledi in registracija vozil, homologacije vozil • kasko zavarovanje • odjava / prijava vozil • prepis vozila • odjava in odvoz izrabljenega motornega vozila • kavarna Špan

skupino, domača Sava in že zelo uveljavljeni japonski Toyo, za slednjega je Špan ekskluzivni zastopnik za Slovenijo. Podjetje Špan se je kasneje povezalo tudi s Pirellijem, od leta 2002 do 2004 je podeljevalo njegove znamenite koledarje, in Goodyearom. Pnevmatike so bile in so na voljo za moto, osebni, dostavni in tovorni program, med platišči pa velja omeniti zastopstvo in prodajo priznanih proizvajalcev OZ Racing in kasneje tudi nemškega AEZ. V tem času, leta 2001, je Špan d. o. o. kot prva vulkanizerska delavnica v Sloveniji pridobil pomemben certifikat kakovosti, ki ima pomembno oznako V-001. Ne glede na majhen slovenski prostor so bili že evropsko primerljivi tako po kapaciteti kot tudi po ponudbi. Imeli so veliko izbiro, multibrand strategijo, uvedli so internetno naročanje in komunikacijo, prodor je bil precejšen. Naslednji velik korak je bil narejen leta 2005, ko je hiša Špan dogradila in odprla objekt B, to je avtosalon in servisni prostor za osebna in dostavna vozila Mercedes-Benz. Površina pokritih, servisnih in prodajnih površin v treh etažah je 2000 kvadratnih metrov. Uredili so tudi oddelek za popravila karoserij, zanj so ka-

sneje dobili vse ustrezne certifikate matične hiše Daimler Mercedes-Benz. Leta 2007 je bil direktor Ludvik Špan eden od osmih dobitnikov priznanja Podjetnik leta, ki jih je za leto 2006 med srednjimi podjetji izbrala slovenska Gospodarska zbornica. Leta 2007 so zgradili objekt E, visokoregalno, računalniško vodeno centralno skladišče pnevmatik in platišč, optični dvojček objekta D ima 1350 kvadratnih metrov površine. Tega leta so začeli prodajati tudi rabljena vozila, s tem se je število zaposlenih povečalo na 80 v dveh izmenah. Dogodki so se zgostili, leta 2008 je hiša Špan odprla motoristični center in uredila salon za prodajo vozil za prosti čas, to so motocikli, štirikolesniki, vodni skuterji, motorne sani. Naslednje leto so pridobili certifikat ISO 2001/2008, leta 2011 pa je podjetje Špan postalo pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Volkswagen, Škoda ter Seat in za Volkswagen gospodarska vozila. Število zaposlenih se je povečalo na 95.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // NEMČIJA // besedilo in fotografije: Robi Hlupič

»Romanje hroščarjev« Ponovno smo se odpravili na potovanje, in sicer smo se tokrat za spremembo podali na sever, saj je že lani padla ideja, da gremo s hrošči v Wolfsburg. Namreč letos naša hrošča praznujeta 40 let (1972– 2012) in sva jih popeljala v njihov »rodni kraj« Wolfsburg. Ekipa je bila v mednarodni sestavi: Slovenske barve sva zastopala Robi Hlupič in moj nečak Matic Hlupič (Rogaška Slatina). Vozilo VW 1303 Super kaefer. Barve Hrvaške pa Domagoj Cindrič ter Igor Kljaić (Petrinja, Sisak). Vozilo VW 1200 Spar kaefer.

Wolfsburg – zibelka Volkswagna, »sveto mesto VW«, saj se je prav tukaj pričela zgodba o legendi – Hrošču. Pred letom 1935 mesta Wolfsburg, kjer je sedaj volkswagnova baza, sploh ni bilo. Mesto je nastalo zgolj kot delavsko naselje tovarne Volkswagen, pred tem je tam stal le grad Wolfsburg. Ko je bila gradnja tovarne v polnem teku, so nove prototipe vozila predstavili novinarjem, in 3. julija 1938 je New York Times kot prvi avto poimenoval »Hrošč«. Hitler je imel svoje mnenje glede imena, uradno ga je poimenoval KdF-Wagen (Kraft durch Freude). Do leta 1939 je gradnja tovarne potekala brez zastojev in več kot 170 tisoč nemških državljanov je podpisalo predpogodbo za »moč skozi veselje«. Vendar ga niso mogli kupiti, ampak je bil na voljo le nekakšen varčevalni program, po katerem bodo, vsaj tako so mislili, kmalu prejeli povsem novega KdF. Nemška populacija je bila lačna avtomobilov, kajti le vsak 30. Nemec je v tistem času bil lastnik avta. Vendar so njiho-

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

ve upe uničile Hitlerjeve sanje, ki je leta 1939 naročil invazijo na Poljsko, s čimer je začel drugo svetovno vojno. Leta 1940 je bila še vedno nekončana volkswagnova tovarna spremenjena v vojni obrat, v katerem so gradili predvsem Kübelwagne, nekakšna jeepu podobna vozila. Ko se je leta 1945 vojna končala, so britanski nadzorniki področja pomagali tovarni na svoje noge in k vnovični proizvodnji, za razne vojaške, vladne in poslovne namene so gradili – volkswagne. Razlog je bil pravzaprav dokaj preprost in je bil bolj rešitev v sili. Če že ima tovarna izredno kapaciteto in možnost velikih serij, bi jo bilo pravzaprav velika škoda zapreti. In vsaj nekaj časa naj delajo tisto, kar so imeli v mislih. Pa čeprav gre za tako neugledno in grdo vozilo, kot je VW. Avto se je pojavil v prodaji šele leta 1947 in istega leta je Volkswagen začel izvažati prve avtomobile na Nizozemsko. Leta 1948 so za generalnega direktorja postavili Heinricha Nordhoffa, naslednjega leta je britanska »vladavi-

na« nad področjem vse vrnila v nemške roke in podjetje je bilo »prepuščeno samemu sebi«. Takrat verjetno prav nihče ni mogel niti slutiti, da bo iz pepela druge svetovne vojne takrat že desetletje star avto postal prodajna uspešnica po vsem svetu in da se bo končna proizvodnja končala več kot pol stoletja pozneje pri končni številki nekaj nad 22 milijonov izdelanih in prodanih hroščev ... (Ta del sem si izposodil, se opravičujem avtorju.) Moram še dodati, da prav letos mineva 40 let (17. februar 1970–2012), odkar je bila presežena magična rekordna številka 15.007.034 najbolje prodajanega avtomobila, ki je do tedaj bila v lasti Fordovega modela T. In ta rekord je Volkswagen prevzel prav z modelom 1303. 1.–2. dan: ROGAŠKA SLATINA–BERLIN (1068 km) Potovali smo drito Rogaška Slatina–Berlin; na poti smo bili 14 ur. Po prihodu smo se nastanili

doma in po svetu // NEMČIJA

v Wolfsburg

v predmestju v bližini Potsdama, se odpočili ter naslednji dan »osvobodili Berlin«. Uporabljali smo bolj praktični prevoz – S-Bahn, U-Bahn. Ogledali smo si Reichstag (stavba nemškega parlamenta), Branderburška vrata, ki naj bi ponazarjala slavolok miru, vendar so za časa nacizma bila vse prej drugo kakor simbol miru. Nato je sledil znameniti (zloglasni) Checkpoint Charlie, mejni prehod med vzhodnim in zahodnim Berlinom (1961–1989). Na tem mestu je še vedno ostanek »železne zavese« – zid. Tukaj je tudi muzej, ki zelo nazorno prikaže posledice Berlinskega zidu. Za konec pa še cerkev Gadachtniskirchen, katero so zavezniki leta 1943 bombardirali in je zvonik »po čudežu« ostal skoraj ne dotaknjen in je danes majhen muzej, ki govori o medvojnem uničenju. 3.–4. dan: BERLIN–WOLFSBURG (317 km) Najprej smo si ogledali Automuseom Volkswagen, kjer smo si napasli oči in napolnili dušo, saj imaš res kaj videti, vse od A do Ž na temo

hrošči. Naslednji dan pa je bil na vrsti ogled Autostadt-a. To je res nekaj impozantnega, vse skupaj je nekakšen futuristični svet. Poslopje je zelo veliko, sestavljeno iz več paviljonov, v katerih so predstavljene vse znamke vozil iz koncerna (VW, AUDI, PORSCHE, SEAT, ŠKODA, BUGATTI, LAMBORGHINI). Celoten kompleks stare, nove tovarne in muzeja je tako velik kakor Rogaška (no, saj tak občutek sem dobil). Še isti dan smo se odpravili proti Stuttgartu (608 km). 6. dan: STUTTGART–ROGAŠKA SLATINA oziroma PETRINJA (873 km) Potovali smo skozi Ulm, München, Rosenheim, Salzburg, Vilaach. Za konec poti smo imeli še v načrtu, da si ogledamo v bližini Salzburga Obersalzberg – Hitlerjevo rezidenco, t. i. »orlovo gnezdo«. Tukaj ne bi veliko komentiral, gre za Hitlerjevo rezidenco, ki se nahaja na 1834 m/v. Sedaj je preurejena v muzej in restavracijo razgledne

ploščadi, s katere se ponuja prečudovit razgled na celotno Bavarsko. Vse ostalo pa je temačna stran grozodejstev nacizma! Vendar kolikor nas je vso pot spremljala sreča, se na koncu ni izšlo, saj smo prispeli prepozno. Zadnji avtobus namreč odpelje ob 16. uri, mi pa smo bili tam ob 16.30 uri. Z osebnim prevozom se sicer pripelješ do vznožja gore, na vrh pa se lahko pripelješ le s posebnimi avtobusi, ki so posebej narejeni za tako velik vzpon (zavore in posebna mašina z reduktorji). Torej prevozili smo 2860 km (hrvaška ekipa še dodatnih 270 km). »Skidam kapo« našima slavljencema (HROŠČA), saj sta to pot odpeljala brez večjih težav, razen dveh manjših »težavic« – jaz sem moral zamenjati jermen, Domagoju pa je malo zalilo fergazer. Na poti smo doživeli marsikaj, vendar to že spada v rubriko »video smešnice«. Moram pa še povedati, da niti Nemci niso več to, kar so bili, saj so me na trenutke zelo razočarali, ampak to je že spet neka druga zgodba. avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // RUSIJA // besedilo in fotografije: Franci Škrjanec

MOSKVA TOUR 2012

Po obilnem zajtrku v mestu Rezekne (Latvija) smo se odpravili v smeri proti 100 km oddaljeni latvijski meji. V mislih smo imeli ure čakanja, pranja pameti in kaj vse bo ponovno potrebno, da bomo lahko zapustili šengenski prostor ter zapeljali v Rusijo. Ker gre osel po navadi samo enkrat na led, smo že lani izbrali prehod, ki se je izkazal za znosnejšega, v primerjavi z letom 2010, ko bi lahko porabili celoten dopust na latvijskem mejnem prehodu Terehova. Tako kot lani smo tudi letos imeli nekoliko več sreče, saj smo čakali le slabih pet ur, pa čeprav smo bili prvi na vrsti. No, v tem času sta le dva tovornjaka zapeljala v Rusijo. Je pa zelo zanimivo, da je vsako leto postopek drugačen, seveda nič manj kompliciran. Na tem mestu se moramo za preprost in hiter vstop v Rusko federacijo iskreno zahvaliti našemu veleposlaništvu v Moskvi, ki je s sodelovanjem z ruskim veleposlaništvom v Ljubljani, o celotnem našem potovanju obvestilo notranje ministrstvo RF, ki je z veseljem podprlo naš projekt.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Na prvem bencinskem servisu, tik ob meji, smo dotočili gorivo, pripravili navigacije ter zapeljali preko mesta Ostrov v smeri Moskve, ki je bila po novi ruti oddaljena dobrih 900 km. Letos smo si izbrali novo pot čez Smolensk. Po nekaj desetih prevoženih kilometrih pa so že nastale težave z navigacijo. Ker je naš Bojan naložil najnovejšo kartografijo Rusije, ki je bila resnično preveč natančna, nas je hotela zapeljat na vsako poljsko pot in po bližnjici pripeljati do naslednje točke. Tako smo se morali zanesti na avtokarte ter na takšen način prevoziti nekje 200 km. Vozili smo v smeri mesta Smolensk, po prometnici M20 do mesta Level in po P133, ki teče tik ob beloruski meji in je dobesedno prazna. Prevozili smo le dva malo večja naselja – Veliž in Demidov. Kmalu je tudi navigacija pričela normalno delovati, kar je bil dokaz, da smo na pravi poti, čeprav smo nekako sumljivo gledali okrog sebe, saj nismo srečali žive duše na teh ogromnih prostranstvih. Razveselili pa smo se vsakega bencinskega servisa, mimo katerega smo zapeljali. Vozila so po kratkih počitkih zaradi dotakanja

goriva, ki stane samo 50 centov, delovala normalno. Imeli smo občutek, da je zaustavljanje na črpalkah prava zguba časa zaradi cene goriva, saj lahko rezervoar v katrci napolniš za približno 14 evrov. Ker smo se tudi mi morali okrepčati ter napolniti naše rezervoarje, smo pričeli razmišljati o malo daljšem počitku in iskanju hrane. Za nami je bilo namreč prevoženih že 500 km. Ob premišljevanju, da smo videli samo neskončna nenaseljena prostranstva Rusije, se mi je postavilo vprašanje, kje in kako bi na tej relaciji sploh lahko popravili večjo okvaro na vozilu. Ta strah pred neskončno veliko državo so nam malo pomagali pomiriti ruski policaji in nam tako vlili kanček korajže ter dali vedeti, da le nismo sami. Le-ti so nas kar nekajkrat zaustavili z besedami: »Dober dan, ne potrebujemo dokumentov, samo vozilo nam pokažite.« Misel o doživljajih na poti mi je prekinil pogled na tipično leseno gostilno ob cesti, ki bi jo skoraj prevozili. Čeprav smo tu naročili trinajst različnih jedi, ki so bile zelo okusne in cenovno ugodne, smo bili presenetljivo hitro posrteženi.

doma in po svetu // RUSIJA

II. del reportaže

V zelo prijetnem domačem vzdušju gostilne z lovskimi trofejami smo se tako dobro okrepčali. Ko smo si bolj natančno ogledali sam lokal ter okolico, smo opazili, da je bilo parkiranih kar nekaj ruskih terencev znamke UAZ v lovski izvedbi. Zelo hitro smo dojeli, da je lastnik strasten in uspešen lovec (vsaj po trofejah, ki smo jih videli). Pot smo nadaljevali proti mestu Smolensk, ki je bilo ustanovljeno leta 863. Sedaj je prestolnica smolenske oblasti s približno milijon prebivalcev. Malo me je sicer skrbelo, kako se bo odvijal sam promet na cesti M1, ki smo se ji hitro približevali, in tudi v kakšnem stanju je sama prometnica. M1 je glavna povezava med glavnim beloruskim mestom Minsk preko Smolenska za Moskvo, kjer je predvsem tovorni promet zmeraj zelo gost. Končno smo 450 km pred Moskvo zavili na M1. Promet je bil takoj gostejši, je pa res, da je sama dvopasovna prometnica v odličnem stanju. Na nekaterih odsekih popolnoma na novo preplastena. Z vsakim prevoženim kilometrom bližje Mo-

skvi se je promet povečeval. Ne glede na promet smo zelo dobro premagovali kilometre do naslednje točke, na kateri bi se naj vsi zbrali, napolnili rezervoarje ter se malo osvežili. Na žalost je bila ta črpalka v popravilu in se je morala vsaka posadka posamezno organizirati, saj nas je promet popolnoma razdvojil. Naslednje zbiranje je bilo pred samo Moskvo, nekaj deset kilometrov pred zloglasno obvoznico MKAD na bencinskem servisu, ki se nahaja na Muzhajskoyem shosseju. Nekje do polnoči smo se v dobre pol ure vsi zbrali. Popili smo zasluženo kavo, dotočili gorivo in se pripravili na 60 km dolgo vožnjo v samo mesto. Zapeljali smo na obvoznico in po nekaj kilometrih nam je ponovno zagodla navigacija. Iz različnih smeri smo tako nekje po drugi uri zjutraj pripeljali v hotel Moskvič, ki je bil že tretjič naša baza v Moskvi. Vsaka ekipa pa si je lahko v tej nočni mestni vožnji nabrala različne dogodivščine. S katrco sem prispel predzadnji, takoj po parkiranju me je prišel pozdravit varnostnik, ki je že tretjo leto na varovanju parkirišča. Dejal je približno tako: »Dragi prijatelji, po mojih uradnih

informacijah, vam manjka eno vozilo Moskva Tour-a.« Ugotovili smo, da nam je res manjkal zeleni golf z Jožico in Ivanom Pustovrhom. Vsi smo bili zaskrbljeni, ali je z njima vse v redu. Kar zmrazilo me je, ko sem samo pomislil na kakšno nesrečo. Čez nekaj minut smo zaslišali, kako lepo klepeta klasičen diesel in se nam približuje. »To so naši!« smo skoraj v en glas izgovorili. Ko sta se zamudnika »skobacala« iz vozila, smo jih vprašali, kaj se jima je med potjo pripetilo, zakaj sta tako zamujala. Pristopil je Ivek Horjul (vzdevek, ki ga je dobil na Moskva Tour-u) ter nam vse pojasnil. Prispeti nista mogla prej, ker so ju na obvoznici dvakrat zaustavili policaji. Prvič, ker so si hoteli ogledati vozilo, drugič pa so ga vprašali po letnici starodobnika, ker jih je poklicala in vprašala predhodna patrulja. Zadovoljni, čeprav nadčloveško utrujeni, saj je bilo za nami 17 ur za volanom, prevoženih 900 km ter prehod šengenske meje, smo veselo odpeketali na več kot zaslužen počitek.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // ITALIJA // besedilo in fotografije: Dejan Breznik

SEJEM STARODOBNIKOV, HI-FI CAR & TUNNING TRST, 23., 24. in 25. 11. 2012; SEJEM, KI TO NI BIL …

Res je sicer, da so bile korenine med prebivalci tržaškega zaliva in Slovenci v zaledju vedno globoko prepletene, vendar pa takšnega občutka na pričujočem sejmu ni bilo mogoče dobiti. Mesto Trst že dalj časa ni več mesto velikih nakupov, kot je bilo to v polpretekli zgodovini, predvsem so tiste male trgovine v središču mesta prevzeli kitajski trgovci, ki pač pregovorno prodajajo ceneno, vendar nekvalitetno in nezanimivo robo. Vzrok za takšno stanje je seveda po večini ekonomska kriza, ki pesti prebivalstvo, tako doma kot na tujem, prav tako pa tudi nove oblike potrošništva, kjer se je trgovina v zadnjih 10. letih povsem spremenila in se preselila na nove lokacije. Namesto majhnih družinskih trgovin, lociranih v centru mest, nastajajo tako povsod po svetu, tudi doma in v tržaškem zalivu, mega trgovski centri na obrobju mest z ogromnimi površinami; vse po enakem vzorcu. Tam pa je moč nakupiti na enem mestu prav vse; od pasje hrane do spodnjega perila. V takšnem modernem, predvsem pa velikem, nakupovalnem centru nekje na sredi poti med ribiško vasico Milje, mejnim prehodom Škofije in samim mestom Trst je v dneh 23., 24. in 25. novembra 2012 pod organizacijo kluba LEGEND HISTORIC CARS MUGGIA potekal letošnji sejem starodobne opreme in vozil skupaj z razstavo novejših tako imenovanih tunning in HI-FI car-vozil. V samem nakupo-

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

valnem centru, kjer se nahaja nešteto prodajaln izbranih italijanskih proizvajalcev, je potekala razstava klasičnih štirikolesnih vozil, pa tudi tistih že omenjenih tunning in HI-FI vozil, ki so bila opremljena z nepregledno serijo zvočnikov in svetlobnih teles in so vsaj mene prej spominjala na božična drevesa kot pa na vsaj pogojno uporabna prevozna sredstva. V vrhnjem delu je potekal sejem starodobnikov; motociklov, stare in nove opreme ter oblačil. Vabilo, ki ga je prejel prijatelj Andrej, je bilo resda mikavno, saj je potekal sejem lokacijsko blizu in je imel dobro avtocestno povezavo, bil pa je tudi brezplačen. V soboto je bilo napovedano tudi izredno lepo vreme, kar nas je še dodatno vzpodbudilo in smo se tako zgodaj zjutraj v dveh kombijih VW TRANSPORTER odpeljali proti Trstu. Naša pričakovanja, da bomo zaradi vikenda, lepega vremena in dejstva, da bodo naši sosedi aktivno preživeli dela prosto nedeljo, so se izkazala za povsem napačna. Sašo je v svojem kombiju sicer peljal meni nedoumljivo količino stvari namenjenih prodaji, skupaj z motorjem znamke ARDIE in mopedom. Samo njemu je poznana skrivnost ureditve velike količine predmetov na način, ki omogoča prevoz, pa tudi hitro in zanimivo postavitev vseh artiklov na prav za ta namen prirejene police. Prav zato se mu je ta strategija kolikor toliko obrestovala, saj je nekaterim zbi-

rateljem ponudil prav tiste predmete, ki so jih ti potrebovali, in sklenjeno je bilo nekaj kupčij. Z Andrejem pač nisva imela toliko sreče in sva v dveh dneh prodala en sam predmet. Kot je to razvidno že iz naslova, pa je bila prodaja na sejmu zanemarljiva oziroma slaba, prav takšno je bilo tudi skupno število tržaških obiskovalcev, ker so ti namenili svoj prosti čas zgolj nakupu artiklov v trgovskem centru. Večina teh obiskovalcev ni izrazila niti minimalnega zanimanja za starodobno tehnično kulturo oziroma o tej niso imeli pojma. So pa naši rojaki iz Slovenije v soboto popoldne obiskali sejem v presenetljivem številu in sejmu vsaj za nekaj ur »pridali dušo«. Sklenjeno je bilo vsaj nekaj kupčij in izmenjanih mnenj. Organizator bo tako v prihodnje moral poskrbeti za večjo prepoznavnost sejma doma, saj je ta potekal v dobrih prostorih, vendar pa brez pravega števila obiskovalcev, ki se ukvarjajo z zbirateljstvom oziroma jih zanima tehnično-kulturna dediščina, torej brez »pristnega duha«. In kako bo v letu 2013? No, sam zase lahko zaključim, da se sejma kot razstavljalec ne bom udeležil, morda pa kot obiskovalec.

doma in po svetu // DYNOLAND // Besedilo: Emil Šterbenk Foto: Člani Gerontološkega društva Slatine

Senzacionalna najdba na naših tleh >> najstarejši znani avtomobil na svetu

V poletni številki Avto Motor Classica so bile objavljene slike starodobnika in ob njih samo čestitka Emilu (meni) za visok življenjski jubilej. Ker so mnogi spraševali, zakaj gre, bom zadevo pojasnil. Prijatelji iz Gerontološkega društva Slatine so zame iskali primerno darilo in bojda med staro šaro našli dotlej še neodkriti biser. Gre za vozilo Maarcedes, ki so ga uporabljali v kameni dobi. Nihče ne ve, kako se je lahko tako dolgo ohranilo. Lesni strokovnjaki trdijo, da zaradi akacijinega lesa, ki je izredno trdoživ. Vozilo je izvirno, z izjemo koles, ki so bila gotovo zamenjana. Kamnita so namreč nadomestili z bistveno lažjimi kovinskimi (dimenzije v skladu s homologacijo), kar je ugodno predvsem pri vožnji navkreber. Po današnjih merilih avto ni najbolj udoben, ker nima vzmeti, posebnost pa sta nastavljivi sedež in leseni volan. Nima merilnika kilometrov in hitrosti, zato so pri tehniških podatkih podane ocene. Vsekakor se je na preizkusni vožnji vozilo izkazalo, saj je zaradi visoke hitrosti snemalec komaj skočil s ceste. Sedaj je vozilo parkirano na dvorišču in mu bo še dolgo dajalo pečat. Izkazalo se je, da mu tudi sneg ne pride do živega. Kako je zadeva tekla v resnici? Prijatelji so se odločili zame – okuženca s starodobniki – izdelati avto po vzoru tistih iz risanke Kremenčkovi. Na bratrančevi parceli so se razbohotile akacije. Nekaj jih je podrl in iz lesa Osnovni tehniški podatki za vozilo Maarcedes: je okoli desetčlanska ekipa izdelala ogrodje za avtomobil. Pri Leto proizvodnje 10005 p. n. š. tem so porabili več kot kilogram lesnih vijakov. Načrtovali in Datum prve registracije 10. 2. 10005 p. n. oblikovali so sproti. Za kolesa so dobili dva prazna soda in ju Država porekla Dynoland pobarvali s sivo temeljno barvo. Vozilo je bilo izdelano v enem Največja hitrost 2,7 korakov/sek. popoldnevu. Naslednji popoldan so zadevo še našminkali in pri Prevoženi kilometri 156893285 tem uporabili zvitek vrvice ter dve odsluženi kravji koži. Števila Poraba goriva Do 20 l vina/dan izpraznjenih steklenic mi niso zaupali. Dober teden pred rojČlovek stroj stnim dnevom so mi svojo stvaritev pripeljali z vlečnim vozilom Motor Največja moč motorja 3 osli SVAMZ. Tudi jaz ne izdam števila izpraznjenih steklenic.

Ergonomija: Nastavljiv sedež in leseni volan Transport: Pripeljali so ga z vlečnim vozilom SVAMZ Srecni lastnik: Veselje je bilo nepopisno (izberi tisto, ki Ti bolj dopade Maarcedes: To, ki je obrezana, bi dal ob naslovu brez podnapisa Maa zima: Sneg čisto solidno prenaša

Menjalnik Pogon Dodatna oprema Oblika vozila Barva Notranjost Zadnja znana lastnika

š.

Avtomatski – 1 naprej/1 nazaj Nožni Nastavljivi sedež, leseni volan Trisedežni kabrio Akacija natur Akacija, strojena kravja koža Fred in Vilma Kremenček avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // ANKETA // besedilo in fotografije: pisarna SVAMZ

Pressedienst

Behrenstraße 35 10117 Berlin Tel. +49 (0) 30 / 89 78 42-120 Fax +49 (0) 30 / 89 78-42-603 presse@vda.de www.vda.de

Neue Studie zum Unfallverhalten von historischen Fahrzeugen

Oldtimer nur sehr selten in Unfälle verwickelt

Berlin, 1. Oktober 2012. Wer am Steuer eines Oldtimer sitzt, fährt sehr vorausschauend und sicher. Hinzu kommt, dass diese Fahrzeuge, die mindestens 30 Jahre alt sind, in einem erstaunlich guten technischen Zustand sind. Das sind Ergebnisse einer neuen Studie der Verkehrsunfallforschung der Technischen Universität Dresden (VUFO), die im Auftrag des Verbandes der Automobilindustrie (VDA) erstellt wurde. Oldtimer sind in Deutschland nur sehr selten in Verkehrsunfälle mit Personenschaden verwickelt. Verglichen mit der Unfallhäufigkeit aller Pkw beträgt, das Verhältnis 1 zu 9. Auch als Unfallverursacher fallen Pkw, die älter als 30 Jahre alt sind, wesentlich seltener auf als andere Fahrzeuge. Die Studie kommt darüber hinaus zu dem Ergebnis, dass technische Mängel bei historischen Fahrzeugen noch weniger häufig als Unfallursache in Erscheinung treten als bei Neufahrzeugen. VDA-Präsident Matthias Wissmann betonte: „Oldtimer sollen in ihrem Originalzustand erhalten werden und können daher naturgemäß nicht den neuesten Sicherheitsstandards entsprechen, die wir von Neuwagen kennen. Dennoch sind Oldtimer seltener in Unfälle verwickelt als alle anderen Fahrzeuge im Durchschnitt. Das liegt vor allem an den Haltern: Oldtimerbesitzer gehen offenbar sehr sorgsam mit ihrem historischen Auto um, sie fahren sehr vorausschauend und defensiv. Damit sind sie auch für andere Verkehrsteilnehmer Vorbild. Übrigens ist der Zustand der historischen Fahrzeuge auf unseren Straßen aufgrund der ständigen Pflege und Erhaltung so gut, dass technische Mängel bei Oldtimern seltener als Unfallursache auftreten als im Durchschnitt bei allen anderen Fahrzeugen.“ Für die Studie wurden die Unfallstatistiken der Jahre 2010 und 2011 untersucht. Demnach machen Pkw, die älter als 30 Jahre sind, knapp 0,9 Prozent des gesamten Pkw-Bestandes aus. Oldtimer sind allerdings nur in etwa 0,1 Prozent aller Unfälle verwickelt. Zum Vergleich: Bis zu vier Jahre alte Autos stellen gut 36 Prozent des Bestands und sind in 31 Prozent aller Unfälle verwickelt. Überdurchschnittlich häufig sind Autos an Unfällen beteiligt, die bereits 10 bis 20 Jahre zugelassen sind. Vor allem bei der Unfallhäufigkeit wird das sehr geringe Unfallrisiko von Oldtimern deutlich: So wurden 2011 je 100.000 zugelassener historischer Fahrzeuge nur 91 Beteiligungen an Unfällen mit Personenschaden gezählt. Bei den bis zu neun Jahre alten Fahrzeugen kommen hingegen 753 Fälle auf 100.000 Fahrzeuge. Technische Mängel spielen bei Oldtimern noch seltener eine Rolle als Unfallursache als bei Neuwagen. Die Mängelquote – die Zahl von Pkw mit einem technischen Mangel als Unfallursache je 100.000 zugelassene Fahrzeuge – betrug bei den über 30 Jahre alten Fahrzeugen nur 0,8. Bei den bis zu neun Jahre alten Neuwagen beträgt die Quote 1,5. Am häufigsten treten technische Mängel bei Fahrzeugen auf, die zwischen 20 und 29 Jahre alt sind: dort beträgt die Quote t 4,6.

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // ANKETA

Oddelek za stike z javnostmi

VDA Zveza avtomobilske industrije Behrenstraße 35  10117 Berlin

Nova študija o vedenju starodobnikov v primeru prometne nezgode Starodobniki so le redko udeleženci prometnih nezgod

Berlin, 1. oktober 2012. Kdor sedi za krmilom starodobnika, vozi zelo daljnovidno in varno. Poleg tega je treba upoštevati, da so ta vozila, ki so stara najmanj 30 let, v osupljivo dobrem tehničnem stanju. To so izsledki nove študije Oddelka za raziskave prometnih nezgod Tehnične univerze Dresden (VUFO), ki je bila izdelana po naročilu Zveze avtomobilske industrije (VDA). Starodobniki so v Nemčiji le redko udeleženi v prometnih nezgodah, v katerih se poškodujejo osebe. V primerjavi s pogostostjo nezgod vseh osebnih vozil razmerje znaša 1 proti 9. Prav tako so osebni avtomobili, starejši od 30 let, bistveno redkeje povzročitelji nezgod kot ostala vozila. Eden izmed rezultatov študije je tudi, da se tehnične pomanjkljivosti kot vzrok nezgod pri starodobnikih pojavljajo manj pogosto kot pri novih vozilih. Predsednik VDA Matthias Wissmann je poudaril: »Starodobnike ohranjamo v njihovem izvornem stanju, zato seveda ne morejo ustrezati najnovejšim varnostnim standardom, ki jih poznamo pri novih vozilih. Vendarle pa so starodobniki v povprečju redkeje udeleženi v prometnih nezgodah kot pa vsa druga vozila. Vzrok za to so predvsem njihovi lastniki: s svojimi starodobniki očitno ravnajo zelo skrbno, vozijo zelo daljnovidno in defenzivno, zaradi česar so zgled tudi drugim prometnim udeležencem. Sicer pa je zaradi nenehne nege in vzdrževanja starodobnikov njihovo stanje na nemških cestah tako dobro, da so pri njih tehnične pomanjkljivosti kot vzrok nezgode redkejše kot pa v povprečju pri vseh drugih vozilih.« Za namene študije so bile raziskane statistike nezgod v letih 2010 in 2011. Na njihovi osnovi se je izkazalo, da osebni avtomobili, ki so starejši od 30 let, predstavljajo 0,9 odstotka vseh osebnih avtomobilov, starodobniki pa so udeleženi samo v 0,1 odstotka vseh nezgod. Za primerjavo: avtomobili, stari do štiri leta, predstavljajo dobrih 36 odstotkov vseh avtomobilov in so udeleženi v 31 odstotkih vseh nezgod. Nadpovprečno pogosto pa so v nezgodah udeleženi avtomobili, ki so registrirani že 10 do 20 let. Nizko nezgodno tveganje starodobnikov je še posebej razvidno iz pogostosti nezgod: tako je bilo leta 2011 na 100.000 registriranih starodobnikov zabeleženih le 91 udeležb v nezgodah, v katerih so se poškodovali ljudje. Pri do devet let starih vozilih pa ta številka znaša 753 primerov na 100.000 vozil. Tehnične pomanjkljivosti so pri starodobnikih še redkeje vzrok nezgod kot pri novih avtomobilih. Kvota pomanjkljivosti – število osebnih avtomobilov s tehnično pomanjkljivostjo kot vzrokom nezgode na 100.000 registriranih vozil – je pri več kot 30 let starih vozilih znašala le 0,8. Pri do devet let starih novih avtomobilih ta kvota znaša 1,5, najpogosteje pa do tehničnih pomanjkljivosti pride pri vozilih, ki so stara od 20 do 29 let: pri njih kvota znaša t 4,6. Kontaktna oseba: Eckehart Rotter, VDA – oddelek za stike z javnostmi, Tel.: 030 897842-120, El. pošta: rotter@vda.de

Participation of Historic Vehicle in Road Accidents Research Result VUFO GmbH University of Dresden

General Remarks

Vehicle population vs. Accident involvement with injuries 40%

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 2

35% 30%

rate/frequency

 The research was initiated and ordered by the German Association of Automotive Industry (VDA).  Basic data have been made available by VDA (evaluation of the official registration statistic) and the Federal Statistic Office (road traffic accidents statistics)  The data provided by the Federal Statistic Office include vehicle w/o known registration date (ca. 5-6%). The research has been conducted for vehicles with known registration date only.  The results are representative (based on official police reports).  In case of this research „Historic Vehicle“ indicate all cars with a first registration prior to 01.01.1982.  To avoid wrong interpretation the research has been conducted for the years 2010 and 2011

25% 20%

15% 10% 5% 0% 0-4

5-9

10 - 14

19.12.2012

15 - 19

vehicle age

share of car population (42.301.563)

20 - 24

25 - 29

≥ 30

share on road accidents ( 349.688)

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 3

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // ANKETA // besedilo in fotografije: pisarna SVAMZ

Vehicle population vs. Accident involvement

resulting in fatalities

with injuries

40%

1,00

35%

0,80

30%

0,60 0,40

25%

0,86

0,17

0,09

0,00 25 - 29

15%

> 30

10%

0,60 0,40

25%

0,41

0,27

0,19

0,20

20%

0,00 25 - 29

> 30

15% 10%

0% 0-4

5-9

10 - 14

15 - 19

20 - 24

vehicle age

share of car population (42.301.563)

19.12.2012

≥ 30

25 - 29

0-4

share on road accidents ( 349.688)

Seite 4

… fatalities* (*per 1.000.000)

0 - 9 years

111 127 116

… severe injuries 17

10 - 19 years 20 - 29 years

166 159

≥ 30 years

629

…minor injuries

253 … heavy damages 33 0

100

819

651

200

400

500

600

700

Research VUFO GmbH University of Dresden

800

25 - 29

≥ 30

share on road accidents ( 3.726)

Research VUFO GmbH University of Dresden

19.12.2012

Seite 6

 Cars older than 30 years are representing 0,8% – 0,9% of the total vehicle population, but are involved in road accidents only by 0,1% 0,2 %.

358 328

300

20 - 24

In comparison to the registration figures HV were involved … 9,1 times less regarding accidents with injuries, 4,6 times less regarding accidents with fatalities, 7,7 times less regarding accidents with severe injuries, 9,5 times less regarding accidents with minor injuries, and 8,7 times less regarding accidents with heavy damages than all other cars.

996

823

15 - 19

vehicle age

Conclusion

753

10 - 14

Accident Involvement of Historic Vehicle

accidents with... … injuries

5-9

share of car population (42.301.563)

Research VUFO GmbH University of Dresden

Accident Involvement per 100.000 Cars

19.12.2012

0,87

0,80

30%

0,40

0,20 20%

1,00

35%

rate/frequency

40%

900

1000 Seite 7

Survey of the Cause of the Accidents

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 8

Accident Perpetrator vs. None-perpetrator with injuries

 Generally in an accident one vehicle is at fault: the perpetrator. For this study, the perpetrators have been considered exclusively.

 An analysis of accidents with fatalities is not meaningful because of the low number of cases.

63%

61%

cases/frequencies

 The study compares the perpetrators vs. the none perpetrator (typically you will find in most road accidents one perpetrator and one none-perpetrator, although in the case of „single-vehicleaccident“ there is one perpetrator only. The share is beyond 50 %).

65%

59%

mean value: 55,4%

57% 55% 53% 51% 49% 47% 45% 0-4

5-9 Perpetrator

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Seite 9

19.12.2012

10 - 14

15 - 19

20 - 24

vehicle age

25 - 29

≥ 30

None-Perpetrator Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 10

doma in po svetu // ANKETA

Accident Perpetrator vs. None-perpetrator

Accident Perpetrator vs. None-perpetrator with severe injuries

65%

70%

63%

68%

61%

66%

59% 57%

mean value: 54,7%

55% 53% 51%

cases/frequencies

with minor injuries

64% 62% mean value: 59,1%

60% 58% 56% 54%

49%

52%

47%

50%

45% 0-4

5-9

10 - 14

15 - 19

20 - 24

vehicle age

25 - 29

0-4

≥ 30

19.12.2012

5-9

10 - 14

15 - 19

20 - 24

vehicle age

Perpetrator

None-Perpetrator

Perpetrator Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 11

25 - 29

≥ 30

None-Perpetrator Research VUFO GmbH University of Dresden

19.12.2012

Seite 12

Survey of the Cause of the Accidents

Vehicle population vs. Accident involvement

Conclusion

resulting in fatalities 40%

Vehicles older than 30 years are less often the perpetrator compared to all cars of other age classes.

35%

rate/frequency

30%

The comparison evaluated out of statistics for the year 2011 shows:

25% 20%

Cars older than 30 years

15%

all other cars

10% 5% 0% 0-4

5-9

10 - 14

share of car population (42.301.563)

15 - 19

20 - 24

vehicle age

25 - 29

≥ 30

50,9% 55,4% 49,0% 54,7% 56,5% 59,1% 49,6% 52,9% (low no. of cases, n = 7 accidents)

share on road accidents ( 3.726)

Research VUFO GmbH University of Dresden

19.12.2012

- accidents with injuries - accidents with minor injuries - accidents with severe injuries - accidents with heavy damages - accidents with fatalities

Seite 5

Survey of the Cause of the Accidents

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 13

Survey of the Cause of the Accidents Human Error (cars older 30 years)

Technical Faults

1,8% 4,1%

2,1

0-9

other driver error

3,7% 19,6%

5,0%

1,5

speeding errors when turning

vehicle age

8,7%

5,6

10 - 19

right of way

4,6

distance 5,0

20 - 29

18,7%

11,9%

4,3

road use

1,8

30+

0,8 0

2011 19.12.2012

11,9% 2

capabilty to drive (incl. alcohol) wrong passing

vehicles with technical faults (min. 1) per 100.000 cars

14,6%

offending pedestrians other causes

2010 Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 14

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 15

Survey of the Cause of the Accidents

Summary

 Main reason is the field „other driver error“, which implies inattention and/or distraction. • Perpetrators driving older vehicle showing the same pattern of mistakes as drivers of all other age groups.

 In comparison to their registration figures HV were involved 9 times less in accidents (with injuries) than all other cars.

Conclusion

 Driver of HV are rarely the cause of road accidents.  Technical faults of HVs are less often the cause of accidents than accidents involving new cars.  HV accident perpetrators display the same pattern of mistakes as drivers of all other age groups.

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 16

19.12.2012

Research VUFO GmbH University of Dresden

Seite 17

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

doma in po svetu // EUROPA // besedilo in fotografije: Silvan Birsa

FIČKOVE MUKE V Ideja o potovanju s fičkom do Nordkapa se mi je porodila že leta 2010, ko smo se odpravljali s starodobniki v Moskvo. Po srečni vrnitvi iz Moskve in lanski prav tako srečni vrnitvi iz Bosna Toura, sem z mojim odhodom v penzijo začel resneje razmišljati o letošnjem podvigu s fičkom. Bilo je nekaj navdušencev, ki bi se mi pridružili s svojimi starodobniki, a ko se je bližal datum odhoda, so vsi iz različnih razlogov odpovedali. Tako se mi je za spremstvo in morebitno pomoč ponudil brat Radovan s svojim Triumph Tigrom. Nekaj dni pred odhodom sem fičku še nastavil zračnost ventilov in menjal motorno olje. Spakiral sem tudi orodje in rezervne dele, za katere sem predvideval, da bi mi lahko prišli prav in ocenil, da mi bodo gume vzdržale še to pot. Odstranil sem zadnji sedež, da sem pridobil več prostora, spakiral kamp opremo in prtljago ter svojo motoristično opremo, da bi se v primeru slabega vremena v Skandinaviji lahko z bratom menjavala na motorju. Na pot smo krenili v sredo, 27. junija, v dopoldanskih urah. Kosilo smo si privoščili v Hodošu in nato preko Kormenda, Komaroma, Komarna, Dvorov nad Žitnavov in Zlatih Moravcev prišli zvečer do kraja Bojnice v bližini Prievidze, na Slovaškem, kjer smo v bližini našli kamp. Ta dan smo spočiti in brez okvar prevozili 674 km. Presenetil me je edino 14 % vzpon na regionalki med krajema Zlate Moravce in Velke Uherce, ker sem računal, da bodo Rebrnice največji zalogaj. Čudovit grad Bojnice Naslednji dan smo nadaljevali pot proti Žilini in Čadci, kjer smo prestopili mejo s Češko. Preko Jablunkova in Českyga Tešina smo prispeli na Poljsko. Po brezplačni 4-pasovnici smo nato mimo Bialsko-Biale, Czestochowe in Tomaszow Mazowuieckega prispeli po 518 km neutrudljive vožnje v Varšavo. V enem od kampov sredi mesta smo najeli bungalov, ker se za takšno ceno ni splačalo postavljati šotorov. Malo smo se odpočili in nato šli raziskovat bližnjo okolico mesta. Na tržnici

100 avtomotorClassic

3 8 / 83 December 2012

smo ugotovili, da so češnje in breskve skoraj pol cenejše, kot pa v naši deželi vinogradov, češenj in breskev, Goriških Brdih in Vipavski dolini. Ker smo 3. dan potovanja nameravali prenočiti na Poljskem, smo zjutraj malo polenarili in si nato med vožnjo ogledali Varšavo. Zaradi gostega prometa smo sklenili, da se čimprej odpeljemo naprej. Potovali smo mimo Wyszkowa, Lomže in Awgustowa, kjer smo preverili, če je pri avtoodpadu še vedno na stebru fičko, ki smo ga opazili na Moskva Touru, do Suwalkija. Kamp smo poiskali v 13 km oddaljeni Garwich Rudi, v Wigierskem narodnem parku, ob čudovitih jezerih in gozdovih. Ta dan smo prevozili skromnih 314 km. 4. dan smo po približno 40 km vožnje prispeli v Litvo in mimo Marjampola, Kaunasa, Panevezysa in Pasvalysa prestopili v Latvijo. Namenili smo se v Rigo, da si jo med vožnjo bežno ogledamo. Nadaljevali smo mimo Cesisa do Valmiere, kjer smo v kampu v športnem parku najeli ličen bungalov z vsemi pritiklinami po izredno nizki ceni. Ta dan smo prevozili 546 km. 5. dan smo nedaleč od Ruijene prestopili v Estonijo. Ugotovili smo, da je vožnja po stranskih cestah veliko bolj sproščena, ker je manj prometa, posebno kamionov, zato lahko bolje opazuješ naravo in dogajanja okoli sebe. Nadaljevali smo mimo Viljandija, Paida in

Ardua in nekaj po 12. uri po 290 km vožnje prispeli v Tallin. Najprej smo poiskali trajekt za Helsinke in ugotovili, da ta dan ni več prostih mest. Poiskali smo avtokamp in se utaborili. Ker smo imeli na razpolago celo popoldne, smo se peš odpravili v stari del mesta in si ga temeljito ogledali. Zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se postavili v vrsto na trajektnem terminalu za Helsinke in nabavili vozovnice. Po uri in pol čakanja smo se začeli vkrcavati in ob določeni uri izpluli. Po dveh urah in pol plovbe smo se izkrcali v Helsinkih in pot nadaljevali mimo Lahtija, Jivaskyla do Kuopija. Že takoj smo ugotovili, da je na finskih cestah asfalt zelo grob, promet hiter in tekoč, kamionske kompozicije daljše in višje naložene kot na kontinentalnem delu Evrope, da različne kategorije vozil vozijo z isto hitrostjo (najvišjo dovoljeno), tako da prehitevanja skoraj niso potrebna. Malo počasnejši so le kamperji in avtomobili s kamp prikolicami, pa še to večinoma tisti s turisti iz kontinentalne Evrope. Že ko smo vozili po mestu Kuopio, smo na več mestih opazili plakate z rdečim fičkom.Tudi na recepciji kampa in po samem kampu jih je bilo polno. Kasneje smo ugotovili, da vabijo na veseloigro, kjer je tudi fičko eden od nastopajočih zvezd. Ta dan smo brez vsakršnih težav, če odmislimo zgodnje vstajanje, prevozili 421 km. 7. dan smo mimo Kajanija, Poulanke, Pudasijarvija in Ranue prispeli v Rovaniemi. Od Pou-

doma in po svetu // EUROPA

45. LETU STAROSTI Poletno potovanje na Nordkap in jesensko v Pariz

lanke dalje so se ob, in na cesti, začeli posamično in v čredah pojavljati severni jeleni in morali smo voziti previdneje, ker je omejitev hitrosti 100 km/h. Na nekem počivališču, ob pripravi kosila, sem se spomnil, da bi bilo dobro preveriti, kako se obnašajo gume. Takoj se me je polotila žalost. Prednji gumi sta bili na notranji strani skoraj brez profila. Kje bom sedaj našel takšne gume (155/70/13), ko pa majhnega avtomobila tu gor skoraj ne vidiš. Ko smo po 542 km, nekaj po 17. uri prispeli v Rovaniemi, smo najprej odšli na lov za gumami. Medtem ko sta Boža in Radovan pri neki vulkanizerski delavnici premetavala kup starih gum, da bi našla prave, sem jaz iskal trgovino z gumami in jo tudi našel. Bila je že zaprta, kakor tudi prej vulkanizerska delavnica. Na ceniku v izložbi so imeli na razpolago 4 blagovne znamke gum. Nokian in Kormoran so imeli tudi v moji dimenziji. Bil sem rešen, le cena mi ni preveč ugajala; Kormoran 234 €, Nokian 239 €, vendar nisem prepričan, ali je bila to cena za kos ali za komplet 4 gum. Doma sem tudi imel 4 nove gume, ki sem jih lani dobil na srečanju Zgornjesavinjskih starodobnikov v Ljubnem pri žrebanju prijavnic. Vrnil sem se do Bože in Radovana, ki sta me nasmejana čakala, saj sta med gumami našla dve Mišelinki 145/80/13 (malo večji premer), s 3.5 mm profila. Tako ali drugače smo bili z gumami rešeni in smo sklenili, da takoj zjutraj, ko začnejo z delom, pridemo v delavnico in zamenjamo gume. Ob največji finski reki Kemijoki smo našli kamp. Tam smo na dosedanji poti srečali prva Slovenca, reporterja TV oddaje »Volan«, Mateja in Rebeko z Amarokom, ki sta se vračala iz službene poti po Norveški. Žal se naslednji

dan nismo poslovili, ker smo še preden sta se prebudila, odšli na menjavo gum.

da, skozi 6807 m dolg Nordkap predor, 212 m pod morjem, še približno 280 km.

Z lastnikom vulkanizerske delavnice smo se dogovorili, da nam zamenjajo rabljeni Mišelinki, ki nam ju je podaril. Računal nam je le premontažo. Nato nas je povabil v skladišče in nam na naše veliko presenečenje pokazal svojega fička. Pokazal nam je še sliko svojega prvega avtomobila, s katerim je opravljal Taxi službo (Volga letnik 1963) in mi podaril izvod njihove revije o starodobnikih. Poznal je Zastavo in me vprašal, ali je moj fičko original Abarth ali je Zastava.

Ko sva bila z bratom leta 1996 tam, je bil predor še v gradnji in se je na otok Mageroya, na katerem leži Nordkap, prišlo s trajektom iz Kafjorda v Honningsvag. Kot zanimivost naj povem še, da so pobiranje predornine ukinili ravno 1. junija letos, čeprav so predvidevali, da bo predor izplačan šele v letih 2014/15. Kaj takega bi se sigurno zgodilo tudi pri nas (seveda se šalim).

Tako so mi obrabljene gume v resnici polepšale dan in celotno potovanje. Nekaj kilometrov izven Rovaniemija smo se ustavili v Santa Claus Village, kjer prebiva Božiček, in tu smo prvič prešli severni povratnik. Nato smo nadaljevali potovanje proti Sodankyli, Ivalu, do Karigasniemija, kjer smo hoteli ta dan »prenočiti« (Sonce je tam na obzorju tudi ob 24. uri). Ustavili smo se ob enem od številnih jezer, ob prodajalni spominkov. Boža in Radovan sta šla v prodajalno, jaz pa sem se namenil v 50 m oddaljen WC, ko sem zaslišal: »Gledi, gledi, fičo z gorišku registraciju«, takoj sem se obrnil, da sem videl, kdo govori po naše. Zagledal sem svojo osebno zdravnico z družino, ki so jo ravno tako ubirali proti Nordkapu. Pot smo nadaljevali do Karigasniemija, kjer sta bila dva kampa, a oba zasedena. Na drugi strani meje na norveškem v Karasioku je bilo prostora dovolj, a tudi cene zasoljene. Ker sonce ni hotelo zaiti, mi pa smo bili še dovolj spočiti, smo se odločiti, da osvojimo Nordkap še ta dan. Do tam je bilo mimo Lakselva, Russenesa in Kafjor-

Po 733 kilometrih in 13 urah vožnje s postanki vred smo ob 22.15 prispeli na Nordkap, postavili šotore, fotografirai Italijane, ki so občudovali fička, pripravili večerjo, nato pa šli na fotografiranje do skrajne točke. Na našo žalost je bilo vreme oblačno in se je v daljavi videlo sonce, kako se prebija skozi oblake. Po 24. uri, ko se restavracija, trgovina in razgledna ploščad zaprejo ter gredo turisti spat, je Radovan uspel »prešvercati« motor mimo kamnitih ovir, do skrajne točke in se tam fotografiral. Temperatura je bila 5 stopinj Celzija, oblekli smo vse, kar smo imeli s seboj, in se odpravili spat. Okrog 1 ure nas je prebudil čuden ropot motorja. Brat je pogledal iz šotora in zagledal nenavaden oranžen avtomobil (Caterham Seven), ki se je izmuznl mimo zapornic in se šel fotografirat na skrajno točko. Hitro sem se mu pridružil s fičkom. Ko smo se zjutraj okrog 7. ure prebudili zaradi prihoda 8 avtobusov s turisti, je termometer pokazal 2 stopinji. Vreme je bilo še vedno oblačno, zato smo se odločili, da se odpravimo proti domu, ker nima smisla v takem mrazu čakati, da bi doživeli jasno polnočno sonce. Po približno 50 km vožnje proti jugu, avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

101

doma in po svetu // EUROPA // besedilo in fotografije: Silvan Birsa

pa je bilo jasno in sonce že visoko.V Honningsvagu smo še prvič in zadnjič na Norveškem natankali bencin po 2,06 € za liter. Okrog pol desetih smo se odločili, da pozajtrkujemo in takrat sem se spet spomnil, da preverim, kako se obnašajo »nove« gume. Bile so OK, a prednje so spet kazale žalostno sliko. Ponovno so bile obrabljene na notranji strani, leva še nekoliko bolj kot desna. Kaj sedaj? Sigurno ni iztek in nagib prednjih koles pravilen. Na srečo sem imel s seboj nekaj podložk, tako da sem na levi strani popravil nabig kolesa in še za par mm zmanjšal razdaljo med kolesi spredaj. Na razpolago sem imel še rezervno kolo, zato me ni skrbelo, da bi nekje obstali. Potovanje smo nadaljevali do Russenesa, kjer smo zavili desno proti Alti.Tu smo se usmerili južno proti Finski in Švedski, kjer je bencin in življenje cenejše. Po približno 40 km južno od Kautokeina smo prečkali mejo s Finsko in v Polojavriju spet natankali. Tu smo si nabavili še hrano za večerjo. Presenetili so nas veliki slamnati klobuki z mrežo, ki so jih tu prodajali. Saj tu nimajo čebel, torej tudi čebelarjev ne. Po približno 70 km smo prestopili mejo s Švedsko in v obmejnem mestu Karesuando v kampu najeli bungalov. Takrat smo spoznali, čemu služijo veliki klobuku z mrežo. Že prej, ko smo vozili kakih 25 km ob reki Muonijoki, smo videli nad gladino črno meglico, kako valovi. Sedaj nam je postalo jasno, da gre za komarje. Ko si bil zunaj, nisi smel obmirovati niti za trenutek, saj si bil,čim si obmiroval, takoj prekrit s komarji. Na srečo so malo večji in tudi bolj leni od naših, tako da so vsi, ki so se odločili, da bi nam popili nekaj krvi, doživeli bridko smrt. Tudi lastnica kampa nam je povedala, da so tukaj komarji v tako velikem številu za vsakega turista presenečenje. Ta dan smo prevozili 515 km. Po zajtrku 10. dne smo se namenili po sredini Skandinavskega otoka proti Danski. Norveško smer,ki je neprimerno bolj slikovita, in smer ob

102

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

morju po Švedski sva z bratom obdelala že leta 1996, vendar takrat v sodobnem karavanu, tako da sva v njem tudi prespala. Že takoj, ko smo se iz kampa približevali glavni cesti, nas je Micka v navigatorju opozorila: »Zavijte levo, po 108 km zapeljite v krožišče in izberite prvi izvoz.« Ni se zmotila. Do Vittangija je bilo le par majhnih vasi, po cesti pa še vedno mnogo severnih jelenov. Kako tudi ne, saj smo bili še vedno in verjetno bomo še naslednji dan, v deželi Laponcev, ki so jim poleg rib v morju in rekah ter jezerih, ter ostale divjadi, glavni vir prehrane. Severni jeleni so na pol udomačeni, vendar se prosto pasejo. Laponci živijo v 4 državah, Norveški, Švedski, Finski in Rusiji. Spet smo po 27 km izbrali v križišču drugi izvoz, po 75 km pri Galivaru drugi izvoz in tako naprej, mimo Jakkmoka, kjer smo drugič prestopili severni povratnik, tokrat v nasprotni smeri, Arvidsjavra, prišli po 608 km, mimo neštetih jezer, do Storumana. Vmes smo si ogledali še udomačene lose v obori. Lastnik nam je povedal, da ko ugledaš losa na cesti, je verjetno za avtomobil in tebe že prepozno. Samo na Švedskem je vsak dan najmanj 9 trkov z njimi. Doživeli smo še pravo hudo uro z vremenom, vihar in dež, ki nas je spremljal dobrih 200 km. Meni in Boži ni bilo hudega, le Radovan je kar nekaj časa, dokler se veter ni unesel, vijugal po cesti. V ličnem bungalovu nam je Boža tokrat pripravila slovenske testenine z golažem iz severnega jelena, seveda iz konzerve. Večerja nam je po tem deževnem vremenu in mrazu neizmerno prijala, verjetno tudi zato, ker je bilo v rezervi še dovolj domačega »jagermajstra«, kraškega brinjevca in vina. V bungalovu smo našli tudi igralne karte in odigrali pred spanjem še nekaj partij »briškule« in »trešeta«. 11. dan smo nadaljevali pot mimo Vihelmine,

Dorotee, Stromsunda, Ostersunda, Svega, kjer smo morali pri fičku zamenjati prirobnico in polos, do More. Tudi ta dan je nekajkrat pošteno padal dež in bilo je precej hladno. Tako nismo niti razmišljali, da bi v kampu postavljali šotore. V prelepem avtokampu, v sklopu hotelskega kompleksa, smo imeli na razpolago le še bungalov z 8 ležišči in temu primerna je bila tudi cena. Ta dan je bilo za nami 626 km. Zjutraj smo ob odhodu iz kampa, ko smo na recepciji poravnali plačilo, doživeli pravi fotografski napad na fička. Prišli so namreč štirje grški avtobusi »poševnookimi« turisti in vsak je hotel fotografirati fička. Pot smo nadaljevali mimo Vansbroja, Filipstada, Kristinehamna, Mariestada do Jonkopinga, kjer je posijalo sonce, ki nas je spremljalo vse do Malmoja. V avtokampu s pogledom na most, ki povezuje Švedsko z Dansko, smo postavili šotore in prenočili. Ta dan smo prevozili 729 km. Naslednji dan smo se odpravili mimo Kobenhavna, Odenseja, Koldinga,kjer je spet začelo deževati, dalje proti Flensburgu v Nemčiji, skozi Hamburg, kjer je posijalo sonce, mimo Hanovra in pri Gottingenu zavili z avtoceste na podeželje in si poiskali prijeten kamp za prenočitev. Ta dan smo prevozili 782 km. Pri pregledu gum sem ugotovil, da je sedaj prednja prema dobro nastavljena, ker ni bilo več nenormalne obrabe gum. Štirinajsti dan smo naslednjih 704 km prevozili mimo Wurzburga, Nurnberga, Munchena, skozi Siegsdorf, Inzell in Lofer v Avstriji in dalje skozi Saalfelden do Zell am See, kjer smo kampirali. Ponoči je spet lilo kot iz škafa, šotora sta vzdržala, zjutraj pa se je zjasnilo in obetal se nam je lep dan. Ko sem prilezel iz šotora, mi je močno zadišalo po bencinu. Pod fičkovim motorjem je bil veli-

doma in po svetu // EUROPA

ka »flek« uvele z bencinom prepojene trave. Na lovilcu bencina na uplinjaču sem našel majhen kovinski valjček, a ne vem, kako se je znašel tu (doma sem ugotovil, da je to čep enega od kanalov v uplinjaču, ki je izpadel, zato je tudi bencin odtekal). Po par poizkusih se je fičo oglasil in ni bilo smiselno preverjati, zakaj je uplinjač puščal, saj je, ko je motor deloval, izgledalo vse OK. Ker je bil to zadnji dan našega potovanja, bili smo že »blizu« našega doma in se nismo preveč »sekirali«, če fičko »crkne«, smo mu namenili še najtežjo preiskušnjo v vsej njegovi 45-letni zgodovini. Pododobna, a veliko krajša, je bila tista sredi sedemdesetih prejšnega stoletja, ko nas je, mene z bratom in očetom, popeljaj po takrat še makadamski cesti, na 2072 m visoko Mangartsko sedlo. Takrat je revija Avtomagazin s sponzorstvom INA Rijeka organizirala avtomobilistično srečanje na najvjšji cesti v takratni Jugoslaviji. Vsak udeleženec je takrat kot nagrado prejel 3-litrsko konzervo takrat prvega multigradnega olja narejenega v Jugoslaviji, Delta TLX 20W 40. S takim oljem in njegovimi naslednikom Delta 5 plus, je moj fičko vozil do leta 1989, ko je imel po dveh generalnih popravilih motorja in friziranju motorja in podvozja za sabo 377000 km, ko sem ga za 16 let pustil počivat. Odpravili smo se na Grossglocknersko visokogorsko cesto in jo nameravali prevoziti. Skozi Fusch an der Grossglockner in nato še malo naprej od mitnice je še šlo normalno, potem pa je začela temperatura motorja naraščati. Na prvem primernem parkirišču ob restavraciji sem se ustavil, Božo oblekel v mojo motoristično obleko in jo posadil na Radovanov motor. Tako razbremenjen fičo je nato zmogel pot do vrha v 1. prestavi, v 2. je začela temperatura spet naraščati. Mogoče je nagajala višina in redkejši zrak, mogoče uplinjač, ki je puščal. Povzpeli smo se na 2576 m visok Edelweiss Spitze in se nato preko 2504 m visokega prelaza

Hochtor spustili do Winklerna. Že ko smo prišli iz predora in se zautavljali na parkirišču na Hochtorju, so nas spet začeli oblegati »poševnooki« turisti s svojimi fotoaparati. Iz Winklerna smo nato prišli preko 1204 m visokega Iselberga v bližini Lienza v dolino Drave. V Oberdrauburgu smo zavili desno in preko 1360 m visokega in strmega Plockenpassa prišli v Italijo. Sedaj smo imeli mimo Tolmezza, skozi Gemono, Tarčent, Čedad in Gorico do Branika še najlažji in psihično najbolj sproščen del poti, saj smo bil praktično že doma. Zadnji dan smo prevozili še 287 km. Zaključek in opažanja: Celotno potovanje je potekalo idealno, če odmislimo čakanje na trajekt v Tallinu in menjavo gum v Rovaniemiju. Nordkapp smo, sicer v pozni uri, vendarle dosegli na Božin rojstni dan, 4. julija, kar je bil moj namen. Ceste, po katerih smo vozili, se lahko povsod primerjajo z našimi, večinoma so boljše in precej širše. Obnovitvenih del na njih je bilo v primerjavi z našimi zanemarljivo. Promet je hiter in tekoč, omejitve hitrosti se upoštevajo, ker je na večini mest pred znakom omejitve postavljena opozorilna tabla o radarju ali kameri in nato radar ali kamera in to vse od Poljske naprej. Po naseljih pa so pred kritičnimi točkami postavljeni visoki »ležeči policaji«, da umirijo promet. Vozniki vozijo do 5 km hitreje od dovoljene in ne kot mnogo naših voznikov pri nas, ki raje, da ne bi plačali kazni, vozijo 5–15 km počasneje in s tem ovirajo promet, tako da potem neučakani izgubimo živce in začnemo prehitevati. Policijo smo na celotnem potovanju srečali le dvakrat in še to le ob prometni nesreči na avtocesti na Poljskem in na avtocesti v Nemčiji. Potovanje z mojim 45 let starim predelanim fičkom je v sodobnem prometu, polnem omejitev, neutrudljivo, ali pa smo mi že toliko utrjeni. Normalno sledi prometnemu toku, mnogokrat, zlasti pri nas, želi biti hitrejši. Po avtocesti je sposoben, razen na vzponih, voziti po notranjem pasu, malo je glasen, zlasti pri pospeševa-

nju, a na cilj se pripelješ, četudi po daljši vožnji bolj sproščen in spočit, kot s prenekaterim sodobnim avtomobilom, kar potrjuje tudi reporter tv oddaje »Volan«, Matej, ko na tv propagira kozmodisk. Za popravila na fičku smo na poti izgubili: - nastavitev prednje preme, ena ura; - menjava prirobnice in polosi, 45 min; - menjave gum ne štejemo, ker je doživetje v delavnici popestrilo in polepšalo potovanje. Triumph je deloval brezhibno. V 15 dneh smo skozi 15 držav prevozili 8254 km(navigator) in 24 krat tankali gorivo. Fičo je porabil 473 l bencina, kar znese 5,73 l/100km in 3,25 l olja, kar znese 0,349 l/1000km (skoraj toliko, kot sodoben BMW bokser motor)! Triumph je porabil 362 l bencina, kar je 4,38 l/100km in nič! dl olja na celi poti. Povprečna potovalna hitrost brez postankov je bila po navigatorju 76,37 km/h,največja fičkova hitrost spet po navigatorju pa 147 km/h nekje na nemški avtocesti. Po srečni vrnitvi z dolge poti, polni novih doživetji, sem fičku oziroma sebi obljubil, da je takih ekstremnih potovanj zanj dovolj in da se bomo odslej zapeljali le še na kakšno srečanje starodobnikov pri nas. To sem enkrat tudi storil. Z Božo sva se zapeljala v Poljansko dolino na srečanje Fičo kluba Velenje. Toda to obljubo sem prav kmalu prelomil. Moj prijatelj in stanovski kolega Slavko iz Komna, s katerim sva z motorji prevozila mnogo evropskih cest, od Rusije in Ukrajine na vzhodu, do Portugalske in Španije na zahodu, sam pa se je še potepal po Turčiji in delu Skandinavije, me je izzval, da ne morem iti s fičkom do Pariza, kamor se s svojo, nedavno tega še službeno »katrco« odpravlja z še dvema prijateljema v »katrcah«, ker me Boža že ne bo pustila samega. Sklenili so, da potujejo samo moški, »ker drvi itak ne voziš v gozd«, spali bodo v avtih kot v mladih letih, v kampih pa le v skrajnem primeru. Potovanje naj bi trajalo največ pet dni, ker penzionisti nimamo na razpolago časa, datum avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

103

doma in po svetu // EUROPA // besedilo in fotografije: Silvan Birsa

odhoda pa enkrat v začetku oktobra. Pri Slavku je odločitev o času odhoda največ dva dni prej, običajno pa tisto popoldne ali pa večer pred odhodom. Če te ob določeni uri ni na zbornem mestu, potuje sam oziroma s tistim, ki je prišel. Seveda sem se jim pridružil. Tudi tokrat se je ponovila stara zgodba. Par dni pred odhodom sta ostala dva navdušenca zaradi »nujnih« obveznosti potovanje odpovedala. Dan pred odhodom sem si vzel čas za fička. Nastavil sem mu ventile na motorju, menjal olje, šel menjati gume (do tedaj sem še vedno vozil s tistimi iz prej opisane poti in medtem naredil »kar tako«še 1500 km). Slavko mi je še naročil, naj še okvirno začrtam traso poti, ki mora potekati po običajnih cestah in obvezno moramo iti brez plačila predornine skozi Chamonix, ker da ima on še nekaj postoriti in nima časa. Četrto uro zjutraj sva določila za čas odhoda, tokrat pri meni. Zvečer sem spakiral v fička še obvezne rezervne dele in orodje za dolga potovanja, kamp opremo, osebno prtljago, pijačo in hrano za popotnico, ki mi jo je pripravila Boža. V četrtek, 11. oktobra zjutraj, je bil Slavko točen kot »švicarska ura«. Na Petrolovi črpalki v Vrtojbi sva do vrha napolnila rezervoarje, kajti od sedaj naprej bo bencin neprimerno dražji (vendar sva se zmotila, na eni od Totalovih pump v Franciji, kjer sva tankala je bil za 0,009 € cenejši). V navigatorje sva vnesla mesto Domodossola, kot zadnjo točko v Italiji, potem pa bova že načrtovala, kako naprej. Potovala sva skozi Portogruaro ,Trevisio, Castel franco,Vicenzo, Verono, mimo Brescie, Monze, Arone, do Strese ob Maggiorskem jezeru, kjer sva se malo ustavila, da sva naredila nekaj fotografij. Takoj se je zbralo okoli naju nekaj Italijanov naših let in občudovalo naša vozila. Vsi so v svoji mladosti vozili Fiat 600 in so sedaj obujali spomine nanj. Pot sva nadaljevala skozi Domodossolo v Švico preko 2005 m visokega Simplonpasa do Briga, kjer sva morala paziti, da ne bi zavila na avtocesto, sicer bi morala kupiti švicarsko vinjeto. Vozila sva skozi Visp, Sierre, kjer naju je zajela tema, Sion, Saxon do Martignyja, kjer sva na parkirišču pod železniško postajo prespala.Kljub temi sva od Sierra dalje, celo ob stanovanjskih blokih v mestu, videla številne vinograde. Ni nama bilo jasno, kako se Švicarjem pod tri in štiritisočaki na obeh straneh doline, splača pridelovati grozdje, pri nas v sončni Vipavski dolini pa vedno manj.Pred spanjem sva še povečerjala. Popotnica, ki mi jo je pripravila Boža, je zadostovala za oba še naslednji dan. Ta dan sva prevozila 702 km. Pogled na vinograde nad Martignyjem s ceste za Forclaz. Drugi dan sva se prebudila že okrog šestih zjutraj, pospravila naši »postelji« in se odpravila preko 1527 m visokega Forclaza in 1461 m Col des Montetsa v Chamonix v Franciji. Ker je vso pot od Forclaza naprej deževalo in so bile gore zavite v oblake, Mont Blancka nisva videla, vseeno pa so nama v restavraciji v Chamonixu zaračunali za 2 ne preveč dobra kapuči-

104 avtomotorClassic

3 8 / 83 December 2012

na 9 €. Pot sva nato nadaljevala po običajnih cestah skozi Aunecy, Bellegarde, Bourg-en-Bresse, Chalon, Avallon, Sens in prišla ob 21.30 mimo osvetlenega Eiflovega stolpa na cilj najinega potovanja, na Alleo de Longchamp.Bila sva praktično sredi Pariza, od le nekaj km oddaljenega Slavoloka zmage in Eiflovega stolpa.V bližini sva imela avtokamp (Slavku znan že iz prejšnjih motorističnih potepanj) in trgovine. Na eni mirnejših cest, ki se navezujejo na Longchamp, sva si poiskala pod ogromno platano svoj prostor in se po večerji odpravila peš raziskovat bližnjo okolico. Ta dan sva naredila 658 km. Naslednji dan sva se po sladkem spanju v avtomobilih prebudila šele okrog osme. Na hitro sva pospravila »postelje«, se v bližnjem kampu uredila, pozajtrkovala in se hitro odpravila z avtomomobiloma do Slavoloka zmage in Eiflovega stolpa, da fotografirava tam najina avtomobila, da nevernim Tomažem dokaževa, ko se vrneva, da sva bila zares v Parizu. Potem sva v eni od ulic v bližini Eiflovega stolpa našla dve brezplačni(!!!) parkirni mesti (bila je sobota) in si šla z odprtim avtobusom ogledat stari del mesta. Po ogledu mesta sva si v drugem predelu mesta privoščila zasluženo dobro kosilo. Nato sva pot nadaljevala še do Moulin Rougeja, kamor sva se vrnila še zvečer, da sva videla še nočno sceno.Potem sva okrog 24-ih spet parkirala pod »našo« platano in prijetno utrujena zaspala. Ta dan sva naredila po Parizu 60 km. V nedeljo sem se prebudil kmalu po sedmi uri in na brzino pripravil načrt poti domu. Slavko se je prebudil kakih 20 min kasneje. Ker sva morala biti do ponedeljka zvečer zaradi torkovih neprestavljivih nujnih obveznosti doma, bi Slavko šel najraje kar na avtocesto in skozi predor pod Mont Blancom, skozi katerega še ni vozil, proti domu. Tako bi imel v slučaju okvare na avtomobilu več rezervnega časa. Prepričal sem ga, da gremo po najhitrejši smeri po običajnih cestah v smeri Nemčije in se, če bo treba, vključimo na avtocesto, pa še avtoceste so v Nemčiji brezplačne, bencin cenejši kot v Italiji in dolžina poti se nam bistveno ne spremeni. Hitro sva pripravila atomobila in sebe na odhod iz zaspanega jutranjega Pariza. Opazila sva le veliko število policijskih patrulj ob križiščih ob avtocesti do izhoda za letališče Charles de Gaule. Verjetno so čakali kako visoko »živino«. Potem sva jo ubrala mimo Sezanna, Vitryja, Nancyja, St. Dieja mimo nešteto obdelanih polj, do Colmarja, kjer so se začeli nepregledni vinogradi. Nato sva prišla preko reke Ren v Nemčijo in nato skozi Freiburg, Stockach, Friedrichshafen in Lindau v Bregenz v Avstriji. Tu sva »pretuhtala«, da bo pot, ki sva si jo zamislila za naslednji dan, po običajnjh cestah skozi Avstrijo in Italijo, časovno predolga, zato sva se odločila, da se spet vrneva v Nemčijo in jo ubereva skozi Wangen in Insy proti Fussenu. Malo pred Fussenom sva z avtoceste zavila v bližnjo vas Oy-Mittelberg in tam v avtih prespala. Ta dan sva prevozila 820 km. V ponedeljek nas je prebudila prebujajoča se vas in dež. Spet sva se vrnila na avtocesto in nedaleč

od Fussena prišla v Avstrijo.Na prvi črpalkii sva tankala in kupila avstrijsko vinjeto, da bi bila brez skrbi, če bi slučajno zašla na kakšno hitro cesto. Tako sva jo izkoristila, ko sva šla na avtocesto, ki naju je mimo Innsbrucka preko Brenerja pripeljala do Brixna v Italiji. Od tu dalje pa sva po običajnih cestah skozi Bruneck, Tolbach, Innichen, preko 1636 m visokega prelaza Kreuzberg in 1292 m visokega prelaza Cima di Sappada, prišla v Tolmezzo in nato skozi Udine in Gorico pozno popoldne domov. Ta dan sva v deževnem vremenu, ki naju je spremljalo vse do Udin, prevozila 492 km. Doma pa nas je pričakalo sonce. V petih dneh sva brez napak na avtomobilih skozi šest držav prevozila 2732 km (po navigatorju). Gorivo sva natočila devetkrat. Fičo je porabil 172 l goriva (6,3 l/100 km) in 1,15 l olja (0,42 l/1000 km). Povprečna potovalna hitrost brez postankov je znašala (po navigatorju) 58 km/h, najvišja v fičku pa 154 km/h(po navigatorju). Slavko ni beležil količine natankanega goriva, tako da teh podatkov ni. Spanje je v fičku na sopotnikovem raztegljivem sedežu iz Fiata 850 special, z dodanim fiksnim vzglavnikom, kjer je zaradi volana in pedal na voznikovem sedežu, več prostora, prav prijetno in boljše kot v šotoru. Zjutraj se zbudiš spočit in prav nič polomljen. V katri pa spiš kot doma v svoji postelji, posebno še, če vzameš s seboj svoj vzglavnik, na katerega si navajen, pravi Slavko.

NE POZABITE

PREVZETI ČLANSKE IZKAZNICE

ZA LETO 2013!

NA DOM VAM JO BO

DOSTAVIL VAŠ POŠTAR!

Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije V skladu s 142. členom Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (UL RS, št. 117/06) lahko davčni zavezanec rezident zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Tudi SVAMZ je med tistimi upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine, saj ima status društva v javnem interesu na področju kulture. Zahtevek za namenitev dela dohodnine za donacije najdete spodaj, pošljete pa ga lahko elektronsko ali po navadni pošti na pristojni davčni urad oziroma izpostavo. Več informacij o tem, kako poslati in izpolniti zahtevek ter kateri so tisti upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine, najdete na povezavi http://www.uradni-list.si/files/RS_-2012-056-02394-OB~P001-0000.PDF. Davčni organ upošteva veljavne zahteve za namenitev dela dohodnine, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Za odmero dohodnine za leto 2012 bo zadnji rok za oddajo 31. 12. 2012. Hvala vsem, ki podarjate del dohodnine!

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU: ____________________________________________________ (ime in priimek davčnega zavezanca) ____________________________________________________ (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) ___________________________________________________ (poštna številka, ime pošte) Davčna številka

___________________________________________________ (pristojni davčni urad, izpostava)

ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije

Ime oziroma naziv upravičenca

S VAM Z

Davčna številka upravičenca

9 0 8 5 8 9 3 0

Odstotek (%)

0, 5

Prodam VW 1300, letnik 1968, cena 2200 EUR ali po dogovoru. Informacije: Marjan – 041/691 620

Prodam VOLVO 780 COUPE, letnik 1986, 2400 ccm turbo diesel motor, vozilo je lepo ohranjeno, reg. do avgusta 2013, ima certifikat starodobnika, cena 7000 EUR. Informacije: Karli – 040/231 966

Prodam GOLF JGL 1.3, letnik 1982, na avtu so menjani samo prednji blatniki, ostalo vse originalno. Dodana je vlečna kljuka in servo zavora. Vozilo ima certifikat! Ugodno! Tel.: 07/30 40 158

Prodam Opel Ascona 1.6 l, letnik 1978, obnovljen, registriran, certifikat, drugi lastnik, cena 1.300 EUR. Tel.: 041/852 866

Prodam Citroen 2CV Spaček, letnik 1976, vozen, registriran do maja 2013, certifikat, cena 1.500 EUR: Tel.: 031 865 470

ARDIE B 252, letnik 1953, v odličnem stanju z vsemi dokumenti, ugodno prodam! Tel.: 041/298 5003

Prodam dobro ohranjen "Spaček" Citroen 2CV, letnik 1974, registriran. Tel.: 01 529 23 37 Prodam BMW 730i, letnik 1987, bele barve, 4 vrata, 298.000 km, dobro ohranjen, cena 1.00 EUR, ogled v Sevnici. Tel.: 040/ 211 425 Prodam odličen BMW 315, letnik 1982, registriran s certifikatom starodobnika v originlanem stanju, samo 95.000 km, avto ni bil nikoli karamboliran ali poškodovan, nove gume, usnjeni sedeži. Cena po ogledu in dogovoru. Tel.: 041/336 135

Prodam MG Midget MK II, letnik 1969, 1275 ccm, 48 Kw, stalni certifikat, registriran do 28. 9. 2013. Cena 8000 EUR. Tel.: 031/460 921

106

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

Kupon za brezplačni Mali Oglas ime in priimek: naslov: vsebina: Oglase sprejemamo na: SVAMZ, Vransko 31/A, 3305 Vransko in na info@svamz.com

Mobitel : 041 879 267.

gtti.sp@gmail.com, www.gtti.si

Radoslav Mihailović s.p. Šentiljska cesta 112, 2000 Maribor

Poliranje motornih vozil Kemično čiščenje vozil Notranje čiščenje vozil Menjava avto stekel

040 822 797

delavnica: Avto Kaiser, Industrijska ulica 18, Lenart

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

107

Unikatna foto knjiga z vašim avtomobilom

IDEALNO NOVOLETNO DARILO

Ljubitelji avtomobilov imamo s svojimi jeklenimi ljubljenci poseben odnos. Negujemo jih, vzdržujemo in na njih ohranjamo nepozabne spomine. Vsak se spomni svojega prvega avtomobila in prav nanj ga vežejo posebna čustva. Osebni katalog vašega vozila, ki ga bodo polnile profesionalne fotografije prav vašega jeklenega konjička in bo ostal doma tudi še dolgo po tem, ko avtomobila ne boste več imeli. Za spomin. Zase, za svojo dušo in morda nekoč celo za vaše vnuke. Avtokatalog je osebni katalog vašega vozila, ki ga bodo polnile profesionalne fotografije prav vašega jeklenega konjička in bo ostal doma tudi še dolgo po tem, ko avtomobila ne boste več imeli. Za spomin. Zase, za svojo dušo in morda nekoč celo za vaše vnuke. Knjiga o vašem avtomobilu je umetniško delo. Sestavljeno je iz izbranih fotografi, s katerimi se sklada tudi celotna podoba knjige. Velik poudarek pri oblikovanju je namenjen detajlom. Ti se navezujejo na detajle, ki jih ima vaš avtomobil. Niti ena stran ni enaka drugi. Prav tako je vsaka knjiga nekaj posebnega.

Pokličite 040 305 433 in

REZERVIRAJTE

svoj termin in izvod unikatne foto knjige samo z vašim avtomobilom

Slovenska veteranska avto moto zveza vam v sodelovanju z Anej Ferko - profesionalna avtomobilska fotografija poklanjata

COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT COPYPROTECT

NOVOLETNO DARILO S tem kuponom prejmete:

-profesionalno fotografiranje vašega vozila (do 8 ur fotografiranja na različnih lokacijah), - profesionalna obdelava fotografij, - izdelava in oblikovanje knjige A4 format, trdne platnice s 28 stranmi, - certifikat kakovosti in unikatnosti fotografske knjige - garancija 2 leti na izdelek za samo

350eur

namesto

500 eur

Vesele praznike in srečno v letu 2013. 108 avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

www.anejferko.si

stekla vseh vrst za vsa vozila za plovila zatemnjena nezatemnjena EU homologacija vrhunska kakovost Tel: +38640511622 (Dean) Email: dd427@siol.net

POSREDOVANJE PRI UVOZU

STARODOBNIH VOZIL, MOTOCIKLOV IN REZERVNIH DELOV IZ USA

Uredimo vam kompleten postopek, potreben za registracijo vozila v Republiki Sloveniji. Nudimo vam naše dolgoletne izkušnje na področju logistike in daleč najbolj ugodno EU carinjenje, povprašajte in se putite presenetiti! Dostava "od vrat do vrat", ali po dogovoru. Vozilo najdete sami, lahko pa ga najdemo za vas tudi mi. Svetujemo vam tudi, na kaj paziti, da bo izkušnja čim boljša, vozilo pa čim lepše.

Tel: +38640511622 (Dean) Email: dd427@siol.net

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

109

Prodaja in distribucija dodatne opreme, potrošnega materiala in rezervnih delov za motorna kolesa ter opremo za motoriste. Več na www.dtk-moto.si ali po telefonu 031/784-344.

www.dtk-moto.si

110

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

DTK MOTO D.O.O. CESTA V LOG 1 1330 KOČEVJE

AVTOTAPETNIŠTVO Boštjan Kermavner s.p. tel. 01 422 84 77

Se želite na poroko pripeljati z angleškim “old-timerjem?” Pokličite

031 374 965 avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012

111

• Prva revija za ljubitelje starodobnih vozil v Sloveniji. • Uradno glasilo Slovenske veteranske avto moto zveze. • Društvo v javnem interesu na področju kulture.

Milan E. Hafnar z družino Moto in etnografski muzej, Muzej Hafnar Križarjeva pot 16, 4000 Kranj Na ogled izjemna zbirka Tomosovih mopedov.

112

avtomotorClassic 3 8 / 83 December 2012