Ali bomo tudi mi doČakali evropsko prvenstvo? Vedno bolj ugotavljam, da zanimanje za starodobna vozila narašča, ugotovitev pa izhaja iz dejstva, da se vedno več ljudi udeležuje srečanj in raznih prireditev oz. obiskov muzejev. Vedno več radovednežev je željnih, da bi takšna vozila tudi imeli. Pri nas je takšnih prireditev veliko, vendar je tista v Škofljici, o kateri smo pisali že v prejšnji reviji, zaradi svoje centralne lege in pisanosti udeležencev tipičen primer množice primerkov starodobnih vozil, ki gredo od redkih, visoko kakovostnih in zanimivih vozil, pa do popolnoma neprimernih vozil – po »domače« obnovljenih vozil. Tudi ta prireditev je, kot večina ostalih, proglašena za mednarodno, to pisano mednarodno druščino pa predstavljajo predvsem zamejski Slovenci iz Italije ali Koroške, Hrvatje ter letos še skupina Srbov. Nad njihovimi vozili se je zaradi njihove neverjetne fantazije pri obnovi vredno ustaviti, se zamisliti ali pa do joka nasmejati. SVAMZ je tudi sama organizirala kar nekaj mednarodnih srečanj, ki so dodobra poznana daleč naokoli: Indian Rally 2001 in enakomernostne vožnje po Vranskem, v letih 1999 in 2000. Še bolj masovna, prav gotovo mednarodna, vendar strogo specializirana, so velika srečanja klubov VW ter Citroën. Teh srečanj je po celi Sloveniji, od Primorske do Prekmurja, vsako leto veliko in če si ogledate fotografije ali preberete članke iz naših preteklih revij, lahko z zadovoljstvom ugotovite, da so to res kakovostne prireditve, z vrhunsko urejenimi ali predelanimi vozili. Tu lahko srečate tudi udeležence iz dejansko cele Evrope ter daljnih dežel Amerike, Mehike, itd. Takoj se moramo pohvaliti, da so vsa ta vozila včlanjena v SVAMZ, in zasluga gre našim komisarjem za kvalitetno obnovo in pravilno uporabo teh vozil. Nič zato, če nekateri »najbolj mahnjeni« ta
vozila uporabljajo vsakodnevno. Formula izdaje certifikata pod pogojem, da imaš dve vozili, je smešna in absurdna, članom pa zveni kot neke vrste izsiljevanje, ko pa je dandanes popolnoma jasno, da skorajda ni slovenske družine, v kateri ne bi bilo po več vozil. Letošnje prireditve »ASI moto show«« na dirkališču v Riminiju v Italiji, »Coupes de Moto Légende« v Dijonu v Franciji in »International motocycle FIVA rally« v Nemčiji so bili nadvse uspešni, saj so privabili resnično ogromno število udeležencev iz cele Evrope (tudi avtorja članka iz naše prejšnje revije sta kot edina Slovenca – gledalca – bila v Riminiju). Srečanja združujejo ljudi, jih povezujejo – ne samo lokalno ampak tudi meddržavno – FIVA pa bi morala kot krovna organizacija vseh nas ljubiteljev starodobnih vozil prevzeti koordinacijo in morebiti samo pokroviteljstvo teh evropskih prireditev, zavedajoč se vseh razlik med zbiratelji starodobnih avtomobilov ali motociklov, pa tudi razlik med posameznimi deželami in navadami. Morda bi se k temu sodelovanju v bodoče pridružili tudi zbiratelji iz Amerike, Kanade, Avstralije – iz dežel, ki danes niso tako daleč, kot so bile nekoč. Naloga FIVE bi bila omejena predvsem na izdelavo terminskega koledarja, ki bi preprečeval prekrivanje pomembnih datumov za srečanja, organizatorji mednarodnih srečanj pa bi FIVI plačali prispevek za umestitev njihovega srečanja na njihov koledar. Na srečanjih bi potem lahko sodelovali pravi strokovnjaki, za pomoč pri ocenjevanju in klasifikaciji teh vozil pa bi lahko vskočili na pomoč predstavniki njihovih komisij. Pri identifikaciji avtentičnih vozil se pojavlja čedalje več ponaredkov, kar je najbolj pereč problem. K reševanju le-tega bo v bodočnosti potrebno resno pristopiti, SVAMZ pa se bo borila, da bo komisija za motocikle pri FIVI, ki jo tre-
nutno vodi g. T. Koll iz Švice, številčnejša, kvalitetnejša in še z višjo stopnjo strokovnosti. Seveda, da bi FIVA lahko tako tudi delovala, bi bilo potrebno vzpostaviti pisarno, ki bi imela nek stalni sedež, internetni naslov, tajnico, telefon, urnik in podobno. Omenjene prireditve, kot so »ASI moto show«, »Coupes de Moto Légende«, »International FIVA rally«, ipd. se oglašujejo kot dirke, vendar to v resnici niso. Tu velja strogo pravilo enakomernostnih krogov, oziroma enakomernostne vožnje. Zmagovalec je tisti, ki svoje vozilo pripelje na cilj varno, brez nezgode ali poškodbe. Zato je na teh prireditvah toliko pomembnih vozil, katere si obiskovalci hodijo ogledovat od daleč naokoli, tudi iz tujine. Pravi kontrast tem prireditvam so danes dirke naših »divjeligašov« motoristov (nekaj redkih izjem je še vedno tudi med njimi, ki vztrajajo), ki jih vodi AMZS. Mi samo čakamo v zavetju, da se bo ta nevihta polegla in da bomo lahko končno pričeli s pravim konstruktivnim sodelovanjem, ne samo znotraj meja naše male države, temveč tudi z ostalimi evropskimi državami. Ta mikavna perspektiva pa ima tudi svojo slabo stran – vsi ki posedujemo izjemne primerke, jih radi tudi pokažemo, a le do neke mere. Prepogosti izleti v javnost nam sčasoma postanejo nadležni, hočeš nočeš, pri natovarjanju ali iztovarjanju rado pride do poškodb. Četudi je še tako majhna, nas jezi! Glede na naše poslanstvo, ki smo si ga zadali – da podaljšamo življenjsko dobo vozil v neskončnost in nepozabo – pa to ni dobro. Kje je torej prava mera uporabe teh vozil? Peter Grom, generalni sekretar SVAMZ, član komisije za motociklizem pri FIVI
triglav je lastnikom starodobnih vozil
prijazna zavarovalnica avto motor Classic 13/59 September 2006
23