Geografija na maturi

Page 1

Zbirka nalog za pripravo na maturo Geografija je zanimiv in prijeten predmet. Zakaj ne bi taka ostala tudi na maturi? Za prijetno in brezskrbno pripravo na “maturitetno geografijo” priporočamo geografsko zbirko nalog za geografijo na maturi, ki je celovit priročnik z rešitvami za preverjanje znanja iz geografije. Omogoča sistematičen, celovit in slikovit pregled in ponovitev srednješolske učne snovi. Vsebuje štiri sklope vaj in nalog – občo geografijo, geografijo sveta (Azija, Afrika, Severna Amerika, Latinska Amerika, Avstralija, polarni kraji), geografijo Evrope in geografijo Slovenije. Vsebina je usklajena z učnim načrtom in s predmetnim izpitnim katalogom. Priporočamo:

14,90 €

GEOGRAFIJA NA MATURI – Zbirka nalog za pripravo na maturo

GEOGRAFIJA NA MATURI

GEOGRAFIJA NA MATURI Zbirka nalog za pripravo na maturo


GEOGRAFIJA NA MATURI Zbirka nalog za pripravo na maturo

geografija na maturi 2012 0 uvod.indd 1

20.12.11 10:42


KAZALO I. OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA .......... 5

II. GEOGRAFIJA SVETA . ....................... 45

1. AZIJA . ...........................................................45 2. AFRIKA . .......................................................50 3. SEVERNA AMERIKA . ...............................54 4. LATINSKA AMERIKA ...............................58 5. AVSTRALIJA IN OCEANIJA ....................62 6. POLARNA OBMOČJA ...............................65

Rešitve: .......................................................... 66 1. Azija ..........................................................66 2. Afrika . ......................................................67 3. Severna Amerika . ...................................68 4. Latinska Amerika . ..................................70 5. Avstralija in Oceanija .............................71 6. Polarna območja .....................................72

1. NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE . ....... 5 2. POVRŠJE ZEMLJE ........................................ 7 3. VREME IN PODNEBJE . ............................10 4. PRST ..............................................................15 5. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO . ............17 6. VODOVJE ....................................................19

I. OBČA GEOGRAFIJA – DRUŽBENA . . 23

1. PREBIVALSTVO .........................................23 2. NASELJA .......................................................25 3. KMETIJSTVO ..............................................27 4. ENERGETIKA IN INDUSTRIJA ..............29 5. PROMET . .....................................................31 6. TURIZEM .....................................................33 7. TRAJNOSTNI RAZVOJ .............................34

Rešitve: Obča geografija – fizična ............... 36 1. Nastanek in zgradba Zemlje ..................36 2. Površje Zemlje .........................................36 3. Vreme in podnebje . ................................37 4. Prst ............................................................39 5. Rastlinstvo in živalstvo . .........................39 6. Vodovje . ...................................................40

Rešitve: Obča geografija – družbena........... 41 1. Prebivalstvo . ............................................41 2. Naselja ......................................................41 3. Kmetijstvo ................................................42 4. Energetika in industrija . ........................43 5. Promet ......................................................43 6. Turizem ....................................................44 7. Trajnostni razvoj .....................................44

geografija na maturi 2012 0 uvod.indd 3

III. EVROPA ............................................. 73 1. NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ............................................73 2. DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ............................................77 3. SEVERNA EVROPA . ..................................82 4. ZAHODNA EVROPA .................................84 5. SREDNJA EVROPA . ...................................88 6. JUŽNA EVROPA .........................................93 7. JUGOVZHODNA EVROPA ......................95 8. VZHODNA EVROPA .................................97

Rešitve ......................................................... 101 1. Naravnogeografske značilnosti ...........101 2. Družbenogeografske značilnosti . .......102 3. Severna Evropa . ....................................103 4. Zahodna Evropa . ..................................104 5. Srednja Evropa ......................................105 6. Južna Evropa ..........................................106 7. Jugovzhodna Evropa . ...........................107 8. Vzhodna Evropa ...................................108

20.12.11 10:42


KAZALO IV. SLOVENIJA ...................................... 109 1. L EGA SLOVENIJE IN NJEN POMEN ZA NARAVNO IN DRUŽBENO OKOLJE . .....................................................109 2. POVRŠJE IN KAMNINSKA ZGRADBA ..................................................109 3. P ODNEBJE, PRSTI, RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN VODOVJE . ...................112 4. KMETIJSTVO IN PODEŽELJE . .............121 5. ENERGETIKA IN SUROVINE ...............123 6. INDUSTRIJA . ............................................125 7. PROMET . ..................................................127 8. TURIZEM ..................................................129 9. PREBIVALSTVO .......................................130 10. NASELJA . .................................................133 11. P OKRAJINSKA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA . .......................................134 A. ALPSKE POKRAJINE ..............................136 B. P REDALPSKE POKRAJINE (PREDALPSKA HRIBOVJA, KOTLINE IN DOLINE) ...........................139 C. O BSREDOZEMSKE (SUBMEDITERANSKE) POKRAJINE ...144 Č. D INARSKOKRAŠKE POKRAJINE (DINARSKOKRAŠKE PLANOTE IN HRIBOVJA, DINARSKOKRAŠKA PODOLJA IN RAVNIKI) . .......................146 D. OBPANONSKE (SUBPANONSKE) POKRAJINE (OBPANONSKE RAVNINE, OBPANONSKA GRIČEVJA) ..................149 E. SLOVENCI V ZAMEJSTVU ...................152

geografija na maturi 2012 0 uvod.indd 4

Rešitve ........................................................ 155 1. Lega Slovenije in njen pomen za naravno in družbeno okolje . ...............155 2. Površje in kamninska zgradba . ...........155 3. Podnebje, prsti, rastlinstvo, živalstvo in vodovje ..............................156 4. Kmetijstvo in podeželje . ......................159 5. Energetika in surovine .........................160 6. Industrija ................................................161 7. Promet ...................................................161 8. Turizem .................................................162 9. Prebivalstvo . ..........................................162 10. Naselja ..................................................163 11. Pokrajinska in okoljska protislovja ...163 A Alpske pokrajine ...................................164 B Predalpske pokrajine (predalpska hribovja, kotline in doline) ..................165 C Obsredozemske (submediteranske) pokrajine ...............................................166 Č Dinarskokraške pokrajine (dinarskokraške planote in hribovja, dinarskokraška podolja in ravniki) ...................................................167 D Obpanonske (subpanonske) pokrajine (obpanonske ravnine, obpanonska gričevja) ...........................168 E Slovenci v zamejstvu .............................169

20.12.11 10:42


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA 1. NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE 1. Zemljino površje oblikujejo notranji in zunanji procesi. Naštejte dva notranja in dva zunanja preobli­ kovalna procesa. Notranja procesa:

,

Zunanja procesa:

,

(2 točki)

2. a Imenujte plast v Zemljini notranjosti, ki je na sliki označena s črko A.

A

(1 točka)

b Med spodaj navedenimi trditvami obkrožite tisti dve, ki pravilno opisujeta značilnosti plasti A. A – Plast je povsod enako debela. B – Plast je razdrobljena na manjše dele, ki se ne premikajo. C – Plast je v trdem agregatnem stanju. Č – Plast je v tekočem agregatnem stanju. D – Plast je debelejša pod kontinenti.

(1 točka)

3. a Na isti sliki je narisan tudi vulkan. Opišite vzrok za nastanek vulkana na tem območju in eno posle­ dico vulkanskega delovanja, ki je razvidna iz slike. Vzrok za nastanek vulkana: Posledica vulkanskega delovanja: (2 točki)

b Navedite skupino kamnin po nastanku, ki gradijo vznožje tega vulkana. Skupina kamnin po nastanku:

(1 točka)

4. Vulkanizem ima lahko tudi pozitivne učinke na gospodarstvo, zlasti na kmetijstvo in turizem. Za vsa­ ko omenjeno gospodarsko panogo navedite eno naravno danost in ovrednotite (utemeljite) njen vpliv na hitrejši razvoj kmetijstva oz. turizma. Kmetijstvo – naravna danost: Vpliv:

5

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 5

20.12.11 10:42


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA Turizem – naravna danost: Vpliv: (3 točke)

5. a Geološke dobe, naštete v levem stolpcu, povežite s pomembnejšimi gorotvornimi fazami, tako da številko geološke dobe zapišete na prostor pred ustrezno gorotvorno fazo. 1. predkambrij

kaledonska

2. paleozoik

alpidska

3. mezozoik

hercinska

4. kenozoik

(1 točka)

b Kamnine, naštete v levem stolpcu, pravilno umestite v skupine kamnin po nastanku, tako da številko kamnine zapišete na črto pred posamezno skupino kamnin. 1 – apnenec 2 – granit 3 – breča 4 – bazalt 5 – gnajs

magmatske kamnine metamorfne kamnine sedimentne kamnine

(2 točki)

c Naštejte tri primere uporabe apnenca.

(1 točka)

6. Primikanje litosferske plošče A litosferski plo­ šči B je povzročilo na­ stajanje gorovij na rob­ nih delih obeh plošč. Imenujte dve gorovji, ki sta nastali ob trku li­ tosferskih plošč, in geo­ loško dobo, v kateri sta nastali.

S eve rnoamerišk a plošča

Tihooceanska (Pacifiška) plošča

Kokos plošča

Filipinska plošča

Karibska plošča Južnoameriška

Nazca plošča

plošča

Scot plošča

A n t a r k t i č n a

p l o š č a

odmikanje dveh plošč

smer gibanja plošče

plošči drsita druga ob drugo

tonjenje plošče

stiskanje dveh plošč

kontinentalni jarki

Gorovji: Geološka doba:

(2 točki)

6

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 6

20.12.11 10:42


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA 2. POVRŠJE ZEMLJE 1. a Oglejte si fotografijo in imenujte prikazano površin­ sko obliko ter proces, katerega posledica je nastanek te površinske oblike. Površinska oblika: Proces: (2 točki)

b Navedite dve posledici, ki se z nastankom zgoraj omenjene površinske oblike kažeta v pokrajini. 1. posledica: 2. posledica: (2 točki)

2. a Imenujte procesa, ki močno preoblikujeta rečni brežini in sta na fotografiji označena s številka­ ma 1 in 2. 1. proces:

2. proces:

(1 točka)

b Razložite, kako se bo preoblikovala struga reke, če se bosta procesa nadaljevala.

(1 točka)

3. Ocenite in razložite dve prednosti naselitve na površinski obliki, vršaju, prikazani na sliki.

(1 točka)

7

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 7

20.12.11 10:42


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA 4. Ledeniško površje se je izoblikovalo na območjih, ki so bila v plei­ stocenu poledenela. Iz zemljevida izpiši črko območja, ki ga je v času pleistocena zajela celinska poledenitev in črko območja, ki je v istem obdobju doživelo gorsko poledenitev.

A

Celinska poledenitev: Gorska poledenitev:

(1 točka)

B

C

5. Pod slike vpišite številke v ustreznem vrstnem redu nastanka ledeniške doline.

(2 točki)

6. Imenujte ledeniške površinske oblike na fotografiji in pojasnite njihov nastanek.

C

A Nastanek:

B

B Nastanek: C Nastanek:

A (3 točke)

7. Opredelite prometno prehodnost Vzhodnih Alp tako, da k navedeni smeri prehodnosti dopišete ugo­ dna ali neugodna. Svoji odločitvi za posamezno smer prehodnosti tudi utemeljite. Smer S–J: Utemeljitev: Smer V–Z: Utemeljitev: (3 točke)

8

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 8

20.12.11 10:43


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA 8. Obkrožite pravilni odgovor. Kako imenujemo proces kemičnega preperevanja, ki je pogoj za nastanek kraškega površja? klorozija

kerozija

korozija

korazija

(1 točka)

9. Natančno si oglejte sliko kraškega površja in imenujte oštevilčene kraške oblike. 1: 2: 3: 4:

(2 točki)

10. Imenujte največjo kraško površinsko obliko, označena je s št. 4, in pojasnite eno prednost in eno po­ manjkljivost, ki jo ima imenovana površinska oblika za kmetijstvo. Kraška oblika: Prednost: Pomanjkljivost: (3 točke)

11.

Ugotovite, katera izmed fotografij prikazuje rečno in katera kraško površje. Svoj odgovor utemeljite. 1. fotografija prikazuje: 2. fotografija prikazuje: Utemeljitev: (2 točki)

9

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 9

20.12.11 10:43


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA 12. Imenujte površinsko obliko na fotografiji in opišite njen nastanek. Površinska oblika: Opis nastanka:

(2 točki)

13.

Imenujte tipa obal na fotografijah. Fotografija 1 prikazuje: Fotografija 2 prikazuje:

(2 točki)

14. Ovrednotite primernost obale na 1. fotografiji (iz prejšnje naloge) za poselitev in primernost obale na 2. fotografiji za gradnjo pristanišč. Obkrožite in zapišite. Primernost obale 1 za poselitev:

primerna

manj primerna

Obrazložitev: Primernost obale 2 za gradnjo pristanišč:

primerna

manj primerna

Obrazložitev: (3 točke)

3. VREME IN PODNEBJE 1. Smiselno povežite pojme tako, da pripišete črke iz levega stolpca desnemu.

A – temperatura B – nadmorska višina C – zračni tlak Č – veter D – morski tokovi E – geografska širina

podnebni element

podnebni dejavnik (2 točki)

10

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 10

20.12.11 10:43


OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA

I.

2. Obkrožite črko P za pravilno trditev in črko N za nepravilno. Temperatura se z nadmorsko višino spreminja povprečno 1 °C/100 m.

P

N

Veter piha iz območja z visokim zračnim tlakom proti območjem z nizkim zračnim tlakom.

P

N

Absolutna zračna vlaga znaša 100 %.

P

N

Zračni tlak v jedru ciklona je visok in je višji od 1013 mb.

P

N (2 točki)

3. Na vreme v Evropi vpliva tudi Islandski ciklon. Na kratko razložite njegov vpliv: napišite, kje nastaja, v katerem letnem času najpogosteje vpliva, na katere dele Evrope ima največji vpliv in kakšen je ta vpliv.

(2 točki)

4. a Na spodnja shematska zemljevida vrišite območje visokega zračnega tlaka z znakom +, območja niz­ kega zračnega tlaka z znakom –, s puščicami pa smer vetrov. Na levi skici označite razmere za obdobje od maja do oktobra, na desni pa za obdobje od novembra do aprila.

AZIJA

AZIJA

Tihi ocean

maj – oktober

Tihi ocean

november – april

b Zakaj vetrovi julija pihajo v označeno smer?

(3 točke)

11

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 11

20.12.11 10:43


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA 5. Kaj so pasati?

(1 točka)

6. Smiselno povežite pojme tako, da pripišete črke iz levega stolpca desnemu. Nekaj črk bo ostalo neraz­ porejenih. A – ekvatorialno podnebje B – savansko podnebje C – subtropsko suho in polsuho podnebje Č – celinsko vlažno podnebje D – celinsko suho podnebje E – zmerno hladno podnebje F – oceansko podnebje G – sredozemsko podnebje H – subpolarno podnebje

tropski pas

zmerno topli pas

(2 točki)

7. Katera je glavna temperaturna značilnost podnebnih tipov v tropskem pasu? Razložite, zakaj je tako. Pomagajte si s klimogramoma. n. v. = 48 m P = 1997 mm T = 26,9 °C

Temperaturna značilnost: Razlaga:

(2 točki)

8. Naštejte dve značilnosti sredozemskega podnebja in imenujte dve pokrajini oz. območji s sredozem­ skim podnebjem. Značilnosti:

12

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 12

20.12.11 10:43


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA

c Kje leži plast ozona in zakaj je pomembna?

(2 točki)

12. a Razložite, zakaj vsi deli Zemljinega površja ne prejmejo enake količine Sončevega sevanja?

(1 točka)

b Za koliko stopinj je Zemljina os nagnjena proti ravnini ekliptike? Naštejte tri posledice nagnjenosti Zemljine osi in opišite razporeditev toplotnih pasov. Nagnjenost Zemljine osi je: Posledice: Razporeditev toplotnih pasov: (3 točke)

13. Opišite gibanje zraka med ekvatorjem in severnim povratnikom prek dneva. Pri opisu si pomagajte s podvprašanji: Kako imenujemo padavine, ki nastaja­ jo ob tem gibanju zraka? Kako se imenujejo vetrovi pri tleh, ki pihajo med povratnikom in ekvatorjem?

(3 točke)

14. Govorimo o vremenski fronti – o topli fronti. Opišite, kaj se dogaja v njej. V razlagi upoštevajte lego v zmernem pasu in uporabite sklepanje iz lastnosti zračnih mas: temperatura, vlažnost. Napovejte vremenske spremembe ob fronti.

PREREZ TOPLE FRONTE

TOPEL ZRAK

(4 točke)

14

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 14

20.12.11 10:43


OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA

I.

Pokrajini oz. območji: (3 točke)

9. Iz klimograma za kraj A razberite značilnosti podnebja in povejte, kateri podnebni tip je značilen za ta kraj.

Povprečna mesečna temperatura januarja:

Povprečna mesečna temperatura junija:

n. v. = 1260 m

Povprečna letna temperatura kraja:

Padavinski višek (kdaj in koliko):

Letna količina padavin:

Nadmorska višina kraja:

Podnebni tip:

P = 1414 mm

T = 22,7 °C

(2 točki)

10.

Vetrovi pihajo z morja proti kopnemu. Kje se bo pojavila oblačnost? Kako imenujemo padavine, ki nastanejo na ta način? Navedi tudi en primer območja s takšnimi padavinami iz sveta.

(2 točki)

11. a Ozračje (atmosfera) je mešanica različnih plinov. Katerega plina je v ozračju največ (78 %) in koliko je v ozračju kisika? Kaj so toplogredni plini? Največ je : Kisika je : Toplogredni plini so: (2 točki)

b Razvrstite plasti ozračja glede na oddaljenost od Zemljinega površja. Oznako 1 pripišite plasti, ki je najbljižja Zemljinemu površju in nadaljujte proti oznaki 4. Troposfera

Stratosfera

Termosfera

Eksosfera

(1 točka)

13

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 13

20.12.11 10:43


I.

OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA – REŠITVE 1. NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE 1. Notranji: premikanje litosferskih plošč (tektonika plošč), gubanje (nastajanje gorovij, orogeneza), potresi, vulka­ nizem. Zunanji: preperevanje (mehansko, kemično, biološko), denudacija (ploskovno odnašanje), erozija, akumulacija. Za štiri pravilne odgovore 2 točki, za tri ali dva pravilna odgovora 1 točka, kar je manj, 0 točk. 2. a Litosfera. 1 točka. b C in D. Za obe pravilni rešitvi 1 točka, za eno pravilno 0 točk. 3. a Vzrok: subdukcija; podrivanje ene litosferske plošče pod drugo. Posledica: nastanek vulkanskega otočja. Oba pravilna odgovora 2 točki, en pravilen odgovor 1 točka. b Magmatske. 1 točka. 4. Kmetijstvo - naravna danost: (zelo) rodovitna vulkanska prst; vpliv: večji pridelek; manjša poraba gnojil in posledično manj stroškov. Turizem - naravna danost: zanimivi vulkanski pojavi; izbruhi vulkanov so redki; gejziri in termalni vrelci; vpliv: termalni vrelci omogočajo razvoj zdraviliškega turizma; pokrajina je zanimivejša in pritegne več turistov. Štirje pravilni odgovori 3 točke, trije ali dva pravilna odgovora 1 točka, en pravilen odgovor 0 točk. 5. a Palozoik – kaledonska; mezozoik – hercinska; kenozoik – alpidska. 1 točka b Magmatske kamnine: granit, bazalt; metamorfne kamnine: gnajs; sedimentne kamnine: apnenec, breča. Za tri pravilne odgovore 2 točki, za dva pravilna odgovora 1 točka. c Surovina za gradbeni material; apno; gradbeni material: v kosih, blokih, v stavbarstvu, pri gradnji cest; umet­ nost: kipi, dekorativni izdelki. Za pravilen odgovor 1 točka. 6. Gorovji: Himalaja, gorovja Indokitajskega polotoka. Geološka doba: kenozoik. Za vsak pravilen odgovor po 1 točka.

2. POVRŠJE ZEMLJE 1. a Površinska oblika: zemeljski plaz; proces: denudacija, ploskovno odnašanje.

Za vsak pravilen odgovor 1 točka. b Posledice: degradirana prst, poškodovano rastlinstvo, poškodovana infrastruktura (cesta, daljnovodi), po­ škodovane hiše (razpoke, porušenje). Za vsak pravilen odgovor 1 točka. 2. a 1 je (bočna) erozija; 2 je akumulacija. Za pravilno poimenovanje obeh procesov 1 točka, pravilno poimenovanje enega procesa 0 točk. b Reka bo prestavljala strugo in meandre (okljuke) ter tako ustvarila mrtvice ... Za smiseln opis 1 točka. 3. Prikazana površinska oblika (vršaj) je ugodna za naselitev, saj se na rečnih nanosih razvije debela in rodovitna prst, ki je lahko poleg reke oz. potoka osnova za naselitev; nekoliko dvignjen svet, ki je varen pred poplavami ... Za smiselno oceno 1 točka. 4. Celinska poledenitev: A; gorska poledenitev: C. Za obe pravilni območji 1 točka, za eno pravilno območje 0 točk. 5. 4, 3, 1, 2. Za 4 pravilne odgovore 2 točki, za 3 ali 2 pravilna odgovora 1 točka, za 1 pravilen odgovor 0 točk. 6. A – grbine (grbinasti travnik); nastanek: gorski ledeniki so neenakomerno obrusili površje; B – U-dolina, kori­ tasta dolina; nastanek: gorski ledenik je z erozijo poglobil in razširil dolinsko dno; C – priostreni vrh; nastanek: zaradi ledeniške erozije so se zadenjsko zbližale krnice, močno mehansko preperevanje. Za šest in pet pravilnih odgovorov 3 točke, za štiri in tri pravilne odgovore 2 točki, za dva pravilna odgovora 1 točka, za en pravilen odgovor 0 točk. 7. Smer S–J: neugodna; utemeljitev: slemena in doline potekajo v smeri V–Z in s tem predstavljajo oviro (potrebni prelazi, predori ipd.). 36

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 36

20.12.11 10:43


OBČA GEOGRAFIJA – FIZIČNA – REŠITVE

I.

Smer V–Z: ugodna; utemeljitev: široke ledeniško preoblikovane doline potekajo v isti smeri. Za oba pravilna dopisa ugodno/neugodno 1 točka, za posamezno utemeljitev 1 točka. 8. Korozija. 1 točka. 9. 1: vrtača; 2: brezno; 3: jama; 4: kraško polje Za štiri pravilne odgovore 2 točki, za tri ali dva pravilna odgovora 1 točka, za en pravilen odgovor 0 točk. 10. Oblika: kraško polje; prednost: ravnina, ravno površje, debelejša prst, prometna odprtost; pomanjkljivost: mo­ žnost poplavljanja ponikalnice, ekstremne temperature (temperaturni obrat). Za navedbo oblike 1 točka; za pojasnilo prednosti in pomanjkljivosti po 1 točko. 11. 1. fotografija: kraško površje; 2. fotografija: rečno površje; utemeljitev: na prvi fotografiji ni površinsko tekočih voda, dobro so vidne vrtače, ki so kraške površinske oblike, na drugi fotografiji je dobro vidna rečna dolina. Za pravilen tip površja na obeh fotografijah 1 točka, za smiselno utemeljitev 1 točka. 12. Površinska oblika: (peščena) sipina; opis nastanka: veter je zaradi zmanjšane moči odlagal pesek. Za pravilno poimenovano površinsko obliko 1 točka, za pravilen opis nastanka 1 točka. 13. Fotografija 1: fjordski tip; fotografija 2: lagunski tip. Za vsak pravilno poimenovan tip obale po 1 točka. 14. Primernost obale 1 za poselitev: manj primerna; obrazložitev: zelo strme obale, slaba dostopnost s kopnega. Primernost obale 2 za gradnjo pristanišča: manj primerna; obrazložitev: plitvo morje predstavlja oviro za ladij­ sko plovbo, mokroten svet predstavlja oviro za gradnjo pristanišč. Za pravilno navedbo primerno/manj primerno v obeh primerih 1 točka. Za vsako pravilno (smiselno) obra­ zložitev po 1 točka.

3. VREME IN PODNEBJE 1. A, C, Č – podnebni elementi B, D, E – podnebni dejavniki Vsi pravilni odgovori 2 točki, pet pravilnih odgovorov 1 točka, štirje pravilni odgovori ali manj 0 točk. 2. P, P, N, N. Vsi pravilni odgovori 2 točki, trije pravilni odgovori 1 točka, dva pravilna odgovora 0 točk. 3. Islandski ciklon je območje nizkega zračnega tlaka, ki nastaja nad severnim Atlantskim oceanom in z zahodni­ mi vetrovi vpliva na vreme v Evropi. Prinaša padavine v obliki dežja in nižje temperature v poznopoletnem ter jesenskem času (prevladujoč vpliv). Ob nižjih temperaturah prinaša tudi padavine v obliki snega … Za opis z vsemi naštetimi elementi 2 točki, za »polovičen« opis 1 točka, za dve ali več napak 0 točk. 4. AZIJA

AZIJA

-

+

Tihi ocean

+

Tihi ocean

-

Vetrovi vedno pihajo iz območja z visokim zračnim tlakom proti območjem z nizkim zračnim tlakom. Pravilno zrisana zemljevida in pravilen odgovor 3 točke, pravilno zrisana zemljevida 2 točki, samo pravilna razlaga 1 točka. Manjkajoča definicija in napaka na zemljevidu 0 točk. 5. Pasati so stalni, suhi vetrovi, ki pihajo iz subtropskega v ekvatorialni pas; so stalni vetrovi, ki pihajo iz območja visokega tlaka proti območju nizkega tlaka ob ekvatorju. Za smiseln opis z navedbo dveh tipičnih lastnosti 1 točka. 6. Tropski pas: A, B. Zmerno topli pas: Č, D, E, F. Vsi pravilni odgovori in pravilne neuporabljene črke 2 točki, ena napaka (ali napačna razporeditev ali odvečna črka) 1 točka, dve ali več napak 0 točk. 7. Majhna letna temperaturna nihanja (amplituda); visoke povprečne letne temperature, zaradi visokih temperatur ni letnih časov … 37

geografija na maturi 2012 I obca geografija.indd 37

20.12.11 10:43


Zbirka nalog za pripravo na maturo Geografija je zanimiv in prijeten predmet. Zakaj ne bi taka ostala tudi na maturi? Za prijetno in brezskrbno pripravo na “maturitetno geografijo” priporočamo geografsko zbirko nalog za geografijo na maturi, ki je celovit priročnik z rešitvami za preverjanje znanja iz geografije. Omogoča sistematičen, celovit in slikovit pregled in ponovitev srednješolske učne snovi. Vsebuje štiri sklope vaj in nalog – občo geografijo, geografijo sveta (Azija, Afrika, Severna Amerika, Latinska Amerika, Avstralija, polarni kraji), geografijo Evrope in geografijo Slovenije. Vsebina je usklajena z učnim načrtom in s predmetnim izpitnim katalogom. Priporočamo:

14,90 €

GEOGRAFIJA NA MATURI – Zbirka nalog za pripravo na maturo

GEOGRAFIJA NA MATURI

GEOGRAFIJA NA MATURI Zbirka nalog za pripravo na maturo


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.