Issuu on Google+

Letnik 6, {t. 29/ maj junij 2012 30.000 brezpla~nih izvodov

Poštnina plačana pri pošti 2206 in 2102 1102

Brezplačna revija in internetni portal za energetsko in ekološko svetovanje

www.varcevanje-energije.si

tel 01 438 39 15 I www.dines.si I e-pošta: dines@dines.si

EKSLUZIVNA TEMATSKA SEJEMSKA PRILOGA OB SEJMIH:

Napovednik sejemskih dogodkov in seznam vseh 720 razstavljavcev Spo{tljivo z elektriko S sen~ili do prijetne bivalne klime Trije odlo~ilni dejavniki pri izbiri toplotne ~rpalke

4

UVODNIK

Butalska borba s finim prahom

M

ajhne delce, ki imajo premer pod 10 mikrometrov in lebdijo v zraku, pri{tevamo med fin prah, imenovan tudi delci PM10 (Particulate Matter). Primerjava mno`ine prahu pred vdihom in po izdihu je pokazala, da v plju~ih ostane okrog 60% delcev, kar pomeni, da smo ljudje neke vrste premi~ni mestni filtri, ki ~istimo zrak. Delci, ki so premera desetinke debeline lasu, so lahko sami po sebi {kodljivi, ali pa se nanje ve`ejo strupene rakotvorne snovi. Skozi dihalne poti in plju~a prestopijo v kri in nato v organe in srce. Dokazano povzro~ajo vnetja, posledice pa so ka{ljanje, dihalna stiska, bolezni dihal srca in o`ilja, plju~ni rak in pred~asne smrti. Zrak v zaprtih prostorih je praviloma veliko bolj obremenjen kot zunanji. Cigaretni dim, di{e~e pal~ke ali sve~e, kopirni stroj ali laserski tiskalnik so viri, ki notranji zrak obremenijo s finim prahom ~ez vse pametne meje. Od januarja 2005 pa v EU velja, da koli~ina delcev PM10 v zunanjem zraku ne sme presegati meje 50 mikrogramov na kubi~ni meter, to mejo pa lahko zrak v mestih prese`e najve~ 35 dni v letu. Nato so 2007 Nemci uvedli nalepke, ki avtomobile delijo v {tiri kategorije po {kodljivosti, hkrati pa v ve~ mestih dolo~ili okoljske cone, v katere lahko vstopajo samo vozila z ustrezno nalepko. Pri nas okoljske cone {e nimamo, prvo poskusno pa bomo dobili jeseni v Mariboru. Na~rt so pripravili na fakulteti za gradbeni{tvo in bo zajela strnjeno mestno jedro na levem bregu Drave. Vanjo bo prepovedan vstop avtomobilom, ki ne dosegajo emisijskega standarda 0 in 1, torej vozilom, prvi~ registriranim pred oktobrom 1996. Ukrep predvideva {e vrsto izjem, med drugim bomo iz prepovedi izvzeti lastniki neustreznih vozil s stalnim bivali{~em na tem obmo~ju in bomo smeli celo zaprositi za posebne dovolilnice. Vstop drugim neustreznim vozilom bo prepovedan med delavniki, pri ~emer strokovnjaki predvidevajo zmanj{anje emisij za 6%. Seveda bodo kr{itelji kaznovani, pa ne zaradi neustreznega vozila, saj so po zakonu vsa tehni~no pregledana in registrirana vozila ustrezna. Kazen, ki pa ne bo poskusna, bodo dobili zaradi neupo{tevanja znakov, za kar se kazni za~nejo pri 40 evrih, kar bodo dolo~ali mestni redarji. ^e idejo {e raz{irimo, skupina ljudi se torej lahko odlo~i, da prepove vstop vozilom rumene barve, postavi tak znak in vsi kr{itelji bodo kaznovani. Super. V sodobnej{e bencinske motorje pod tlakom 200 bar vbrizgujejo bencin neposredno v cilinder in s tem pri enaki prostornini pove~ajo mo~ in zmanj{ajo porabo za eno petino. Pri Mercedesu to imenujejo Blue Efficency, pri Fordu pa Smart Charge injection ali Eco Boost. Tehniki niti v sanjah ne nameravajo dati iz rok svojih kompliciranih igra~ z notranjim zgorevanjem, zato jih do onemoglosti pilijo in nadgrajujejo. Pojavil pa se je problem, ki ga ni nih~e pri~akoval

in so ga do sedaj pred javnostjo uspe{no Pi{e: Simon Tihec skrivali, znan pa je od septembra 2011. Strokovnjaki nem{kega avtokluba ADAC so izvedli meritve in primerjali koli~ino izpihanih delcev iz sodobnega dizel in sodobnega bencinskega izpuha. Koli~ina saj v izpuhih sodobnih bencincev je do 10.000 (z besedo desettiso~krat) ve~ja kot dizela{ev. Ti sodobni avtomobili pa imajo vsi zelene nalepke in dovoljenje za vo`njo v za{~itni coni, ki sedaj ne slu`i ni~emur, razen pove~anju posla za tiskarje nalepk ter mno`enju uradnikov in pobiralcev kazni. Vsi sodobni bencinci po {kodljivosti krepko presegajo zahteve norme Euro 5 za dizelska vozila. Novi VW Golf 1,2 TSI izpljune 3,5 krat preve~ saj, BMW 118 pa 7 krat presega dovoljene koli~ine. Pri drugih je slika podobna, pri tem noben sodoben avto ni nedol`en. EU zakonodajalci so posko~ili in hitro dovolili bencincem, da izpu{~ajo do 10 krat ve~ saj, in to velja za naslednja tri leta, saj je profit avtoindustrije pomembnej{i. Pri tem pa imamo `e nekaj let na razpolago serijsko izdelane filtre za bencince, s ceno od 20 do 80 ₏. Filter je premera 25 cm in prav tako dolg, ker pa za industrijo izpuhov to pomeni prilagoditve in stro{ke, ga ne boste na{li nikjer. Filter bo tudi pove~al upor, mo~ motorja bo padla, ves vbrizgovalni razvoj je bil torej zastonj. Pri tem Nemci {e ugotavljajo, da so avtomobili krivi samo za 5% finega prahu, ostalo prihaja od gospodinjstev, termoelektrarn in industrije. Od teh 5% bomo torej mi stanje izbolj{ali za 6%, se pravi za nekaj tiso~ink. Tudi ~e avto z ugasnjenim motorjem samo potiskamo, se za njim vije oblak delcev gume, zavornih oblog in odbruskov drsne obloge sklopk. Najzabavnej{a je torej ugotovitev, da so vse stare bencinske {katle, ki jim bodo prepovedali vstop v okoljsko cono, tiso~krat manj {kodljive kot sodobna vozila na bencin. Ukrepe so pred ~asom uvedli zato, da bi prebivalce mest za{~itili pred {kodljivimi sajami iz dizelskih izpuhov. Proizvajalci teh motorjev so nato prilagodili tehniko, vgradili filtre in o~istili izpu{ne pline. Njihovo mesto so sedaj zavzeli sodobni, ble{~e~i in saje bruhajo~i bencinci, ki bodo pravi vzrok za skokovito pove~anje {tevila obolenj ob prometnicah. Na~rtovalci mariborske okoljske cone bi te podatke morali poznati in upo{tevati, druga~e bo bolje da moje lepo mesto rahlo preimenujemo, mogo~e v Butalibor. Ka{ljajo~i in te`ko bolani me{~ani pa lahko svoje zdravje posku{ajo povrniti v novi okoljski coni, s polaganjem rok na ble{~e~e zelene nalepke sodobnih avtomobilov. •

5 STIČIŠČE STROKOVNJAKOV, POSLOVNE JAVNOSTI in KONČNEGA INVESTITORJA

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 30. {tevilka revije izide julija 2012. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Maja Tihec, Roman Toma`i~, Marjan Poto~an, Drago [kantelj, Vili Zabret, Yasin Jodeh, Matja` Valen~i~, Sreco Arta~, Lojze Bertoncelj, Marjeta Lutman Vide, Marko Petkov{ek, Vojko Golmajer, Nevenka Kobal, Mitja Jane`, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Miha Pivk, Mag. Michael WALTER , Dr. Norbert Adam, Damjan Ragoli~, Milan Poga~ar, Lara Radonji~, Valentina Sabol Prapotnik, Simon Lukati, Tadej Mrak, Maja Gal Šehi}, David Toma`in, Miha Trontel, Jo`e Herti{ Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81

Revija VARČUJEM Z ENERGIJO ni povprečna revija, ki služi zgolj za promocijo varčevanja vseh virov. Kot edini nacionalni velikonakladni energetski brezplačnik z naklado 30.000 izvodov letno izide pet krat in ima izreden doseg izbranih ciljnih skupin zainteresirane strokovne, poslovne in laične javnosti. Z revijo in portalom www.varcevanje-energije.si plasiramo koristne informacije, ki lahko investitorjem v ogrevalne sisteme ali energetske sanacije objektov rešijo mnogokateri problem. NOVO - REVIJA OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE Dve leti izhaja tudi samostojna okoljska revija OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE za ekološko in energetsko svetovanje. Je edina brezplačna specializirana revija s vsebinami nizkoogljičnih, okoljevarstvenih tehnologij ter obravnavanjem dobrih praks na področju okolja v Sloveniji. Revija je amenjena zainteresirani poslovni in strokovni javnosti. KDO SO NAŠI BRALCI Po 6 letih izdajanja je revija VARČUJEM Z ENERGIJO kot strokovna specializirana energetska revija aktualna za strokovno javnost, od profesorjev tehničnih šol, gradbenih strokovnjakov, strojnih inženirjev, projektantov strojnih inštalacij, vzdrževalcev objektov, proizvajalcev termosolarne in ogrevalne tehnike, kot tudi poslovno javnost in laičnega končnega investitorja. Vsebine so zanimive tako za individualne končne investitorje in podjetja, ki jih zanimajo investicije v učinkovito rabo in obnovljive vire energije, smotrnejše ravnanje z okoljem in ekološka vprašanja nasploh. V reviji in na portalu nudimo brezplačno energetsko svetovanje.

Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

Posebnosti portala www.varcevanje-energije.si: 27.000 mesečnih obiskovalcev Brezplačen dostop do vseh 29 številk revije VARČUJEM Z ENERGIJO. Možnost branja vsebin tudi iz drugih medijev. Dnevno sveže vsebine. Pregled ponudbe termosolarnih in ogrevalnih naprav. Pregled ponudbe okoljskih tehnologij. Pregled ponudbe naprednih gradbenih materilov in tehnologij. Energetsko svetovanje brezplačno. Energetski portal www.varcevanje-energije.si je v celoti brezplačen, vsebine pa trajno brezplačno dosegljive. S specializiranimi tematskimi prilogami TOPLOTNE ČRPALKE; Pregled trga, ter posebno ekskluzivno tematsko prilogo TERMOSOLARNE TEHNOLOGIJE neposredno pospešujemo prodajo tehnologij za varčevanje z energijo. Obisk portala presega 900 obiskovalcev dnevno. Ob sejmu ENERGETIKA izide nova samostojna številka revije OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE, ter v povečanem obsegu 29. številka revije VARČUJEM Z ENERGIJO, ki jo ob vstopu na sejem prejmejo tudi vsi obiskovalci sejma. Razstavno mesto revije: L1 45.

POSTANITE PREJEMNIK 5 ŠTEVILK REVIJ VARČUJEM Z ENERGIJO LETNO – strošek prejemanja letno znaša 13,30 EUR IN REVIJE S PRILOGAMI PREJEMATE NA DOM!

www.varcevanje-energije.si

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net

BRALEC IMA NA IZBIRO prejemati revijo na podjetje ali dom, virtualno revijo prebirati brezplačno na internetnem portalu www.varcevanje-energije.si, vsebini slediti po posameznih člankih po posameznih področjih, ali revije poiskati v najbližji tehnični trgovini Merkur oz. drugih zasebnih tehničnih trgovinah.

V 29. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Dines str. 2 FBS str. 3 Armex armature str. 4 Eurotherm str. 7 Bio planet str. 12 Elektro Celje str. 13 Ellatron str. 14 Elektro Maribor str. 15 Koop str. 17 Henkel Slovenija str. 18 Celjski sejem str. 25 Atlas Trading str. 26 Istrabenz plini str. 27 Elektro Maribor str. 28 Eso in`eniring str. 29 Tersus str. 30 Pro-Solar

str. 31 Ream str. 32 Sonnenkraft str. 33 Grundfos str. 35 Systemair str. 36 Eklogit str. 37 Tehnobiro str. 40 Seltron str. 41 Danfoss str. 43 Veto str. 44 GIA-S str. 45 Revi str. 46 Herz str. 48 E-netsi str. 49 Klivent str. 50 Eco futura str. 51 KWB str. 52 Titan

str. 53 Conetra INT str. 55 Eragon str. 55 OK Vision str. 56 Merkur str. 59 Vogel Noot str. 61 Caleffi str. 62 Gomon Solar str. 63 Ekom str. 65 Rehau str. 66 Knut str. 67 IKA @iri str. 68 Agni str. 69 Inovateh str. 70 Energen str. 71 Indema str. 74 Vaillant str. 75 Vip tehnika

str. 77 Zdru`enje pe~arjev str. 78 JUB str. 79 Eko sklad str. 81 Kager str. 83 Oben-auf str. 87 Velux str. 89 Xella porobeton SI str. 90 Kalcer str. 91 Marles str. 92 Bramac str. 93 Fibran str. 94 PVC Nagode str. 95 Miele str. 96 Atlas Trading

Ve~namenski objekt AB Pesnica

6

P

odjetje Menerga je na 14. Dnevih energetikov s projektom Ve~namenski objekt AB Pesnica (Mercator) zmagalo v kategoriji za najbolj{i projekt uporabe obnovljivih virov energije. Stavba je bila zasnovana na podlagi visokou~inkovite energetske tehnologije, ki v primerjavi s klasi~nim sistemom zmanj{a porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstotkov, izpuste ogljikovega dioksida pa za okoli 74 ton na leto. Predsednik komisije mag. Boris Selan je v obrazlo`itvi za zmago pojasnil s ~im je Menerga prepri~ala komisijo: »S sodobnim konceptom so v primerjavi s klasi~nimi sistemi zmanj{ali porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstot-

Menerga prejela nagrado

Ale{ Ga{pari~, vodja projekta Ve~namenski Objekt AB Pesnica in Danijel Mur{i~, direktor, Menerga

kov. Glede na klasi~ne sisteme so stro{ke za ogrevanje, prezra~evanje in hlajenje zni`ali za ve~ kot polovico«.

Po enem letu obratovanja zgradbe in merjenja dejanske potro{nje energije se zgradba lahko pohvali z odli~nimi energetskimi rezultati. Za ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje porabi tako velika zgradba le med 0,4 do 0,6 EUR na m2, kar je manj kot povpre~na nizko-energijska stanovanjska hi{a. Poleg omenjenega pa projekt predstavlja neke vrste mejnik v stroki energetske u~inkovitosti zgradb. S to stavbo je bilo namre~ dokazano, da je investicija v energetsko u~inkovito gradnjo, s pravo optimizacijo, lahko prakti~no enaka klasi~ni energetsko neu~inkoviti gradnji.

S tem rezultatom je zadovoljen tudi predstavnik investitorja Komunaprojekt d.d., saj je na tem primeru potrdil svojo pravo odlo~itev, da nizka poraba energije, nizki stro{ki obratovanja ter nizek oglji~ni odtis zgradbe lahko hodijo z roko v roki. Direktor podjetja Menerga, Danijel Mur{i~, je ob prejetju nagrade izjavil: »Odgovornost za energetsko u~inkovito oz. neu~inkovito gradnjo ni ve~ odvisna od velikosti prora~una za zgradbo, ampak od odgovornosti investitorja ali bo le-ta poiskal pravo ekipo, ki mu bo za enak vlo`ek ustvarila neprimerno ve~.« •

Skriti kilometri v izdelkih Zaradi cenene delovne sile so firme svoje tovarne preselile v tretji svet, izdelki pa morajo nato romati tiso~e kilometrov nazaj do kupcev. To velja tudi za sadje ali cvetje, saj so razvajeni kupci severne poloble navajeni jesti sve`e jagode vso zimo, kar je prej bilo mo`no samo v pravljicah. Iz izpuhov letal, ladij in tovornjakov zato nenehno bruhajo strupeni plini, saj je cena transportnih kilometrov nizka, ~eprav je vpliv na planet uni~ujo~. V lovu na dobi~ek so danes dovoljena vsa sredstva, zato surovine in izdelki prepotujejo tiso~e kilometrov, preden se znajdejo v rokah evropskega kupca.

Sem in tja do onemoglosti Ker se to spla~a, prihajajo vrtnice iz Kenije, kakav pa iz pristani{~ Slonoko{~ene obale v Amsterdam. Vse malo dra`je izdelke zabavne elektronike, zlasti proizvode, ki imajo LCD ekrane, zaradi ob~utljivosti preva`ajo z letali, naravni kav~uk za kondome pa z ladjami iz Indonezije do proizvajalcev in nato kupcev. Skoraj vse ~evlje izdelujejo Kitajci, jabolka pa Nemci uva`ajo iz Nove Zelandije. Svin~niki so izdelani iz lesa kalifornijske cedre, zato imajo toliko skritih kilometrov, majica pa od bomba`a do krojenja nabere kilometre na poti od ZDA do Tur~ije, Tajvana in nazaj

v Evropo. Rekorder pa so obi~ajne hla~e, za katere bomba` pridelajo v Kazahstanu, nit predejo Poljaki, tkejo Švicarji, barvajo Italijani, {ivajo Kitajci, Francozi pa izvedejo zaklju~no »stonewash« pranje, ki izdelku daje videz pono{enosti. Na sre~o se `e ka`ejo prvi drobni znaki vra~anja proizvodnje iz tretjega sveta nazaj na severno poloblo. Vzrok je rasto~a cena nafte, ki ima tudi ugodne u~inke, saj bo posredno ugodno vplivala na podnebne razmere. • Tihec

SOLARNI SISTEMI

7

Sedaj na voljo Heat Pipe kolektorji vgrajeni s poljubnim naklonom

@

e vrsto let stanovalci individualnih hi{ lahko ogrevajo sanitarno vodo in prostore z vakuumskimi kolektorji GreenLand Systems, ki so naju~inkovitej{imi v svojem razredu. Za namestitev takih kolektorjev je potrebna zadostna povr{ina strehe, ki jo imajo individualne hi{e obi~ajno na pretek. S kolektorji lahko u~inkovito segrevamo stanovanje.

Tisti, ki pa stanujete v stolpnicah ali drugih ve~stanovanjskih stavbah, na streho lastnih kolektorjev, praviloma nimate mo`nosti namestiti. Prav tako je mnogo individualnih hi{, pri katerih zaradi neugodne orientacije strehe te`ko instaliramo vakuumske kolektorje z idealnim naklonom. Zaradi teh razlogov smo se v GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet odlo~ili ponuditi slovenskemu trgu vakuumske Heat Pipe kolektorje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno polo`enih vakuumskih ceveh. Vsi ostali Heat Pipe kolektorji

za svoje delovanje potrebujejo naklonski kot. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, kajti s kraj{anjem vakuumskih cevi in s tem zmanj{evanjem povr{ine absorberja na eni cevi bi bistveno zmanj{ali u~inkovitost kolektorja, {e zlasti v slabih vremenskih razmerah. Pri novem GreenLand Systems kolektorju, pa lahko uporabimo 2m dolge vakuumske cevi, premera 100mm in s tem ohranimo zelo velik absorber na eni cevi. Velik absorber pa bistveno povi{a izstopno temperaturo solarne teko~ine iz kolektorja

{e zlast takrat, ko nam sonce zakrivajo oblaki ali imamo megleno vreme. Kolektorju smo {e pove~ali debelino stekla, tako da je kolektor {e odpornej{i na udarce. Tako smo uspeli ohraniti u~inkovitost normalnega Heat Pipe kolektorja tudi pri tem balkonskem kolektorju, ki ga lahko uporabimo tudi kot nadstre{ek na terasi, balkonu, itd. Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 • RS, Bio Planet

SPO[TLJIVO Z ELEKTRIKO - gospodinjski aparati

8

Plemenita energija vredna spo{tovanja

E

lektri~no energijo upravi~eno razumemo kot najplemenitej{o energijo, ki jo najla`je transportiramo. Noben energent ni bolj vsestransko uporaben. Var~evanje z elektri~no energijo je zato nujno potrebno. Izpad elektri~ne energije lahko povzro~ijo vremenske ujme, neurja, veter in nabiranje ledu na `icah daljnovoda. Vrednost elektri~ne energije je opazna {ele, ko svet obstane in pride do ve~jih elektri~nih mrkov. Nobena stvar ne prizadene civilizirano dru`bo bolj kot dalj{i izpad elektri~ne energije. Elektri~na energija je spremenila svet, ga z akusti~nimi aparati, televizijo in internetom sicer pribli`ala ljudem, isto~asno pa nas je naredila odvisne bolj kot si predstavljamo. Nespo{tljiv odnos in neustrezno razumevanje elektri~ne energije je nevarno po~etje modernega ~loveka.

Slovenci in var~evanje z elektri~no energijo Slovenska gospodinjstva porabijo letno tretjino proizvedene elektri~ne energije. Skoraj 45 % odstotkov elektri~ne energije se porabi za razsvetljavo in delovanje gospodinjskih aparatov, pri katerih lahko sami konkretno vplivamo na zmanj{anje porabe. Med temi zelo hitro nara{~a {tevilo ra~unalnikov in TV LCD aparatov. Med gospodinjskimi aparati so najbolj potratni hladilniki in zamrzovalniki. Slovenskih gospodinjskih odjemalcev je po statistiki pribli`no 762 000. Slovenska gospodinjstva porabijo skupaj okoli 2,8 milijona MWh letno. Ve~ kot polovica prebivalcev Slovenije elektri~ne naprave

V poletnem ~asu lahko za kuhanje uporabimo solarno pe~ico, ki omogo~a kuhanje na prostem brez elektri~ne energije

STRUKTURA PORABE ELEKTRI^NE ENERGIJE V SLOVENSKIH GOSPODINJSTVIH Razli~ne elektri~ne naprave in aparati v gospodinjstvih porabijo slede~i dele` elektri~ne energije. Zamrzovalniki

pu{~a vklopljene tudi kadar jih ne uporablja. Samo tretjina elektri~ne naprave po uporabi tudi stalno izklopi. Skupna poraba vseh posameznih naprav, aparatov in razsvetljave zna{a eno tretjino proizvedene elektri~ne energije v Sloveniji. Var~evati je smiselno pri najve~ji porabi elektri~ne energije, to je pri zamrzovalnikih, hladilnikih in pri razsvetljavi.

Zlata rezerva s plinom Za kuhanje, brez katerega v gospodinjstvu ne moremo, je smiselno v rezervi imeti in{taliranih ve~ virov energije, recimo kombinirani elektri~no – plinski {tedilnik. Plinski {tedilnik z uporabo rezervne plinske jeklenke deluje cel mesec dni kot samostojni energetski vir, za zgorevanje pa potrebuje le zrak.

Var~evanje s pralnimi in su{ilnimi stroji Smiselno je pri~eti var~evati pri najve~jih porabnikih elektri~ne energije - hladilnikih, zamrzovalnikih, pralnih strojih, su{ilnih strojih in razsvetljavi. Tehnolo{ki razvoj, novi materiali, avtomatika, elektronika in regulacija so omogo~ili izdelavo var~nih gospodinjskih aparatov.

Hibridna klimatska naprava z dodanimi son~nimi celicami prihrani do 15 odstotkov energije

21,3 %

Razsvetljava

16,2 %

Hladilniki

19,3 %

Su{ilni stroji

9,3 %

Pralni stroji

8,7 %

Elektri~ni {tedilniki

7,5 %

Pomivalni stroji

4,4 %

TV aparati

6,3 %

Razsvetljava

16,2 %

Klimatske naprave

0,2 %

Ostali aparati v gospodinjstvu

3,7 %

Druga poraba elektrike

6,6 %

Pranje in su{enje Za delovanje pralnih in su{ilnih strojev porabimo v gospodinjstvu pribli`no 18 % elektri~ne energije, od tega 8,7 % za pralne in 9,3 % za su{ilne stroje. Zato izberimo stroj, ki ima vsaj energijski razred A+, A+++ razred pa nam bo zagotavljal najbolj{o mo~ pranja in o`emanja. ^e bomo perilo kasneje su{ili v su{ilcu, je dobro o`emanje {e toliko bolj pomembno. Za su{enje perila namre~ porabimo dva do trikrat ve~ energije kot za pranje enake koli~ine perila. ^e je na{e gospodinjstvo manj{e, izberimo stroje z manj{o zmogljivostjo pranja in su{enja (za dve do tri osebe zado{~a `e zmogljivost do 3 kg). Najve~ energije se pri pranju porabi za segrevanje vode. Namesto pri 90˚C, perimo pri 60˚C, ob~utljivej{e tkanine najbolje pri 40˚C ali na {e ni`ji temperaturi, oziroma po navodilih proizvajalca obla~il. Z dalj{im ~asom pranja ob ni`ji temperaturi dose`emo enake rezultate pranja kot

SPO[TLJIVO Z ELEKTRIKO - gospodinjski aparati

9

ZANIMIVOSTI Proizvajalci gospodinjskih aparatov za dinami~no ozna~evanje energetske u~inkovitosti Evropski proizvajalci gospodinjskih aparatov ocenjujejo, da je trenutni na~in ozna~evanja energetske u~inkovitosti gospodinjskih aparatov zastarel. Tehnolo{ki razvoj je namre~ presegel na~in ozna~evanja in proizvajalci so pri najbolj energetsko u~inkovitih hladilnih in zamrzovalnih aparatih ter pralnih strojih uvedli za~asni kategoriji A+ in A++.

Pobuda »beyond A« Zdru`enje evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov - CECED je konec leta 2011 predlagalo uvedbo dinami~nega modela ozna~evanja energetske u~inkovitosti gospodinjskih aparatov, s katerim bi promovirali izbolj{evanje energetske u~inkovitosti aparatov. Predlagajo, zamenjavo ozna~evanja energijskih razredov s ~rkami od A do G, z ozna~evanjem s {tevilkami. Ko bi se na trgu pojavili bolj u~inkoviti gospodinjski aparati in dosegli dolo~en tr`ni dele`, bi se dodal nov najbolj{i razred, najslab{i pa odstranil. Tako bi na primer namesto razvr{~anja v kategorije od 1 do 7 gospodinjske aparate razvrstili v kategorije od 2 do 8. S tem bi omogo~ili tako postopno nadgrajevanje ozna~evanja kot stalen pritisknza razvoj vedno bolj u~inkovitih gospodinjskih aparatov. Pobudo so v CECED poimenovali »Beyond A«, pridru`uje pa se ji tudi Gorenje. »S predlogom uvedbe nove sheme razvr{~anja aparatov utrjujemo na{a prizadevanja na podro~ju ekolo{kega ravnanja in razvoja okolju prijaznih izdelkov. Potro{nikom `elimo ponuditi {e bolj natan~ne informacije o energetski var~nosti in na{ predlog posodobljene energijske nalepke jim bo v pomo~ pri izbiri aparatov,« je povedal predstavnik Gorenja v zdru`enju CECED Drago Merva. S takim ozna~evanjem bi omogo~ili tudi postopno umikanje manj u~inkovitih gospodinjskih aparatov s tr`i{~a, kar pa bi morala podpirati tudi zakonodaja. Industrija je `e pripravljena s trga umakniti hladilnike in zamrzovalnike razreda B, takoj ko bo za to sprejeta zakonodaja, aparatov, ki trenutno sodijo v razred A, pa naj v trgovinah ne bi bilo ve~ do leta 2013. Energijske nalepke za gospodinjske aparate so v veljavi od sredine 90-ih let, v tem ~asu pa so proizvajalci uspe{no izbolj{evali njihovo energetsko u~inkovitost od razreda G k razredu A. Zaradi neustreznega nadzora dr`av ~lanic pa proizvajalci aparatov, ki niso pristopili k sporazumu o obvezah pri doseganju energetske u~inkovitosti, {e vedno ponujajo manj u~inkovite aparate in so tako nelojalna konkurenca za podpisnike sporazuma. Vir: Energetika.net

Merilnik porabe elektri~ne energije za elektronske naprave in gospodinjske aparate Z merilnikom porabljene energije boste natan~no vedeli, koliko energije porabijo va{e elektronske naprave in gospodinjski aparati. Tako boste veliko la`je ugotovili, kaj lahko storite, da bi zmanj{ali porabo energije. ob visokih temperaturah. Enkrat mese~no pa perilo operimo pri najvi{ji temperaturi zaradi odprave bakterij in klic v stroju, ali pa ga praznega za`enimo pri najvi{ji temperaturi z dodatkom posebnega ~istila za pralne stroje. Izogibajmo se predpranja. Upo{tevajmo navodila proizvajalcev pralnih pra{kov in ne pretiravajmo s koli~inami pralnih in meh~alnih sredstev. Pralni in su{ilni stroji z vgrajeno uro omogo~ajo prestavitev pranja v no~ne ure, ko je energija cenej{a. Pri su{enju perila v su{ilcih skupaj su{imo le perilo z enakimi lastnostmi, saj se bo le tako perilo enakomerno posu{ilo. Filter, ki je na vratih bobna, po vsakem su{enju o~istimo. Pazimo, da bodo re`e za hlajenje vedno odprte in ~iste. Lahko pa var~ujete tudi pri pralnih strojih. Lep primer edinega ponudnika na slovenskem tr`i{~u je podjetje Miele s pralnim strojem, ki ima dva priklopa vode, enega za sanitarno vodo, drugega pa za npr. de`evnico, vodo iz vodnjaka, studen~nico, kar nakazuje lep primer var~nosti. Ta pralni stroj ima naslednje karakteristike: - energijska u~inkovitost: A+++, - energijski razred: A (1600 vrtlj./min), - kapaciteta polnjenja: do 7 kg, - poraba elektri~ne energije/leto: 168 kWh,

- poraba vode/leto: 10560 l. Gospodinjski aparati Miele tudi z vidika trajnosti izdelkov in onesna`evanja okolja zaradi nadpovpre~ne dol`ine `ivljenjske dobe, kar je dokazal In{titut v Krefeldu (wkf), ravno za primer uporabe pralnega stroja. Pri testu se je izkazalo, da pralni stroj Miele po 5.000 pranjih ( to je 5 pranj na teden), kar pomeni 20 let delovanja stroja v obi~ajnem gospodinjstvu, {e vedno brezpogojno deluje. • Urednica Jo`ica Ekart

Ve~ informacij o Miele aparatih izveste na tel. {t.: 01 563 44 82, e-po{ti: info@miele.si, na www.miele.si, ali se osebno oglasite v prenovljeni Miele Gallery!

Fotovoltaika bo v bodo~e zagotovo prevzela {e ve~ji dele` oskrbe s ~isto elektriko

10

S

olarni moduli so okolju prijazni, proizvajajo zeleno elektriko, ki je sicer dra`ja od tiste iz omre`ja, vendar jo dr`ave trenutno {e subvencionirajo. Vedno ni`ja cena modulov in opreme pa bo povzro~ila zmanj{anje in nazadnje prekinitev subvencioniranja, kar se bo v kratkem tudi zgodilo. Kljub temu ima solarna elektrika svetlo bodo~nost, saj je trenutno edini na~in, s katerim lahko enostavno, tiho in brez posebnega vzdr`evanja naprave pridobimo elektri~no energijo.

Ga{enje stavb pod fotovoltaiko Z moduli prekrita streha v son~nem dnevu je pod napetostjo in je za gasilce razmeroma nevarna. Zato se bodo ga{enja stavbe lotili bolj previdno in bodo na tem delu po`ar v resnici bolj omejevali in manj gasili. Trenutno ne obstaja uradna statistika o po`arih povezanih s fotovoltaiko, ki je sicer zelo redko vzrok po`ara v stavbi. S staranjem instalacij pa lahko ta pojav postane bolj pogost, zato bo potrebno ~im prej izdelati predpise o dodatni opremi solarne napeljave, da bi lahko v primeru izjemnih dogodkov ukrepali hitro in varno ter {kodo ~im bolj zmanj{ali.

Po`ari solarnih modulov Izbruh v nekaj sekundah Delujo~e fotovoltai~no polje se je v opazovanem primeru v nekaj sekundah spremenilo v gore~o baklo. Po`ar je opazil sosed, poklical gasilce in opozoril stanovalce ter fotografiral dogajanje. Najprej se je sredi polja modulov pojavil dim, nato je izbruhnil plamen, ki je v nekaj minutah po`gal vso napravo. Gasilci so se ga{enja lotili previdno in v poro~ilu po ogledu in iskanju vzrokov, omenili lome v napeljavi, ki bi lahko bili tudi posledica grizenja kun. Zanimiv je tudi odgovor na vpra{anje, kako lahko moduli zagorijo sami od sebe in kaj je vzrok. Na mestu, kjer je pri{lo do prekinitve ali loma vodnika bo enosmerni tok tekel naprej, posledica pa je nastanek obloka, podobno kot pri varjenju. Slednji ima izjemno temperaturo, do 5000째C, pojav pa lahko traja lahko ve~ ur, zato lahko ob tem zagori karkoli.

Plameni so v nekaj minutah zajeli vse module in o`gali ostre{je

Pojav oblo~nega plamena v solarni napeljavi je enak kot pri elektro varjenju

Poskusi v laboratoriju V ve~jih poljih lahko nastane enosmerna napetost do 1000 V. Module bi sicer lahko povezali v manj{e enote in zni`ali napetost, kar pa bi podra`ilo vgradnjo in mo~no zmanj{alo izkoristek sistema. V laboratoriju so izvedli simulacijo po{kodbe instalacije med moduli in primerjali obna{anje vodnikov iz aluminija in bakra. Opazili so, da prekinitve aluminijastih kablov trajajo manj ~asa, saj konci prej odgo-

rijo, ~eprav aluminij vro~e delce brizga na ve~jo razdaljo. Poskusi z razli~nimi kabli so {e pokazali, da ne glede na material vodnika in izolacije, kabli povezani v {op izjemno hitro zagorijo, plamen pa nato dobesedno preskakuje naprej. Re{itev problema lahko dose`emo z avtomatiko, ki opazuje delovanje instalacije in prepoznava nenadni nastanek elektri~nih oblokov ter izklju~i celotno napravo. Ta problem je strokovnjakom in politikom `e dolgo znan, vendar se do sedaj

Gasilci so v po`arih kjer je v bli`ini fotovoltaika v veliki nevarnosti

DOGODKI govorjenje o njem ni prilegalo v sliko o tihi, enostavni in okolju prijazni energiji.

Napotki za gasilce Moduli oddajajo visoko napetost, vendar niso visokonapetostni, saj se to podro~je pri~ne nad napetostjo 1.000 voltov, vendar se ta nikoli ne pojavi na modulih, kjer je napetost enosmerna. Nevarne napetosti se pojavijo za pretvornikom, tega pa lahko izklju~imo, kar z moduli ni izvedljivo. V son~nem dnevu polje modulov z lahkoto dose`e mejno vrednost 120 V, nad to mejo pa lahko elektrika za premo~enega gasilca postane tudi smrtno nevarna. Zato je kombinacija enosmerne napetosti in vode za gasilce zelo neugodna. Poskusi zasen~evanja modulov z brizganjem pene se niso obnesli, saj ta zdrsne z modulov, ki spet proizvajajo elektriko. Ena od nevarnosti je {e mo`nost popu{~anja vezi in padec kolektorskega polja na gasilce. Med ga{enjem se lahko pojavijo {e posredne nevarnosti, na primer pok vodovodnih cevi, omo~enje zidov in mo`nost elektri~nega sunka po tej poti. Ga{enje fotovoltaike zato lahko varno poteka samo v no~nem ~asu ob svetlobi lune ali mestnih svetilk, saj je svetlobe premalo za nastanek elektri~ne napetosti.

Ra~unamo na Nemce Ko z avtomobilom prestopimo avstrijsko mejo, brez mejnih oznak z lahkoto ugotovimo, da smo v Nem~iji. Skoraj vse hi{e, hlevi ali proti jugu obrnjena neuporabna pobo~ja hrib~kov so prekriti s fotovoltaiko. Trenutno nem{ki gasilci uradno {e niso seznanjeni s problemi ga{enja stavb prekritih s fotovoltaiko, vendar pa so predvideni termini za {olanje `e rezervirani. Zato predvidevamo, da bodo Nemci v kratkem pripravili predpise, v katere bodo zajeli ukrepe za varno delovanje, prepre~evanje okvar in ga{enje vseh objektov, kjer se v bli`ini nahaja fotovoltaika. • Tihec

11

Kogeneracija na zemeljski plin Delavnica o kogeneraciji na zemeljski plin je letos potekala v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto v organizaciji Gospodarskega interesnega zdru`enja za distribucijo zemeljskega plina. Na delavnici so strokovnjaki udele`encem predstavili delovanje kogeneracije na zemeljski plin, tr`ne in tehnolo{ke trende ter kako strokovno in finan~no uspe{no izvesti projekt postavitve kogeneracije. Udele`enci so si ogledali tudi kogeneraciji v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini. Dana{nje `e tretje tovrstne delavnice se je udele`ilo ve~ kot 50 udele`encev iz razli~nih organizacij javnega in zasebnega sektorja iz Dolenjske in Posavja, kar je jasen pokazatelj, da je kogeneracija na zemeljski plin aktualna in pomembna tema. Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je uvodoma poudaril, da pomen zemeljskega plina nara{~a, saj se uporaba {iri na razli~na podro~ja: od zasebnih uporabnikov za ogrevanje, do soproizvodnje toplote in elektri~ne energije, vedno ve~ji pomen pa dobiva tudi uporaba zemeljskega v prometu. Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke {ole za tehnologije in sisteme, ki je dejal, da je odlo~itev za umestitev enote SPTE v objekt ne le odlo~itev za danes, temve~ tudi re{itev za prihodnost. »Ko bo zemeljskega plina zmanjkalo, bodo izdelovali sinteti~nega ali pa bodo SPTE enote delovale v kombinaciji z obnovljivimi viri energije«, je dodal Novak. Vodja Centra za energetsko u~inkovitost z Instituta »Jo`ef Stefan«, mag. Stane Mer{e, je udele`ence seznanil s SPTE in trendi na trgu. Jasmina Bajec, analiti~arka v sektorju za obnovljive vire, raziskave in razvoj pri

Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof.dr. Peter Novak

Udele`enci delavnice o kogeneraciji na zemeljski plin

Borzen d.o.o. pa jim je predstavila delovanje podpornih shem za elektri~no energijo iz visoko u~inkovitih SPTE.

V zadnjem delu pa so investitorji in lastniki predstavili nekaj primerov dobre prakse SPTE v Sloveniji. Mag. Aleks Jan, izvr{ni direktor podjetja Energen, je predstavil nekaj primerov SPTE razli~nih velikosti, pri ~emer se je osredoto~il predvsem na rezultate delovanja ter izku{nje pri na~rtovanju, izvedbi in upravljanju posameznega projekta. Sa{a Rodo{ek iz podjetja TES je predstavil delovanje SPTE naprave v stanovanjskem objektu v Mariboru, vi{ino prihranka, ki so ga z umestitvijo enote SPTE dosegli, ter koncept mobilne kotlovnice Megapack. Peter Komplet iz podjetja Viessmann pa je med drugim predstavil sistem mikrokogeneracije za modernizacijo dru`inskih hi{ na osnovi Stirling motorja.

V drugem sklopu je Aleks Jan iz podjetja Energen na podlagi nekaj letnih izku{enj pri ume{~anju SPTE enot v objekte predstavil korake od ideje do izvedbe tak{nega projekta ter na kaj morajo biti investitorji {e posebej pozorni, da bodo projekt umestitve SPTE uspe{no izpeljali. Matja` Miklav~i~ iz podjetja SODO pa je udele`ence seznanil s postopkom vklju~itve enote SPTE na elektri~no omre`je. Ker predstavljajo tovrstni projekti velik finan~en zalogaj, so predavatelji udele`ence seznanili tudi z razli~nimi mo`nostmi za izpeljavo oz. financiranje projekta. Branko Ka{nik z In{tituta za javno-zasebno partnerstvo je udele`encem predstavil najhitrej{o pot do vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva pri umestitvi sistema SPTE. Eva Mohar iz UniCredit Banke je na kratko predstavila na~ine financiranja investicij v SPTE, katera so glavna tveganja s katerimi se sre~ujejo pri investicijah, kako taka tveganja omejiti ter okvirne pogoje financiranja. Ogled kogeneracije na terenu

Delavnico so udele`enci zaklju~ili z ogledom kogeneracije v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini. Da postaja umestitev SPTE enot vedno bolj zanimiva tudi na Dolenjskem ka`e dejstvo, da bosta v kratkem z obratovanjem pri~eli dve novi enoti v Planetu Tu{ ter v poslovnem objektu Hedera. •

Zmanjšajte stroške ogrevanja in prihranite do 70% energije! Paketna ponudba vrhunskih toplotnih črpalk in popustov pri dobavi električne energije

“Skandinavske toplotne črpalke s 40-letno tradicijo” Strokovno svetovanje, načrtovanje in vgradnja sistema: 1. Toplotne črpalke za sanitarno vodo

2. Toplotne črpalke za ogrevanje prostorov

Novo v Sloveniji t 15% popust na toplotno črpalko

t 10% popust na toplotno črpalko

t 12 obrokov brez obresti

t ugoden kredit do 5 let

t 100 € brezplačne elektrike

t 490 € brezplačne elektrike

t 250 € Eko subvencije

t do 2.500 € Eko subvencije

t redna cena 2.289 €

Informacije o paketu:

*za sisteme zrak/voda do 1.500 €

t paketna cena z vgradnjo 1.998 €

t strokovna vgradnja "na ključ"

t garancija 3 leta

t garancija 5 let

Elektro Celje Energija d.o.o. Telefon: 03 42 01 300 E-pošta: gospodinjstva@ecen.si Internet: www.ecen.si

deŚniēno Ɛvetovanje in naroēila:

tlaƐ drading d.o.o. Telefon: 03 425 54 00 E-pošta: info@atlas-trading.si Internet: www.atlas-trading.si

OGREVANJE

13

Visoki izkoristki vakuumskih Termosolarni kolektorji bi morali postati nujni sestavni del vsake nove stavbe. Tudi ~e jih lastnik ne bo takoj vgradil, je potrebno predvideti kanale, po katerih bomo lahko speljali obto~ne cevi za vodo in elektri~ne vode za tipala, ~e bodo ta potrebna, v kleti pa postaviti zalogovnik toplote, ki ima vgrajena najmanj dva cevna izmenjevalca. Tudi postavitev kolektorjev na obstoje~e stavbe je danes tehni~no nezahteven in hiter poseg, ki bo lastniku razmeroma hitro povrnil vlo`en denar.

Thermomax ima Heat Pipe Kolektorji Thermomax spadajo med Heatpipe izvedbe. Pri tem se v ceveh pregreva in kro`i metanol, aceton ali podobna teko~ina z nizkim vreli{~em, te cevi so zaprte in zataljene ter se nahajajo v vakuumskem steklenem ovoju. Voda za ogrevanje se pretaka samo po kondenzatorju, to je pre~na cev speljana na vrhu, kjer od kolektorskih cevi prevzema prestre`eno son~no toploto. Teko~ina v zastekljenih ceveh se upari, odda toploto vodi, nato pa se uteko~ini in ste~e po cevi navzdol, kar se ves ~as samodejno ponavlja. Zato morajo ti kolektorji biti postavljeni pod kotom od 25° do 90°.

Odli~na izolacija in izkoristek Vakumirana dvostenska steklena cev je izdelana iz `ilavega varnostnega stekla, odpornega na temperaturo in udarce. Zaradi vakuuma so izgube zaradi konvekcije in prestopa toplote zanemarljive, v primerjavi s plo{~nimi kolektorji pa so za 30% u~inkovitej{i, zato so lahko za tak odstotek manj{i. V primerjavi s fotovoltaiko, ki lahko do 12% svetlobe spremeni v elektriko, lahko termosolarni sistem zajame od 70 do 85% toplotnega `ar~enja sonca. Kolektor, ki zajame 580 W toplote na kvadratni meter ima po izra~unu solarnega donosa izkoristek 72%, kar je odli~no v primerjavi z drugimi sistemi. Vakuumski kolektorji lahko zaradi svojih lastnosti tudi v obla~nem vremenu dose`ejo preko 70% izkoristek. Na splo{no je izkoristek vakuumskih na kvadratni meter kar 4 x vi{ji kot ga ima fotovoltaika.

^e so name{~eni pod zalogovnikom kolektorji lahko delujejo termosifonsko brez ~rpalke

Ve~ razlogov za vgradnjo Prvi razlog za vgradnjo kolektorjev je zagotovo prihranek energije in denarja ob rasto~ih cenah energentov. S tem dose`emo tudi vi{anje vrednosti nepremi~nine, varujemo okolje, izbolj{amo kakovost `ivljenja in poka`emo svojo dru`beno odgovornost. Zmanj{amo {e porabo fosilnih goriv ter oddajanje strupenih snovi v okolje, zlasti glavnega

Pretvorba toplotne energije in izgube v cevi vakuumskega kolektorja

toplogrednega plina. @ivljenjska doba kolektorjev Thermomax je 25 let, zato jih vedno vgrajujemo tudi z mislijo na svoje otroke in vnuke. Ve~ podatkov na www.et-solar.si • Tihec

14

ELEKTRI^NA ENERGIJA

Z Energijo plus in e+4 do u~inkovitej{e rabe elektri~ne energije in prihrankov V Energiji plus, h~erinski dru`bi Elektra Maribor d.d., katere korenine segajo v daljno leto 1917, dnevno prodajamo energijo in storitve gospodinjskim in poslovnim kupcem, razvijamo napredne storitve in inovativne pakete, trgujemo z elektri~no energijo, svetujemo in posredujemo pri prodaji. Ves ~as stremimo k pridobivanju elektri~ne energije iz obnovljivih virov ter njeni u~inkovitej{i rabi. Uporabljamo in kupcem nudimo elektronsko poslovanje in sisteme naprednega merjenja. Kot prvi slovenski trgovec z elektri~no energijo smo javnemu in storitvenemu sektorju ter industriji omogo~ili preko razpisa pridobiti nepovratna sredstva za izbolj{anje energetske u~inkovitosti, v prihodnjih mesecih pa bomo pripravili tudi brezpla~na svetovanja o u~inkoviti rabi energije.

Paket e+4 Predstavljamo vam nov inovativen produkt e+4, ki ga boste iz na{e ponudbe lahko izbrali v mesecu juniju. S paketom e+4, ki omogo~a spremljanje in prilagajanje porabe v {tirih ~asovnih intervalih, lahko vsi kupci z ustreznimi merilnimi napravami od za~etka junija 2012 dodatno privar~ujete. So~asno boste s prerazporeditvijo porabe elektri~ne energije v obdobja, ko je ta cenej{a, dali svoj prispevek k dvigu energetske u~inkovitosti in trajnostnemu razvoju. Poleg tega si boste, v kolikor se odlo~ite za paket e+4, zagotovili fiksne cene do konca leta 2013. Za prilagajanje je porabo potrebno poznati. Zato paket e+4 vsebuje tudi storitev obve{~anja o urni porabi za pretekli mesec, ki jo bele`i merilna naprava – {tevec. Obve{~anje bo potekalo enkrat mese~no preko elektronske po{te. Preko 10.000 na{ih kupcev `e ima ustrezno merilno napravo, medtem ko je tak{nih v Sloveniji {e najmanj {est krat toliko. Tistim, ki tak{nih merilnih naprav {e nimate, smo pripravljeni v primeru ve~jega zanimanja namestitev ustrezne naprave ponuditi pod posebno ugodnimi pogoji. Poudarimo naj, da je prihranek brez spremenjene porabe viden takoj (do 3%). S primernim pristopom pa lahko povpre~no gospodinjstvo {e dodatno prihrani. Za {e ve~je prihranke pri porabi elektri~ne energije, smo paket e+4 nadgradili tudi s storitvijo, ki bo ve~krat tedensko omogo~ala nekaj urno cenej{o energijo. O ~asu za~etka, trajanju in vi{ini popusta na ceno elektri~ne energije vas bomo obve{~ali preko e-po{te, SMS sporo~il, spletne strani in Facebooka. Zavedamo se, da podro~je u~inkovite rabe energije kupcem dolgoro~no zagotavlja bolj stabilne in predvidljive cene, zato v tem letu na~rtujemo {e nekaj dodatnih ugodnosti in novosti na podro~ju u~inkovitega spremljanja in upravljanja porabe. • Lara Radonji~, mag.

Zvestoba se spla~a! Od maja 2012 nagrajujemo zvestobo gospodinjskih kupcev. Vsak mesec bomo 5 zvestim kupcem pla~ali zadnji mese~ni ra~un za porabljeno elektri~no energijo. Spremljate na{e ponudbe tudi v prihodnje! Ve~ informacij o storitvah na www.energijaplus.si

16

VZDR@EVANJE

Pomen tehni~nega vzdr`evanja v industriji je teoreti~no, kot tudi prakti~no pokazati na~in uporabe in zanesljivost izdelkov. Pri predstavitvah se uporablja tudi demonstracijsko orodje, ki je izdelano posebej za tovrstne namene. V kolikor je distributer `e seznanjen z podjetjem, lahko kontaktira predstavnika, mu pojasni stanje v podjetju, ter se nato skupaj (podjetje, distributer in predstavnik) dogovorijo za predstavitev. Ciljna skupina podjetij za predstavitve, so tako ve~ji industrijski objekti, ko so: Termo in hidro-elektrarne, tovarne kjer se izvajajo razli~ni transporti teko~in ali prahov, `ivilska industrija, premogovniki, proizvodnja vozil,‌.

Avtor: mag. Marjan Poto~an

S

amo vzdr`evanje je zelo pomemben dejavnik na podro~ju industrije. Namen tovrstnih aktivnosti v industriji, je pove~ati zanesljivost delovanja strojev, naprav kot tudi izbolj{ati rezultat stro{kov v vseh industrijskih panogah. Za izvajanje aktivnosti, je obi~ajno zadol`ena posebna skupina ljudi v podjetju, lahko pa so prisotni tudi zunanji izvajalci. Pri vseh tehnolo{kih procesih prihaja do loma sestavnih delov strojev ali orodja, izrabe materialov in s tem zastojev. Zastoji pri delu pa povzro~ijo veliko materialno in s tem tudi finan~no {kodo. Treba je hitro ukrepati, kar pa vselej ni mogo~e, ~e ne razpolagamo z znanjem in ustreznimi sredstvi. Henkel Slovenija ima za tak{ne namene izobra`evanja posebej zadol`ene osebepredstavnike, ki koordinirajo delo ter kon-

takt z odgovornimi osebami v podjetjih. Prav tako, je vzpostavljena prodajna mre`a izdelkov, ki se vr{i preko distributerjev, ki so prav tako vklju~eni v projektne aktivnosti. Vloga distributerjev je predvsem v vzpostavitvi prvih kontaktov (kot tudi kasnej{e delo) med podjetjem (oddelkom vzdr`evanja) in predstavnikom Henkel Tehnologij. Zaradi la`jega delovanja in sledlivosti aktivnosti, je delovanje v projektu dokaj jasno za~rtano. Ob skupnem obisku distributerja ter predstavnika Henkel Tehnologij, se ugotovijo potrebe in zahteve po uporabnosti izdelkov. Bistven pomen v pravilni uporabi izdelkov, imajo predstavitve. Namen predstavitev,

Z tovrstne namene izvajanja predstavitev, je bilo v Henkel Tehnologijah, nabavljeno predstavitveno orodje. Pomen orodja je tudi v mo`nosti la`jih izvedb prakti~nih predstavitev v podjetjih in hitrih prikazov uporabe izdelkov. Za namen la`jih predstavitev in uporabe izdelkov, je Henkel – Loctite izdal vsestransko uporaben vodnik, s katerim si lahko pomagate pri re{evanju te`av. V njem je predstavljeno re{evanje posami~nih problemov, skupine izdelkov, ki omogo~ajo odpravljanje te`av in katalo{ka {tevilka Loctite izdelka. Na spletni strani www.henkel.si, boste na{li {e podrobnej{e predstavitve in obrazlo`itve. Za izhodi{~e predstavitev izdelkov, za vsak posami~en primer, lahko slu`i prav omenjen katalog. •

Priznanje inovativnemu dose`ku Na lanskem obrtnem sejmu v Celju, je mestna ob~ina Celje podelila priznanje za inovativen dose`ek pri razvoju ogrevalnih naprav, Valtis ogrevanju, d.o.o, iz Maribora, za kotel na pelete Pellson X3. V obrazlo`itvi priznanja so zapisali, da spada omenjeni izdelek med novej{o generacijo teh produktov, ki kot gorivo uporablja pelete iz lesne biomase. Namenjen je za ogrevanje zasebnih stanovanjskih hi{ in manj{ih poslovnih objektov. Delovanje kotla je povsem samodejno. Z dobro konstrukcijsko zasnovo in u~inkovitim elektronskim krmiljenjem dosega ve~ kot 91 odstotkov izkoristka, kar se odra`a v zelo majhnih koli~inah

pepela in nizkih emisijah okolju in zdravju {kodljivih primesi v dimnih plinih. Razpoznaven je po svojstveni obliki in manj{ih dimenzijah, zaradi ~esar ga je mogo~e namestiti v zelo majhne kurilnice. Izdelek, ki je plod doma~ega znanja, so testirali tudi na Fakulteti za strojni{tvo v Mariboru in ustreza standardom za pridobitev subvencij v Sloveniji. Zanimivo je tudi dejstvo, da s kotlom takoreko~ nimamo dela. Nad njim je name{~en tedenski zalogovnik pelet,za okoli 180 kg lesne biomase, ki zadostujejo tudi za

desetdnevno porabo. Doziranje energenta v izgorevalno komoro poteka avtomatsko. Tudi za ~i{~enje gorilnika in odvajanje pepela ni potrebno skrbeti, saj poteka samodejno. Pepel, ki se odlaga v posebno posodo je potrebno odstraniti le dva do trikrat mese~no, odvisno pa~ od kakovosti pelet. ^e ste torej pred odlo~itvijo kaj namestiti v kurilnico namesto kotla na kurilno olje (zaradi vrtoglavih cen), dobro premislite za kaj se boste odlo~ili. Ali za preverjeno kakovost z neko-

liko vi{jo za~etno ceno ali za izdelek z ni`jo ceno in morebitnimi te`avami pri obratovanju in servisiranju. Ve~ o izdelku, ki je dobil priznanje na www. ogrevanje-kotli.si • F. Mithans

4

Loctite 55 速

Tesnilna Tesnil lna vrvica vrvica 1150 50 m

+ gratis PAS za orodje

Kompleti naprodaj od 1. marca 2012. Akcija traja do razprodaje zalog!

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si

Dvorana C1 HPE D.O.O. , LJUBLJANA LENTHERM - INVEST D.O.O. , LENART V SLOVENSKIH GORICAH M&C ENERGY GROUP , DUNFFERMLINE,ŠKOTSKA OGM-BI D.O.O. , VRHNIKA VINPROM SERVIS D.O.O. , LJUBLJANA Dvorana D ANDREJ PRPIČ S.P. APR PREDSTAVNIŠTVO TUJIH SEJMOV, LJUBLJANA AQUAHIT D.O.O., KRANJ , KRANJ ETRA D.O.O. , DRAMLJE EVROVARTRADE D.O.O. , KISOVEC MATERM D.O.O. , FRAM STRING AC D.O.O. , LJUBLJANA Dvorana K ATLAS COPCO D.O.O. , TRZIN ATLAS TRADING D.O.O , VOJNIK AVSTRIJSKO VELEPOSLANIŠTVO - GOSPODARSKI ODDELEK, LJUBLJANA BIOLES HORIZONT D.O.O. , MARIBOR BIOMASA D.O.O. , LUČE BOSSPLAST D.O.O. , GROSUPLJE CENTAL INŠTALACIJE CENE DRAGO S.P., ŠENTJUR CTP AIR POLLUTION CONTROL , GRAZ,AVSTRIJA DANFOSS D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID ECOINVEST D.O.O. , CELJE ELEKTRO KLIMA STAGOJ SIMON STAGOJ S.P., VOJNIK ENVITEC TECHNOLOGIE GMBH , MARIA RAIN,AVSTRIJA ETIKS D.O.O. , ŠTORE FIRŠT - ROTOTEHNIKA S.P. , MOZIRJE GENERA D.O.O. , TRZIN GEOVRTALEC MARKO LAMPIČ S.P. , MEDVODE HL HUTTERER & LECHNER GMBH , HIMBERG BEI WIEN,AVSTRIJA IMEXA D.O.O. , LJUBLJANA INDUSTRIE AUTOMATION GRAZ , RAABA,AVSTRIJA JADRAN TRGOVSKO PODJETJE D.D. SEŽANA , SEŽANA KLIMA CELJE INDUSTRIJA AEROTERMIČNIH NAPRAV D.D., CELJE KOLEKTOR KOLING D.O.O. , IDRIJA KOMP-R D.O.O. , BREZOVICA PRI LJUBLJANI KWB, MOČ IN TOPLOTA IZ BIOMASE D.O.O. , ŽALEC LARTI D.O.O. , LJUBLJANA MAINCOR D.O.O. , ŽALEC MAK CMC TEHNOLOGIJA VODE D.O.O. , LJUBLJANA MRU D.O.O. , LJUBLJANA OGREVANJE SEDELJŠAK D.O.O. , VRANSKO PICHLER & CO D.O.O. , MARIBOR PVI GMBH , KLAGENFURT,AVSTRIJA RITTAL PRODAJA STIKALNIH OMAR D.O.O. , LJUBLJANA SIES D.O.O. , ŠEMPETER PRI GORICI SIM RADENCI D.O.O. , RADENCI SONNENKRAFT ÖSTERREICH VERTRIEBS GMBH , ST. VEIT/ GLAN,AVSTRIJA SUN MASTER ENERGIESYSTEME GMBH , EBERSTALZELL,AVSTRIJA SYSTEMAIR D.O.O. , MARIBOR TERMO SHOP D.O.O. , ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI TERMO-TEHNIKA D.O.O. , BRASLOVČE THERMO INTERNATIONAL S.R.L. , GORIZIA (GO), ITALIJA TRGOCOMERCE D.O.O. , DOMŽALE VETO VELETRGOVINA D.O.O. , LJUBLJANA VIESSMANN D.O.O. , MARIBOR VRTINA D.O.O. , MEDVODE ZIEHL ABEGG GMBH , LINZ,AVSTRIJA Dvorana L ANITON D.O.O. , LJUBLJANA BANKA CELJE D.D. , CELJE BROWN BEAR TEAM D.O.O. , TRZIN EKOVIT D.O.O. , MENGEŠ ELEKTRA NOVA D.O.O. , TRZIN ELEKTROSPOJI D.O.O. , LJUBLJANA ELPRO LEPENIK & CO. D.N.O. , MIKLAVŽ NA DRAV. POLJU ENERGA SISTEMI , LJUBLJANA EN-SISTEM D.O.O. , LAŠKO ERCO INTERNATIONAL D.O.O. , VRHNIKA ESOT D.O.O. , CELJE EUROTHERM D.O.O. , LIMBUŠ EXPERTO INTERNATIONAL D.O.O. , HOČE FOB D.O.O. , VIPAVA FRAGMAT TIM D.D. , LAŠKO

03 04 06 02 05 38 13 45 52 49 51 25 16 30 34 10 29 X 30 22 32 26 30 04 03 23 38 18 21 30 11 01 28 09 05 07 37 13 33 12 02 30 24 19 35 14 30 36 20 15 27 17 08 06 38 31 36 X 07 20C 18 16 44 42 01A 18 26 05 22 39 23

FRIGOR D.O.O. , MIREN GIA-S INDUSTRIJSKA OPREMA D.O.O. , GROSUPLJE GOSTINSKE STORITVE MITJA KORUN S.P. , PETROVČE GRÜNBECK PROZESSTEHNIK GMBH , WIEN,AVSTRIJA GRUNDFOS D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE HERZ D.D. , ŠMARTNO PRI LITIJI HIDRIA IMP KLIMA D.O.O. , GODOVIČ IKA ŽIRI D.O.O. , ŽIRI ISTRABENZ PLINI D.O.O. , KOPER JORDAN D.O.O. , ŠMARJEŠKE TOPLICE KAESER KOMPRESORJI D.O.O. , MARIBOR KIP, DIMNIŠKI INŽENIRING D.O.O. , VELIKA LOKA KLIMA NAPRAVE DOLINAR D.O.O. , LJUBLJANA KLIMATIZACIJA ŠTRUBELJ D.O.O. , ŠMARJE - SAP KOVINTRADE MEDNARODNA TRGOVINA D.D. CELJE M & K SEIBERT D.O.O. , GRIŽE MAGO D.O.O. , SEŽANA MASCHINEN-WAGNER WERKZEUGMASCHINEN GMBH, RENCHEN,NEMČIJA MENERGA D.O.O. , MARIBOR MINERGIA D.O.O. , LOG PRI BREZOVICI OMEGA AIR D.O.O., LJUBLJANA , LJUBLJANA PILREMAG D.O.O. , GROSUPLJE PROCON-IVAN VRHOVNIK S.P. , RADLJE OB DRAVI RAUTER ZANESLJIV STRELOVOD DRUŽINA STVARNIK RAUTER D.O.O., NOVA CERKEV RETTIG SLOVENIJA D.O.O. , MARIBOR ROSENBERG KLIMA D.O.O. , TRZIN ROTOR PLUS D.O.O. , ŠKOFLJICA SELTRON D.O.O. , MARIBOR SIEMENS D.O.O. , LJUBLJANA ŠTERN D.O.O. , GOLNIK TERMOCENTER D.O.O. , LJUBLJANA TOPOL ARMATURE D.O.O. , ŠKOFLJICA TRITEC LOGISTIC GMBH , WEISSACH,NEMČIJA TRM FILTER D.O.O. , LJUBLJANA - DOBRUNJE VAILLANT D.O.O. , LJUBLJANA VALSIR S.P.A. , VESTONE,ITALIJA VALTIS OGREVANJE D.O.O. , MARIBOR VAN-DEN D.O.O. , ŠENČUR VAŠ PROFIT D.O.O. , MUTA VIP TEHNIKA D.O.O. , SPODNJI DUPLEK WEISHAUPT D.O.O. , CELJE WVTERM D.O.O. , MARIBOR Dvorana L1 AGNI D.O.O. , PRESERJE AGREGAT D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID AMBROŽIČ MIRAN S.P. “AM-TEL”, LJUBLJANA AMK D.O.O. , LJUBLJANA BELIMO AUTOMATION GMBH , WIEN,AVSTRIJA BIO PLANET D.O.O. , LJUBLJANA BIRING SOL D.O.O. , TRZIN BISOL GROUP D.O.O. , PREBOLD BISTRA VODA D.O.O. , LOGATEC BÜRO FÜR ERNEUERBARE ENERGIE ING. LEO RIEBENBAUER GMBH, PINGGAU,AVSTRIJA CONTROLS.SI FRANCI KRIČAJ S.P., LJUBLJANA DULC, STROJNE INSTALACIJE IN INŽENIRING, D.O.O. , ŠKOCJAN EKART MARKETING, ANDREJ EKART S.P. , MARJETA NA DRAVSKEM POLJU EKO SKLAD, SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD, LJUBLJANA ELEKTRO CELJE ENERGIJA D.O.O. , CELJE ELEKTRO MARIBOR PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE D.D., MARIBOR ELLATRON D.O.O. , PODPLAT ENERGEN D.O.O. , LJUBLJANA ENERGETIKA MARKETING D.O.O. ZA TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE, LJUBLJANA ENERSIS D.O.O. , HOČE ENERTEC D.O.O. , MARIBOR ENERTUS D.O.O. , ŠEMPETER PRI GORICI ETI ELEKTROELEMENT D.D. , IZLAKE EURO KLIMATIZACIJA D.O.O. , LITIJA FILTEC D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID FIRE ENERGY S.L. , ALCALA DE HENARES,ŠPANIJA FOTOVOLT D.O.O. , CANKOVA GORENJE D.D. , VELENJE GORENJE D.D. , VELENJE GORENJSKE ELEKTRARNE D.O.O. , KRANJ HAWI ENERGIETECHNIK AG , EGGENFELDEN,NEMČIJA HERMI, D.O.O. NEOPAZNI STRELOVODI, CELJE

40 41 G 34B 11 33 12 01 24 43 21 30 08 34A 17 37 02 20B 31 25 06 15 34D 20A 35 29 20 13 27 03 09 34 34C 19 28 10 04 38 X 20 32 14 56 32 X 38 09 05 58 01 68 23 02 29 45 65 54 57 61 44 66 34 15 X 39 46 55 62 19 26 64 30 49 06

HRANILNICA LON D.D., KRANJ3 , KRANJ I.C.I T INOVATIVNE TEHNOLOGIJE D.O.O. , LJUBLJANA IMPOL-MONTAL D.O.O. , SLOVENSKA BISTRICA INDOP D.O.O. , ŠOŠTANJ INOVATEH, RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOV D.O.O., CERKNICA INPRO PROJEKTIRANJE D.O.O. , LJUBLJANA IPROS D.O.O. , LJUBLJANA VIČ RUDNIK KIV VRANSKO D.D. , VRANSKO KLIMAOPREMA D.D. , SAMOBOR,HRVAŠKA KNUT D.O.O. , TURJAK KOMPLAST D.O.O. , DOBROVA MAKSING D.O.O. , ŽALEC METREL D.D. , HORJUL METRONIK ELEMENTI IN SISTEMI ZA AVTOMATIKO D.O.O., LJUBLJANA MT OSTERVUH D.O.O. , GRIŽE NIX D.O.O. , SEMIČ NRG D.O.O. , LJUBLJANA OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR ORTOPEDICA D.O.O. , MARIBOR PANNA PLUS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., LJUBLJANA PLAN-NET SOLAR PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING D.O.O., PRESERJE PSM D.O.O. , LJUBLJANA PUCIHAR-P D.O.O. , ŠMARJE - SAP PURCOM D.O.O. , BELTINCI PV FUTURE D.O.O. , PREBOLD REAM D.O.O. , TRZIN ROBOTINA D.O.O. , KOZINA SIBLIK ELEKTRIK GMBH & CO KG , WIEN,AVSTRIJA SIKLA TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE.O.O. IN GRADBENI INŽENIRING D.O.O., ČRENŠOVCI SIMON D.O.O. , GROSUPLJE SOL NAVITAS D.O.O. , CELJE SOLEG GMBH , TEISNACH,NEMČIJA SOLVIS D.O.O. , VARAŽDIN,HRVAŠKA SONCE ENERGIJA D.O.O. , LJUBLJANA SONEL D.O.O. , RAVNE NA KOROŠKEM TERSUS D.O.O. , LJUBLJANA TEVEL D.O.O. , KISOVEC TITAN D.D. , KAMNIK UGODA D.O.O. , PRESTRANEK UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ENERGETIKO, KRŠKO VELUX SLOVENIJA D.O.O. , TRZIN W-GEO, ALEŠ WENZEL S.P. , SLOVENSKA BISTRICA WILO ADRIATIC D.O.O. , LJUBLJANA

Zunanji razstavni prostor AVTO HI-FI DARKO VIDMAR S.P., ŠENČUR BIOMASA D.O.O. , LUČE BIRING SOL D.O.O. , TRZIN BRALKO D.O.O. , ŠMARTNO OB PAKI ELEKTROTURNŠEK INSTALACIJE D.O.O. , CELJE EME T&T D.O.O. , MARIBOR FIRŠT - ROTOTEHNIKA S.P. , MOZIRJE HARGASSNER GMBH , WENG,AVSTRIJA HEIZOMAT GMBH , MONDSEE,AVSTRIJA IMEXA D.O.O. , LJUBLJANA JOSEF STEINER D.O.O. , LENART V SLOVENSKIH GORICAH KAM KAČ ALBIN, S.P. , PREBOLD KARODI D.O.O. , SEVNICA KLIMA - SOL D.O.O. , LJUBLJANA KOVINOPLASTIKA ŠTEFAN PAVLINJEK S.P. , MURSKA SOBOTA METALKA ZASTOPSTVA TORNA D.O.O. , LJUBLJANA ČRNUČE MONTAŽA OPREME ZA GOSPODARSKA VOZILA JERNEJ KORPAR S.P., LJUBLJANA OGRAJE KOČEVAR D.O.O. TOVARNIŠKA 11, PREBOLD OMEGA AIR D.O.O., LJUBLJANA , LJUBLJANA REMAX D.O.O. , MARIBOR SENZOR TRADE D.O.O. , LJUBLJANA STOTINKA D.O.O. , SLOVENSKA BISTRICA STROJ - ENERGIJSKA TEHNIKA D.O.O. , BEGUNJE NA GORENJSKEM ŠARDI ART K.D. , ŠKOFLJICA TEP D.O.O. , KOBARID VETO VELETRGOVINA D.O.O. , LJUBLJANA

20 20 53 64 03 48 27 12 50 37 13 17 40 25 59 10 41 42 67 68A 18 33 52 51 31 36 35 24 04 07 08 22 63 28 14 X 47 21 24A 11 16 43 60 07 21 01 13 02 14 17A 19 18 26 22 06 09 20 12 24 25 10 23 04 G 08 14B 14A X 27

Dvorana C1 HIB, KRANJ, D.O.O. , KRANJ Dvorana D ABC MAZIVA D.O.O. , LJUBLJANA BELL D.O.O. , MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU BLAST TEHNIK D.O.O. , NOVO MESTO CT MASTERTECH, TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. , CELJE DEČAR PRODUKT D.O.O. , ZREČE DIMAS D.O.O. , MEDVODE DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE , LJUBLJANA ECOTIP D.O.O. , SLOVENSKE KONJICE ENERGE D.O.O. , LJUBLJANA ETT LIGHTING D.O.O. , DOBRNA FBS ELEKTRONIK, D.O.O. VELENJE , VELENJE FLUIDIKA D.O.O. , LJUBLJANA FORTO D.O.O. , KAMNIK FUCHS MAZIVA LSL D.O.O. , BREŽICE HAWE HIDRAVLIKA D.O.O. , PETROVČE HENNLICH D.O.O. , PODNART HYDAC D.O.O. , MARIBOR HYPEX, LESCE D.O.O. , LESCE IMPAKTA MOBIL D.O.O. , LJUBLJANA INOTEH D.O.O. , BISTRICA OB DRAVI INTERCOM CELJE D.O.O. , CELJE IRTEX D.O.O. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, ZREČE JAKŠA D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE KACIN JOŽICA S.P. METALIKA , ŽIRI KLADIVAR TOVARNA ELEMENTOV ZA FLUIDNO TEHNIKO ŽIRI D.O.O. , ŽIRI KMU UMWELTSCHUTZ GMBH , HAUSEN, NEMČIJA KONUS KONEX D.O.O. , SLOVENSKE KONJICE KOVIMEX D.O.O. , CERKNICA LA & CO D.O.O. , MARIBOR LIBELA ELSI D.O.O. , CELJE LIPRO D.O.O. , KOPER LOTRIČ LABORATORIJ ZA MEROSLOVJE D.O.O. , SELCA M.TRADE GORNJA RADGONA D.O.O. , GORNJA RADGONA MICROTRONIC D.O.O. PODJETJE ZA ELEKTRONIKO, HOČE MIEL ELEKTRONIKA D.O.O. , VELENJE MOC DANNER GMBH , ALTINGEN, NEMČIJA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE SEKCIJA KOVINARJEV, LJUBLJANA P TEAM D.O.O. , LOG PRI BREZOVICI PETEZE D.O.O. , MENGEŠ POLYLINE D.O.O. , MIREN PPT COMMERCE D.O.O. , LJUBLJANA ŠENTVID PRIMA FILTERTEHNIKA, TRGOVINA IN PROIZVODNJA D.O.O. , MEDVODE PRIMAKEM KEMIJSKI IZDELKI, D.O.O. , TRŽIČ PRIT D.O.O. , LJUBLJANA PS, D.O.O., LOGATEC , LOGATEC SCHIKI D.O.O. , SLOVENSKE KONJICE SCHLOFFER IN DREVENŠEK D.O.O. , LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU SHT SUHLER HEBEZEUGTECHNIK GMBH , SUHL,NEMČIJA SIMES, D.O.O. , CELJE SKF SLOVENIJA D.O.O. , LJUBLJANA STROJNA GONILA D.O.O. DRUŽBA ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING, SVETOVANJE, D.O.O., MARIBOR TALUM SERVIS IN INŽENIRING D.O.O. , KIDRIČEVO TEHIMPEX PODJETJE ZA PROIZVODNJO TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O. , VIPAVA TESNILA BOGADI D.O.O. , MARIBOR TINEX, TRGOVSKA DRUŽBA, D.O.O. , ŠENČUR TRIMAD D.O.O. , LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO, LJUBLJANA VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O. VELENJE WAP ALTO ČISTILNI SISTEMI D.O.O. , KAMNIK ZAGROS D.O.O. , LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU Zunanji razstavni prostor FESTO D.O.O. , TRZIN TEHIMPEX PODJETJE ZA PROIZVODNJO TRGOVINO IN INŽENIRING D.O.O. , VIPAVA A2BGORIVA D.O.O. , DOMŽALE PASCO LEPILA JURE MAKSIMOVIČ, S.P., LJUBLJANA

01 12 07 02 08 61 04 15 23 17 66 40 16 47 22 54 64 33 06 14 41 32 37 63 59 62 28 35 30 18 44 29 20 28A 46 34 28 09 10 60 27 25 31 28 11 42 43 05 03 26 01 55 58 53 21 19 24 50 36 47 65 30 08A 14D 14C

Dvorana C AUDAX D.O.O. , LJUBLJANA BETAPLAST D.O.O. , BREZOVICA PRI LJUBLJANI DRUŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO MARIBOR GK D.O.O., PTUJ , PTUJ HALDER D.O.O. , HOČE IPRO ING INDUSTRIJSKI PROGRAMI D.O.O. , LJUBLJANA ISTRABENZ PLINI D.O.O. , KOPER KLASAND D.O.O. , OREHOVA VAS LASERTEHNIK MARFIN D.O.O. , MARIBOR LINDE PLIN D.O.O., CELJE , CELJE MESSER SLOVENIJA D.O.O. , RUŠE METAL MIKULIĆ D.O.O. , RADOMLJE MI STROJ D.O.O. , MARIBOR MIKRO+POLO D.O.O. , MARIBOR MOTOMAN ROBOTEC D.O.O. , RIBNICA OGICOM TIM, TRŽENJE, INŽENIRING IN MONTAŽA, D.O.O LJUBLJANA PRETENT D.O.O. , DOBROVA PROFIDTP D.O.O. , ŠKOFLJICA TU-VAL D.O.O. , DOMŽALE VARESI D.O.O. , LJUBLJANA VARSTROJ D.D. , LENDAVA - LENDVA VIRS D.O.O. , LENDAVA - LENDVA VTH - HACK JOŽEF S.P. , DOBROVNIK WELD D.O.O. , MENGEŠ ZAVAR D.O.O. , SELNICA OB DRAVI ZLATARNA CELJE D.D. , CELJE Zunanji razstavni prostor MAMUT TIM. D.O.O. , ZREČE

Dvorana E APT TEHNIKA D.O.O. , ŠEMPETER PRI GORICI AQUAEMUNDUS D.O.O. , MARIBOR ARMEX ARMATURE D.O.O. , IVANČNA GORICA BIOPLUS D.O.O. , ŠKOFJA LOKA EKO KNJIGA D.O.O. , LUKOVICA FURA D.O.O., STORITVE IN INFRASTRUKTURA , DOBROVNIK INTERSEROH ZBIRANJE IN PREDELAVA ODPADNIH SUROVIN D.O.O. , LJUBLJANA - ČRNUČE KOVA D.O.O. , CELJE PAL INŽENIRING D.O.O. , KRANJ RAFAEL, SONJA ŠTIFTER S.P. , DOMŽALE SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. , MURSKA SOBOTA SIMBIO D.O.O. , CELJE ZVEZA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE - ZEG , LJUBLJANA Zunanji razstavni prostor AQUA TEHNIKA JAKOB D.O.O. , JAKOBSKI DOL REGENERACIJA D.O.O. , VODICE SOJOS D.O.O. , TURNIŠČE

34 03 02 12 06 14 05 07 15 28 31 26 16 35 25 10 01 21 32 27 30 13 09 33 08 04 03

06 07 05 02A 03A 11 03 09 01 05A 02 10 04 28 31 29

24

TOPLOTNE ^RPALKE

Trije odlo~ilni dejavniki pri izbiri toplotne ~rpalke

V

gradnja toplotne ~rpalke je dolgoro~na investicija. Nanjo se lahko zanesete, da bo zagotavljala udobno bivalno klimo ob najve~jih mo`nih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ko izbirate toplotno ~rpalko je pomembno razumeti osnove. V nekaj odstavkih vam predstavljamo glavne dejavnike, ki jih je potrebno poznati, da bi sprejeli pravilno odlo~itev. 1.

Letna u~inkovitost

COP – u~inkovitost v specifi~nih delovnih pogojih Kot kupec morate biti informirani o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Ve~ina proizvajalcev predstavlja podatek o trenutni u~inkovitosti “COP”. Skladno s standardi je izdelana ocena zmogljivosti toplotne ~rpalke v smislu razmerja med proizvedeno toploto in porabljeno elektri~no energijo. ^e ima toplotna ~rpalka COP 4, to pomeni, da proizvede {tiri-krat ve~ energije, kot jo potro{i. Torej je tri ~etrtine energije pridobljene iz okolja.

COP – Pokazatelj u~inkovitosti v specifi~nih pogojih delovanja

Bodite pozorni, kadar primerjate vrednosti Pomembno je, da ste pri primerjanju u~inkovitosti pozorni na pogoje merjenja. Podatki o u~inkovitosti COP, ki ne vklju~ujejo vseh dejavnikov in porabnikov (obto~ne ~rpalke, ventilator, odtaljevanje), lahko prikazujejo na videz zelo dobre vrednosti. Merjenje u~inkovitosti naj ne bi bilo izvedeno tako, da podpira le dobro prodajo izdelka. Investitorju naj bi prikazalo realno sliko o u~inkovitosti toplotne ~rpalke, skozi dalj{e obdobje.

SPF – objektivni pokazatelj u~inkoviktosti na letni ravni

Letna u~inkovitost – pravo merilo Resni~no u~inkovitost toplotne ~rpalke je zelo natan~no prikazana skozi letni

faktor u~inkovitosti “SPF”. Ta vklju~uje celo leto, vklju~no s toplimi in tudi najhladnej{imi obdobji, kot tudi pripravo tople sanitarne vode skozi celo leto. Drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultat, so npr. velikost objekta, geografska lokacija, pravilnost dimenzioniranja toplotne ~rpalke, {tevilo stanovalcev in njihove bivanjske navade.

!

Nekateri proizvajalci toplotnih ~rpalk navajajo podatek o u~inkovitosti COP pri pogojih, ki odra`ajo npr. topel pomladni dan sredi aprila. Tak{en podatek vam ne daje realne slike o u~inkovitosti toplotne ~rpalke. Mnogo bolj natan~no je meriti u~inkovitost skozi celo leto. Dober na~in, da spoznate razliko med COP in SPF: COP je podoben porabi goriva pri avtomobilu pri dolo~enih pogojih, npr. 72km/h pri 2.000 obratih/minuto, medtem ko letna u~inkovitost SPF odra`a povpre~no porabo avtomobila pri razli~nih hitrostih in obratih motorja, skozi celo leto.

2.

Priprava tople vode

V celem letu porabimo za pripravo tople sanitarne vode v povpre~ju 20% ali ve~ energije. Razpolo`ljivost tople vode mora zadovoljevati potrebe celotnega gospodinjstva, torej je pomembno izbrati toplotno ~rpalko, ki je to nalogo zmore opraviti. Medtem, ko na{a potreba po sanitarni vodi nara{~a, domovi pa so vse bolje izolirani, predstavlja poraba energije za pripravo tople vode vse ve~ji dele` v celoletni bilanci. Zato je toliko bolj pomembno, da je topla voda proizvedena z najvi{jo mo`no povpre~no letno u~inkovitostjo. Isto~asno pa se mora grelnik tople vode po izto~eni koli~ini kar se da hitro regenerirati na visoko temperaturo, da uporabniku zagotovi udobje. Prav tako je pomembno, da ima toplo-

Vi{ja temperatura vode v grelniku – ve~ komforta za uporabnika

tna ~rpalka sistem, ki zmanj{uje tveganje razvoja bakterije legionele v vodi.

• Dobra toplotna ~rpalka naj bi proizvedla dovolj tople vode in obenem ohranila visoko letno u~inkovitost sistema. (najmanj{i mo`ni stro{ki) • Bolj, kot je pomembna visoka temperatura vode v grelniku, je pomembno, da se voda kar se da hitro ponovno ogreje na `eleno temperaturo. 3.

Reference

Kadar investirate v novi ogrevalni sistem, je pred odlo~itvijo pomembno preu~iti tudi ponudnika sistema. Pomembno je, da preverite njegove reference. Ali je `e re{eval objekte, s podobnimi karakteristikami, kot je va{, kako so obstoje~i uporabniki zadovoljni z delovanjem sistema, izvedbo del, tehni~no podporo in servisom. Ter nenazadnje, kak{ne rezultate v smislu u~inkovitosti so podobni sistemi dosegli. Na ta na~in si boste, kot investitor ustvarili realno sliko o ponudniku, sistemski re{itvi in o vseh dejavnikih, ki so za vas pomembni.

Thermia – varna investicija Ker je vgradnja toplotne ~rpalke dolgoro~na investicija, mora ta zagotoviti udobno bivanje in obenem maksimalni prihranek energije za vsaj prihodnjih dvajset let. Toplotna ~rpalka Thermia izpolnjuje vse te zahteve in za to ne potrebuje posebne pozornosti. Kadar izberete sistemsko re{itev Thermia, dobite ve~ kot le toplotno ~rpalko. Pred 40 leti je Thermia proizvedla prvo toplotno

TOPLOTNE ^RPALKE

25

zagotovljen pretok zraka skozi lamele izmenjevalca. Thermia je razvila tehnologijo odtaljevanja, ki deluje samo, kadar je potrebno in natanko tako dolgo, kot je potrebno. Odtaljevanje na zahtevo bistveno izbolj{a u~inkovitost sistema in omogo~a dodatne prihranke.

Ponudnik naj vam predstavi svoje reference – {tejejo realne izku{nje uporabnika, iz prve roke

~rpalko z integriranim ogrevanjem tople vode na svetu in vse od takrat posku{a biti ve~ kot le proizvajalec toplotnih ~rpalk. Thermia je pionir in tehnolo{ki leader na evropskem trgu. Kot uporabnik toplotne ~rpalke Thermia lahko pri~akujete najvi{je mo`ne prihranke, strokovno tehni~no podporo ter ob~utek varnosti v vedno toplem in udobnem dom.

Tehnologija za najvi{jo letno u~inkovitost Da bi zagotovili maksimalno zmogljivost in funkcionalnost, je Thermia razvila {tevilne tehnologije, ki prispevajo k pove~anju letnega grelnega {tevila, udobja, zanesljivosti in prihranka stro{kov. Krmilnik za optimalno delovanje Krmilni sistem koordinira razli~ne dele ogrevalnega sistema, da zagotavlja najbolj{o notranjo klimo, in dovolj tople vode ob najni`ji mo`ni porabi energije. Krmilnik prav tako upravlja z dodatnimi funkcijami, kot je ogrevanje bazena, hlajenje ipd. Thermia je razvila krmilnik, ki upravlja s toploto neposredno pri samem viru, namesto {ele v ogrevalnem sistemu. Tovrstno krmiljenje se imenuje plavajo~a kondenzacija , omogo~a pa do 15% prihranka energije v primerjavi s tradicionalnimi tehnologijami. Odtaljevanje na zahtevo Zunanja enota zra~ne toplotne ~rpalke zahteva pri nizkih zunanjih temperaturah

Optimum tehnologija omogo~a najvi{jo letno u~inkovitost Optimum tehnologija zagotavlja idealne pogoje delovanja v vsakem trenutku. To pomeni maksimalno u~inkovitost in minimalno porabo energije, sekundo za sekundo. Thermia uporablja v svojih sistemih elektronsko prilagodljive ~rpalke, ventilatorje in ekspanzijske ventile, ki kontrolirajo delta T v ogrevalnem in hladilnem sistemu, v zemeljskem kolektorju, pri ogrevanju tople vode ipd. Temperaturna razlika pri ogrevanju objekta je tako konstantno 8°C, pri ogrevanju tople vode tudi preko 30°C, kar omogo~a hitro ogrevanje tople vode, na strani vira (zemeljski kolektor, zunanji zrak) pa 3°C, kar zagotovi vedno visok izkoristek in maksimalni izplen energije v danih pogojih. U~inkovit spiralni kompresor V srcu toplotne ~rpalke Thermia je namensko razvit spiralni (Scroll) komrpressor. Njegova unikatna lastnost je visoka u~inkovitost, tudi v primeru ogrevanja na temperature, vi{je od 55°C. Velika prednost je tudi v tem, da vsebuje manj premi~nih delov od konvencionalnega kompresorja. To pomeni manj{o hrupnost in dalj{o `ivljenjsko dobo, predvsem pa konstantno u~inkovitost skozi celotno `ivljenjsko dobo sistema.

Thermia je optimalna re{itev za vsak slovenski dom Toplotne ~rpalke Thermia se zimo za zimo, uspe{no dokazujejo kot primerna re{itev ogrevanja na slovenskih tleh. Odkar je Thermia prisotna v Sloveniji, je bilo vgrajenih mnogo sistemov, tudi na zelo zahtevnih lokacijah, od Planice do Babnega polja pa vse do Lendave. Bele`imo odli~ne rezultate, tako v novogradnjah z nizkotemperaturnim talnim ogrevanjem, kot tudi v objektih starej{e gradnje, nekaj celo v hi{ah brez toplotne izolacije. Z veliko mero gotovosti lahko trdimo, da je toplotna ~rpalka Thermia kos vsaki situaciji.

t1PTFCOBQBLFUOBQPOVECB t strokovna vgradnja sistema na kljuÄ? t moĹžnost pridobitve Eko subvencije t ugodno financiranje na 5 let t ugoden paket dobave elektriÄ?ne energije

Toplotna ~rpalka Thermia – z najnovej{o tehnologijo do velikih prihrankov energije

Kadar je vgrajena v novogradnjo, se izka`e s svojo eleganco, tihim delovanjem, kompaktno notranjo enoto, ki zasede manj kot kvadratni meter prostora. V novogradnje vgrajujemo predvsem manj{e modele, od 6-11kW. Kadar pa je Thermia vgrajena v energetsko zahtevnej{i, starej{i objekt, pridejo do izraza o~em skrite podrobnosti, kot so robustna zasnova, kakovostni sestavni deli, sposobnost ogrevanja na visoke temperature in fleksibilnost vgradnje, zmo`nost krmiljenja dodatnih ogrevalnih krogov in popolno zvezno krmiljenje obstoje~ega kotla. V starej{e objekte vgrajujemo predvsem mo~nej{e 13-18 kW enote, mo`ne pa so kombinacije dveh enot, vse do 36 kW. Potrdimo lahko, da je Thermia univerzalna toplotna ~rpalka, uporabna v izjemno {irokem spektru aplikacij. • Yasin Jodeh, Atlas Trading d.o.o., info@atlas-trading.si

VaĹĄ partner pri izvedbi sistemske reĹĄitve Thermia 080 20 65 tinfo@atlas-trading.si

Udobje dostave Plindom Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrbno prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni`ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji element sodobne kuhinje. Za prena{anje in la`je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrgamo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnost Lastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor, skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdelave po mednarodnih standardih.

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www. istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zagotavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenke Z dostavo PLINDOM, bo va{e `ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e. ^e imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupila. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kavcije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o `eljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plina Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB) S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili nakladanju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, porabljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

Nikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto te`a jeklenke se{tevek te`e plina v jeklenki in te`e prazne embala`e (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248. Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga `eleli.

Promocijsko sporo~ilo

26

ELEKTRI^NA ENERGIJA

Zagotovite si nepovratna finan~na sredstva za ukrepe v ve~jo energijsko u~inkovitost Kako do nepovratnih sredstev?

R

azmi{ljanje o u~inkoviti rabi elektri~ne energije je postalo del na{ega vsakdana in vse ka`e, da bo stabilna oskrba z energijo eno poglavitnih vpra{anj razvoja celotne dru`be. Da pove~anje energetske u~inkovitosti prispeva k pove~ani zanesljivosti oskrbe z energijo, pove~ani konkuren~nosti gospodarstva in regionalnemu razvoju se zavedamo tudi v Elektru Maribor Energija plus d.o.o. Prav zato smo kot prvi izmed slovenskih trgovcev z elektri~no energijo izpolnili zavezo, ki izhaja iz Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih.

Potrjeni ukrepi za doseganje prihrankov energije pri poslovnih kupcih za leto 2012 V skladu s 3. ~lenom Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih (Uradni list RS, {t. 114/09, 57/11) moramo zavezanci (dobavitelji elektri~ne energije, toplote iz distribucijskega omre`ja, plina in teko~ih goriv kon~nim odjemalcem) in Eko sklad pri kon~nih odjemalcih z izvajanjem programov za izbolj{anje energetske u~inkovitosti zagotoviti doseganje prihranka energije v vi{ini najmanj enega odstotka letno glede na dobavljeno energijo v predhodnem letu. Leta 2010 se je pri pla~evanju elektri~ne energije uvedel t.i. prispevek za u~inkovito rabo energije, katerega del sredstev lahko v letu 2012 na podlagi potrjenega programa koristite poslovni kupci kot nepovratna finan~na sredstva za izvedbo naslednjih ukrepov (ukrepi so namenjeni javnemu in storitvenemu sektorju ter industriji): • vgradnja toplotnih ~rpalk, • vgradnja sprejemnikov son~ne energije, • obnova in izbolj{anje notranje in zunanje razsvetljave, • izvedba energetskih pregledov in • strokovno svetovanje. Vi{ina nepovratne finan~ne spodbude zna{a 46,5 €/MWh letnega prihranka in je omejena z vi{ino prispevka za pove~anje u~inkovitosti rabe elektri~ne energije, ki ga dolo~a Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih (Uradni list RS, {t. 114/09 in 57/11).

Kako do nepovratnih sredstev? V skladu s potrjenim programom zna{ajo nepovratna sredstva za sofinanciranje ukrepov v tem letu 310.000 €. Za finan~no podporo v obliki nepovratnih sredstev se lahko poslovni kupci prijavite z oddajo vloge na razpis, ki je bil objavljen 02.03.2012 v Uradnem listu {t. 16/2012 in na spletni strani www.energijaplus.si. Prijave na razpis bomo sprejemali do 30.06.2012 oziroma do porabe sredstev. Nepovratna sredstva bodo upravi~enci prejeli po sistemu »kdor prvi pride, prvi melje« in po predlo`itvi vseh dokazil o kon~anju investicije, ki mora biti zaklju~ena v letu 2012. Razpis je odprte narave in ne velja zgolj za kupce Elektra Maribor Energije plus d.o.o. • mag. Valentina Sabol Prapotnik

27

V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Ivan: Temeljito sem prebral ~lanek o po`arih polistirenske izolacije in se mi zdi zelo koristen. Tudi v na{em 50 stanovanjskem bloku se pripravljamo za postavitev toplotne izolacije, vendar moramo prej vzbuditi zanimanje stanovalcev. Prosim, ~e mi po{ljete nem{ke smernice, ki so bile podlaga za ~lanek, da bomo la`je dosegli pravilno izvedbo s strani bodo~ih izvajalcev.

Odgovor: Po pisanju ~lanka in iskanju informacij s strani izvajalcev toplotnih izolacij smo ugotovili, da jim je sistem name{~anja po`arnih preklad znan, samo zahtevati ga je potrebno pri iskanju ponudbe. Obi~ajno ga izvedejo s preklado iz kamene ali steklene volne v enaki debelini, kot je ostala fasada. Preden se lotite prepri~evanja stanovalcev bi bilo najbolje, da pridobite dve ali tri ponudbe za izvedbo od izvajalcev na va{em podro~ju, da ugotovite, o kak{nem stro{ku se boste sploh pogovarjali. Nekaj podatkov in smernic smo vam poslali po elektronski po{ti.

Matic: Zanima me ali imate mogo~e informacije o tem ali CLT plo{~e proizvajajo v Sloveniji in ~e jih, katero podjetje jih izdeluje Odgovor: CLT plo{~ trenutno ne izdeluje nih~e v Sloveniji. Imamo pa podatke, da sta dve slovenski podjetji `e iskali predlog in ponudbo za postavitev linije za CLT plo{~e, zato se tudi na tem podro~ju nekaj premika. ^e ocenimo preko palca, lahko pod dobrimi pogoji pri~akujemo, da se bo prva doma~a CLT plo{~a pojavila ~ez kak{no leto. Radoje: Revija obravnava zelo zanimive teme. Ali bi bil velik problem narediti prevode v jezike biv{e dr`ave? Odgovor: O tem smo `e sami razmi{ljali, po razpadu pa so se stvari zamotale. Pred tem bi bilo dovolj, ~e bi revijo prevedli v srbsko – hrvatsko varianto, ki bi jo brez pripomb lahko brali vsi. Danes bi morali revijo prevesti v hrvatski, srbski, makedonski in albanski jezik. Ker se nekateri jeziki razlikujejo le v niansah, bi morali biti zelo pazljivi, potrebovali bi prevajalce in lektorje za posamezni jezik. Teh stro{kov izdajatelj revije zaenkrat ne more prevzeti, zato si za prvo silo morda lahko pomagate z Google Translator programom, ~eprav vemo, da bodo prevodi razmeroma neto~ni. Goran: Prosim ~e mi lahko po{ljete podrobne tehni~ne podatke in specifi~nosti

kotla Atmos, serijsko opremo ter poobla{~ene monterje za obmo~je Ljubljane. Odgovor: To je vplinjevalni kotel na polena in ima zaradi tega visok izkoristek, do 90%. Ko ga pri`gemo, kotel vedno deluje s polno mo~jo, zato mora imeti prigrajen zalogovnik toplote, prostornine 1250 litrov (50 l na vsak kW mo~i kotla). V njega odda trenutne vi{ke toplote, ki jo nato postopoma spu{~amo v ogrevalni sistem. Zalogovnik ima lahko vgrajen tudi grelnik sanitarne vode. Dodatna oprema (obto~ne ~rpalke, ventili, cevi, izolacija) je odvisna od na~ina priklopa. V prilogi se nahaja tudi shema vezave kotla na ogrevalni sistem. V telefonskem imeniku boste na{li instalaterje s podro~ja LJ, izberite tri in naj vam izdelajo ponudbo za vgradnjo, ki mora vsebovati tudi potrebni material (~rpalke, ventile, cevi, izolacijo). Maja: Kje lahko izvem kako se izra~una korekcijski faktor za ogrevanje v bloku, oz. kdo bi to lahko ponovno izra~unal. Odgovor: Tehni~no in energetsko pravilno bi bilo opraviti izra~un korekcijskih faktorjev na osnovi izra~una toplotnih izgub stavbe. Slednji se nahaja v projektu strojnih instalacij stavbe, saj so na tej osnovi dimenzionirane instalacije in dolo~ena velikost radiatorjev. Druga mo`nost je naro~ilo ponovnega izra~una toplotnih izgub eni od projektantskih organizacij, ki se ukvarja s projektiranjem ogrevalnih sistemov, ta pa nato dolo~i {e faktorje. Cena tak{nega izra~una se za~ne pri okrog 1.500 â‚Ź, odvisno od velikosti stavbe, kar za blok z ve~ stanovanji ne bi smelo biti problem, saj se s tem lahko dokon~no zaklju~i razprava o tem, kdo ima kak{en faktor. Momo: Do sedaj sem ve~krat postavil vpra{anja in vedno dobil dobre nasvete, za kar se lepo zahvaljujem. Blok ogreva toplarna preko podpostaje, instalacija je stara ve~ kot 30 let, razvod v stanovanju je enocevni, vgradili pa bomo kalorimetre, ki bodo merili porabo posameznega stanovanja. Nekaj sosedov je menjalo radiatorje, zanima me ali je potrebno moj ogrevalni sistem pred vgradnjo prepihati ali izprati. Ali je potrebno kaj urediti tudi glede ~isto~e vodovodnega sistema, ~e kdo kaj popravlja in zapira glavni ventil, iz pip prite~e umazana voda. Odgovor: Menjava radiatorjev, ~e niso prerjaveli, ni potrebna, saj vsi tipi in oblike

enako opravljajo svojo funkcijo. V grelnih ali hladilnih razvodih pa zaradi kemi~nih procesov prihaja do korozije in pojava usedlin, zato je ~rno rjava voda v obtoku ogrevanja normalen pojav. Tudi ~e boste demontirali in izprali svoje radiatorje ter instalacijo, bo v trenutku odpiranja ventilov temna obto~na voda iz sistema spet stekla skoznje. ^rpalke, ventili in kalorimetri so prilagojeni za delovanje v takih razmerah, zato posebni ukrepi niso potrebni. Popravila ali zapiranje vstopnih ventilov vodovoda povzro~ijo spremembo pretokov in tresljaje, zato del usedlin na stenah cevi odstopi in prite~e skozi pipo. Obi~ajno rjavo obarvana pitna voda vsebuje rjo in vodni kamen, ki zdravju nista nevarna. Po nekaj litrih izto~ene vode se ta spet zbistri, obi~ajno je nato potrebno odviti in o~istiti perlatorje na pipah, saj naplavljene usedline omejujejo normalen iztok. Sergej: Pri~enjam z gradnjo hi{e in potrebujem va{e mnenje. Zaradi konfiguracije terena sem bil primoran hi{o podkletiti - `al. V kleti bo gara`a, kurilnica, ve~namenski prostor in shramba in vse bo lo~eno od bivalnega pritli~nega dela z zrakotesnimi vrati. Pritli~je in mansarda bosta pozidana s Dryfix 30 cm in te`im k temu, da bi bila hi{a ÂťpasivnaÂŤ ali temu vsaj pribli`ana. Klet bo izvedena s temeljno plo{~o pod katero bo 10-15 cm stirodura pozidana pa bo z betonskimi bloki. Kako izolirati kletno steno in ali je potrebno dodatno izolirati strop proti pritli~ju, da se prepre~ijo toplotne izgube (celotna klet je vkopana razen gara`nih vrat). Odgovor: K vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja morate predlo`iti projekt gradbenega dovoljenja PGD, v katerem imate odgovore na ve~ino vpra{anj. Odgovore na ostala vpra{anja imate v Ob izboru slik v prej{nji {tevilki revije VAR^UJEM Z ENERGIJO ({t. 28) smo pri enem izmed vpra{anj in odgovorov, kjer bralka navaja te`ave zaradi hrupnosti toplotne ~rpalke s sosedi nenamerno objavili Vaillant toplotno ~rpalko, ki na trgu velja kot ena najti{jih toplotnih ~rpalk. Izbor fotografij je namre~ v rubriki Vpra{anja Odgovori naklju~en.

projektu za izvedbo PZI, ki ga morate pridobiti pred pri~etkom gradnje. V PZI imate dolo~ene tudi vse detajle gradnje. Brez gradbene dokumentacije niti ne morete zgraditi stavbe, zlasti ne pasivne ali dobre nizkoenergijske. O tem, da se brez dokumentacije in dovoljenj niti ne sme graditi, ne bi izgubljal besed. Pri zagotavljanju u~inkovite rabe energije v stavbah je treba upo{tevati celotno `ivljenjsko dobo stavbe, njeno namembnost, podnebne podatke, materiale konstrukcije in ovoja, lego in orientiranost, parametre notranjega okolja, vgrajene sisteme in naprave ter uporabo obnovljivih virov energije, zato ne morem odgovoriti na vpra{anje o posamezni gradbeni ploskvi. Generator toplote mora biti vgrajen znotraj toplotnega ovoja stavbe. ^e bo kurilnica v kleti, mora biti toplotno lo~ena od neogrevanih delov kleti. Podrobne odgovore vam bo podal va{ arhitekt. Pomembno je le, da mu v projektni nalogi predpi{ete pravilne zahteve: razred energijske u~inkovitosti (recimo zahtevo po energetski u~inkovitosti stavbe razreda A1), arhitekturno zasnovo ter ceno in rok dokon~anja stavbe. Nasvete o energijsko u~inkoviti gradnji lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni ENSVET www.ensvet.si, ki je v va{i bli`ini. Anton: Ogrevam se z kurilnim oljem. Hi{o imam obrnjeno tako, da lahko kolektorje pritrdim na balkon, ki je obrnjen proti jugu. Kolebam med toplotno ~rpalko in solarnim sistem tako za ogrevanje sanitarne vode kot pozimi ogrevanje prostorov. Rad bi, da si ogledate lokacijo in mi svetujete. V pri~akovanju va{ega odgovora se vam `e vnaprej zahvaljujem. Odgovor: Za ogrevanje sanitarne vode ima prednost son~na energija. Za 4 ~lansko dru`ino potrebujete 6 m2 plo{~atih sprejemnikov son~ne energije, ki so obrnjeni proti jugu in 300 l bojler. Vgradnja sprejemnikov son~ne energije na balkon je ustrezna. Investicija v solarni sistem se povrne pribli`no v 4 letih. Toplotna ~rpalka za ogrevanje sanitarne vode je primerna za stavbe, na katerih ni mo`nosti rabe son~ne energije. Osebni nasvet poi{~ite pri energetskem svetovalcu Ensvet, ki je v va{i bli`ini. Seznam energetsko svetovalnih pisarn je na spletni strani www.ensvet.si . • Na odgovore sta odgovarjala Simon Tihec in Matja` Valen~i~. Ostale odgovore na va{a vpra{anja najdete na spletni strani www.varcevanje-energije.si, v rubriki Strovni nasveti.

SOLARNI MODULI

Popoln izkoristek sonca, brez polovi~arstva, je mogo~ Podjetje PRO-SOLAR d.o.o. je zastopnik in preferen~ni partner nem{kega proizvajalca inovativnih tankoslojnih mikromorfnih modulov INVENTUX Solar Tehnologies AG iz Berlina. Son~ne elektrarne, ki jih na~rtuje in postavlja podjetje PRO-SOLAR d.o.o., so 100 % proizvedene v Evropi. Na{a vizija in poslanstvo sta strate{ko usmerjeni v ustvarjanje in vzdr`evanje energetsko samooskrbnega okolja ter realizacije evropske strategije „Energija 2020“.

Inovativni projekti Smo temeljni ~len poslovne mre`e PROSOLAR, ki jo trenutno sestavlja 18 pravnih oseb, ki na svojih strokovnih podro~jih izstopajo po inovativnosti in kakovosti produktov in storitev. V njo smo vklju~eni dobavitelji modulov, podkonstrukcij in razsmernikov, izvajalci na podro~ju elektro projektiranja, statike, gradbenih dovoljenj, strojnega projektiranja ter monta`e son~nih elektrarn na klju~. Poslovno mre`o PRO-SOLAR zaokro`ujejo svetovalci s podro~ja prava in financ, ki skrbijo za financiranje in ekonomiko ter pravno ustreznost projektov. Podjetje PRO-SOLAR ima trenutno 12 son~nih elektrarn, delujo~ih ali v gradnji,

skupne mo~i 2 MWp. Son~ne elektrarne so na strehah hi{ /poslovnih objektov ter prosto stoje~e. Do konca leta na~rtujejo {e nadaljnjih 3 MWp son~nih elektrarn. Pri gradnji son~nih elektrarn presegajo omejitve, s katerimi se sre~ujejo drugi ponudniki storitev na tem podro~ju in uresni~ujejo zastavljena na~ela.

Ob son~nem vremenu zna vsak… mi znamo tudi v senci Mikromorfni moduli delujejo `e pri difuzni svetlobi (70 % prisotnost v Sloveniji), pri kateri obi~ajni moduli nimajo mo~i.

Proti jugu zna vsak… mi znamo tudi proti severu Odli~no delovanje modulov med razli~nimi nakloni streh in orientacijami (pokrivanje severnih, vzhodnih in zahodno usmerjenih povr{in).

Pri nizkih temperaturah zna vsak… mi znamo tudi v vro~ini Zanemarljiv negativni temperaturni koeficient modulov: zanemarljivo segrevanje jedra modulov, ki je tipi~no za obi~ajne tehnologije, pri katerih se z dviganjem

1$-9(¬-$621¬1$ (/(.75$51$9=$6$9-8

$,1=(5N:S

www.pro-solar.si

fiXflat zunanje temperature in mo~nim son~nim obsevanjem dviga temperatura jedra modula in s tem drasti~no zmanj{a izkoristek pridobivanja elektri~ne energije.

Kjer drugi solarni moduli prenehajo… mi {ele za~nemo Mednarodna priznanja za kakovost, oblikovanje in skrbi za okolje (Red Dot Design Award, Clean Tech Driver, Step Award…). Kakovost po ISO standardih je certificirana s strani In{tituta TUV Rheinland. Vsak korak v proizvodnji je izveden po zasnovi »Best in Class«. Postavitev son~ne elektrarne je dobra in stabilna nalo`ba za prihodnost. Dlje ko naprava proizvaja elektriko, tem vi{ji je donos. Tankoslojni solarni moduli INVENTUX so zasnovani za trajnost. V kolikor ste lastnik stre{nih povr{in, primernih za postavitev son~ne elektrarne, NE `elite pa investirati, vas vabijo, da oddate svojo streho v najem. • Ve~ informacij lahko prejmete na podjetju

PRO-SOLAR d.o.o. na tel.: 03 56 60 565 gsm: 051 247 011 oz. na e-mail: info@pro-solar.si. www.pro-solar.si

Promocijsko sporo~ilo

30

REVOLUCIONARNA PODKONSTRUKCIJA ZA RAVNE STREHE

Zakaj vgraditi klimatsko napravo? Razlogov za odlo~itev o nakupu klimatske naprave je ve~. V preteklosti so se ljudje odlo~ali za tovrstno investicijo najve~krat zaradi vro~ih poletnih dni. S tem, da so pohladili sobo oz. stanovanje, so ustvarili prijetno bivalno udobje. Skoraj vsakdo se vpra{a, kolik{na je poraba elektri~ne energije pri nizkih zunanjih temperaturah, ko se ogrevamo samo s klimatsko napravo. Energetski izkoristek (COP) se seveda zni`a, kar pomeni, da porabimo ve~ elektri~ne energije kot pri vi{jih zunanjih temperaturah. Kljub temu podatku je COP {e vedno dovolj visok in ta na~in ogrevanja spada med najbolj ekonomi~ne v spisku vseh mo`nih energentov. Sodobne klimatske naprave omogo~ajo poleg hlajenja tudi poceni ogrevanje v prehodnih obdobjih kot sta pomlad in jesen ali pa slu`ijo kot edini vir ogrevanja preko celotne zime. Te “inverterske” klimatske naprave so dejansko toplotne ~rpalke zrak/zrak. Vse te na{tete lastnosti omogo~a “mono split” enota, ki je sestavljena iz zunanje in notranje enote ali pa “multi split” sistem z ve~jim {tevilom notranjih enot. Kot uvoznik klimatskih naprav in sistemov japonskega proizvajalca Mitsubishi Electric, vam ponujamo veliko izbiro razli~nih tipov kvalitetnih in var~nih klimatskih sistemov. Od estetskih modelov v stenski in parapetni izvedbi do vgradnih, stropnih, kasetnih enot nam razli~ne oblike omogo~ajo, da zadovoljimo prakti~no vse oblike notranje opreme in klimatiziranih prostorov. Vse Mitsubishi Electric klimatske naprave spadajo v A energijski razred in dosegajo visoke energetske izkoristke tako pri hlajenju (EER), kakor tudi pri ogrevanju (COP). Mnogi sistemi so opremljeni z “I - see Sensor” funkcijo, ki je izvirna Mitsubishi Electric tehnologija in se uporablja za bolj{i nadzor klimatske naprave. Ta funkcija v kombinaciji z drugimi v industriji vodilnimi inovacijami in tehnologijami zago-

“Mono split” sistem

“Multi split” sistem

tavlja optimalno u~inkovitost in udobje prostora, kjer so name{~eni. Mitsubishi Electric v svojem {irokem izboru klimatModel MSZ-FD_VABH skih naprav ponuja tudi model klimatske naprave MSZ-FD_ VABH, ki poleg kvalitetnega delovanja v re`imu hlajenja, ponuja {e neprestano delovaModel MSZ-EF_VE nje ogrevanja do zunanje temperature – 25 °C, kar zadostuje za celoletno delovanje. Poleg tega ta tip klimatske naprave vsebuje popolno kombinacijo za filtracijo oz. ~i{~enje zraka od nano do makro delcev. Prav tako tudi ostali modeli klimatskih naprav omogo~ajo ogrevanje od -15 do -20 °C. Statisti~no gledano se je v zadnjih letih trend izbire klimatskih naprav preusmeril iz “mono split” v ve~inoma “multi split” sisteme. Predvsem se je ta re{itev izkazala v primerih, ko imamo ve~ manj{ih lo~enih prostorov. V tem primeru nam uporaba notranjih stenskih enot iz serije MSZ-SF pove~a funkcionalnost sistema. Poleg modela MSZ-SF_VA je oblikovno atraktiven {e model MSZ-EF_VE, ki je dobavljiv v treh barvah – beli, srebrni in ~rni. Lahko izbiramo med “mono split” ali uporabimo samo notranjo enoto, ki jo instaliramo na “multi split”. Nudimo vam brezpla~en ogled in svetovanje o pravilni izbiri klimatske naprave. Pokli~ite nas na brezpla~ni telefon 080 98 98 ali nam pi{ite na info@ream.si. Na dodatna tehni~na vpra{anja ali vpra{anja, ki so kakorkoli povezana s klimatskimi napravami ali toplotnimi ~rpalkami, vam bomo z veseljem odgovorili. • Simon Lukati, REAM d.o.o.

32

NOVOSTI

Detajli, ki prepri~ajo

V

svetu solarne termije velja prepri~anje, da so obstoje~i solarni sistemi izpopolnjeni do te mere, da so izbolj{ave bodisi prevelik stro{ek glede na izplen, bodisi ob obstoje~i tehnologiji nemogo~e. Inovacije, ki jih ne spreglejte V podjetju SONNENKRAFT so to teorijo ovrgli, saj v letu 2012 na trgu predstavljajo novo paleto izdelkov, {e posebej prilagojenih kon~nemu uporabniku. K lanskoletni novosti, nadstre{nemu sprejemniku son~ne energije v brezokvirnem design-u, so letos dodali {e novo serijo hranilnikov toplote in hidravli~nih modulov.

Hranilniki toplote Hranilniki toplote so od leto{njega leta naprej opremljeni z mehko poliestersko izolacijo, ki se popolnoma prilega hranilniku. S tem so dosegli izni~enje kaminskega efekta, ki se je pojavil ob neto~nem naleganju izolacije na hranilnik. Prva testiranja so pokazala neverjetnih 20% ni`je izgube hranilnika z novim izolacijskim ovojem. Omembe vredno je tudi, da je nova izolacija izdelana iz

do 70% reciklirnih materialov. Dodatek k hranilniku so {e nastavljive noge po vi{ini, ki omogo~ajo natan~no uravnote`enje hranilnika.

Modul za sve`o vodo Najodmevnej{a leto{nja novost je modul za sve`o vodo, ki je plod ve~letnega razvoja in desetletje izku{enj s tovrstno pripravo sve`e sanitarne vode. Modul, ki je opremljen z inteligentnim krmiljenjem, ki nadzira {tevilo vrtljajev ~rpalke za natan~no reguliranje temperature sve`e vode, nudi uporabniku tudi najvi{ji mo`en komfort. S tem mislimo na cirkulacijsko ~rpalko, ki ~asovno bele`i porabo tople sanitarne vode, ustvarja uporabni{ki profil, kateremu prilagaja cirkulacijo. Z visokou~inkovitimi ~rpalkami, pa se poraba elektri~ne energije zmanj{a za 80%.

Krmilni ventil Novost je tudi prekrmilni ventil, ki v odvisnosti od temperature povratne vode v hranilnik izbira mesto vtoka. S tem prepre~imo me{anje temperaturnih nivojev v hranilniku ob dolgotrajnem delovanju cirkulacijske ~rpalke. Vsi moduli iz proizvodnga programa 2012 so opremljeni z visokou~inkovitimi ~rpalkami, ki so po uredbi evropske komisije z letom 2013 obvezne in zamenjujejo stare klasi~ne. Vsaka izbolj{ava se zdi le majhna kaplja v morje, vendar ~e pogledamo sistem kot celoto, lahko zagotavljamo z novostmi tudi do 10% vi{je solarne donose. In ve~ solarne energije pomeni manj konvencionalne, kar pomeni tudi vi{ji prihranek va{ega denarja. • Tadej Mrak

ENERGETSKA U^INKOVITOST

33

Velik skok pri u~inkovitosti obto~nih ~rpalk

G

rundfos, vodilni svetovni proizvajalec obto~nih ~rpalk, je na tr`i{~e poslal nove proizvode z u~inkovitostjo kot je trg do sedaj {e ni videl. EuP in EEI Vse obto~ne ~rpalke, ki niso vgrajene v naprave in se prodajajo na podro~ju EU, morajo s 1. januarjem 2013 ustrezati visoki energetski u~inkovitosti, kot jo narekuje EuP direktiva. Vse to, pa po besedah vodje regije za Slovenijo, Draga Ker`i~, ni bil glavni motiv za proizvodnjo nove MAGNA3, ALPHA2 ter komunikacijskega sistema Grundfos GO: »Na{i prej{nji modeli so `e vsi ustrezali zahtevam EuP direktive. Vendar zadovoljiti zahtevam ni dovolj, vedno si prizadevamo trgu ponuditi zares najbolj u~inkovite, inteligentne in uporabniku prijazne proizvode.«

MAGNA3 Ne samo, da bo MAGNA3 najbolj u~inkovita obto~na ~rpalka na trgu komercialnih aplikacij, ponudila bo tudi u~inkovitost, ki je pod ambicijami referen~nega merila EuP (EEI = 0,20). Še ve~, z MAGNA3 je Grundfos uspel vpeljati najbolj{e funkcije v tradicionalno obto~no ~rpalko in jo s tem povedel v digitalno dobo. MAGNA3 predstavlja nove uporabniku prijazne in inteligentne nastavitve, ki lahko znatno zmanj{ajo stro{ke obratovanja sistema. ^rpalko lahko sedaj uporabite kot merilnik toplotne energije, nova kontrolna funkcija FLOWADAPT pa v ve~ini primerov omogo~a bolj{e uravnote`enje sistema. Te in {tevilne druge novosti naredijo MAGNA3

za najbolj{o izbiro v vseh ogrevnih/hladilnih sistemih zgradb (HVAC aplikacije).

Raz{irjen obseg Z raz{irjenim obsegom 150 enojnih in dvojnih ~rpalk iz litega `eleza in nerjave~ega jekla, je MAGNA3 narejena, da obratuje v temperaturnem obmo~ju teko~in med -10°C in +110°C. To jo dela primerno tako za sisteme ogrevanja kot za sisteme hlajenja, kakor tudi za industrijske aplikacije in aplikacije s toplotnimi ~rpalkami.

Nova ALPHA2 Nova ALPHA2 se pridru`uje dru`ini ALPHA z ve~ kot 3 milijoni vgrajenih ~rpalk, kar jo dela za najbolj priljubljeno ~rpalko med in{talaterji in kon~nimi uporabniki. Primarno je bila narejena za eno- ali dvo-dru`inske hi{e, nova ALPHA2 pa ima veliko funkcij ~rpalke MAGNA3. Z u~inkovitostjo EEI=0,15 je nova ALPHA2 ne samo naju~inkovitej{a na tr`i{~u, temve~ tudi precej pod referen~nim merilom EuP (EEI=0,20), kar je omogo~eno z visoko u~inkovitim motorjem ter napredno hidravliko.

GRUNDFOS GO V povezavi s predstavitvijo MAGNA3, Grundfos predstavlja tudi »Grundfos GO« nadzorni sistem, ki je bil razvit posebej za e-~rpalke. Grundfos GO je narejen tako, da prihrani ~as in trud uporabnika. Uporabni{ki vmesnik, ki ga je mogo~e nalo`iti na pametni telefon ali na iPod Touch, je uporabniku prijazen, preko njega lahko opazujejo, nastavljajo ali nadzirajo MAGNA3 ali katero drugo e-~rpalko. V ve~jih sistemih lahko instalirate ali ponastavite skupine ~rpalk enostavno in hitro. V kolikor bi se zgodilo,

Ħ¤ÎĊ½Ě¤ÜĊ½Ě½¶Ω ALPHA2 MAGNA3 GRUNDFOS GO

Be Think Innovate

da ~rpalka odpove, alarmni sistem poskrbi, da je ugotavljanje te`ave enostavno in intuitivno z opisnimi kodami napak. Grundfos GO bo najbolj celovita platforma za mobilni nadzor ~rpalk. Ponuja intuitivno, prostoro~no asistenco in on-line dostop do Grundfos orodij, s ~imer prihrani dragoceni ~as v zbiranju in poro~anju podatkov.

Grundfos Blueflux® Danes sta nova ALPHA2 in MAGNA3 z oznako Grundfos Blueflux®, kar pomeni, da predstavljata najve~ na podro~ju energetske u~inkovitosti, zanesljivosti in recikliranja.

Zahtevajte ve~ »Grundfos oznaka mora biti sinonim za neprimerljivo u~inkovitost, zanesljivost in inovativne re{itve ter dizajn v skladu s specifi~nimi potrebami. Zato napro{amo na{e kupce naj zahtevajo ve~,« pojasnjuje Drago Ker`i~. Novi izdelki bodo na na{em tr`i{~u na voljo konec leta 2012 (MAGNA3) ter za~etek leta 2013 (ALPHA2). Za ve~ informacij lahko obi{~ete www.grundfos.si . V mesecu maju bo podjetje Grundfos z novimi izdelki prisotno tudi na sejmu Energetika v Celju, ki bo potekal med 15. in 18. majem. Obi{~ite jih v dvorani L, na razstavnem mestu 11 in z veseljem vas bodo informirali o novostih. • Maja Gal Šehi}, univ. dipl. kom.

34

PREZRA^EVANJE

U~inkovito prezra~evanje z rotacijskim regeneratorjem toplote

C

ene energentov in skrb za okolje sta dva izmed {tevilnih razlogov zakaj v dana{njem ~asu posegamo po energetsko u~inkovitih (var~nih) in okolju prijaznih napravah. V sodobnem na~inu prezra~evanja te`ko naletimo na napravo brez rekuperatorja toplote. Ta namre~ zmanj{a toplotne izgube, ki nastanejo s prezra~evanjem. Funkcija rekuperatorja je da sve` zunanji zrak ogreje z odpadnim prostorskim zrakom. Prenos toplote obi~ajno poteka preko aluminijastih ali plasti~nih lamel, pri ~emer se dovodni (zunanji) in odvodni (prostorski) zrak ne me{ata. Poznamo ve~ vrst rekuperatorjev toplote, tokrat pa bi ve~ pozornosti namenili rotacijskim regeneratorjem toplote. Obi~ajno so sestavljeni iz aluminijastih lamel med katerimi se giblje zrak (maks. 3m/s). Lamele so enakomerno raporejene po vrtljivem kolesu valjaste oblike. Ogreje jih odvodni (topel) zrak iz prostora, kolo nato z vrtenjem lamele prenese na stran

sve`ega zraka. Te oddajo toploto sve`emu zraku, ki ga dovajamo v prostor in ga na ta na~in ogrejejo. Kolo je z jermenom povezano na motor, ki prilagaja hitrost vrtenja glede na temperaturne pogoje in se v primeru, da temperaturna tipala ne zaznajo temperaturne razlike med odvodnim in sve`im zrakom, ustavi. Toplotni izkoristki tovrstnih toplotnih regeneratorjev segajo nekje do 85%.

Princip delovanja Rotacijski regeneratorji ne potrebujejo odtoka za kondenz. Zaradi latentnega dela toplote, ki jo odvodni zrak odda lamelam, na povr{ini lamel pride do kondenzacije. Tvorijo se drobne kapljice (kondenz), ki nato izparijo v dovodni zrak. Rotacijski regeneratorji poleg toplote v prostor vra~ajo tudi vlago (do 60%). Za {e ve~ji u~inek

EC motor z vgrajeno elektroniko

vra~anja vlage so na voljo tudi kolesa s higroskopi~nimi in sorpcijskimi premazi. Za preventivno za{~ito igra pomembno vlogo tudi stopnja filtracije zraka pred vstopom v regenerator. Naprave so obi~ajo s tem razlogom opremljene z vre~astimi ali kasetnimi filtri, ki dosegajo stopnjo filtracije vsaj F5. Energetsko u~inkovite naprave obravnavamo kot celoto, zato je poleg elementov za vra~anje odpadne toplote potrebno upo{tevati tudi rabo energije za lastno delovanje (motorji za pogon ventilatorjev). Upo{tevati moramo SFP (Specific Fan Power) faktor - razmerje med

elektri~no energijo, ki jo ventilator porablja za delovanje [kW] in pretokom zraka ki ga vetilator proizvaja [m3/s]. Te`imo k napravam s ~im ni`jim SFP faktorjem, ki pa je odvisen tudi od delovnega obmo~ja naprave (ventilatorjev). Z namenom zni`evanja obratovalnih stro{kov so kompaktne naprave Systemair v celoti opremljene z EC (elektronsko komutirani) motorji, ki poskrbijo da ventilatorji delujejo v izbranem delovnem obmo~ju. Motorji z omenjeno tehnologijo namre~ porabijo celo do 30% manj elektri~ne energije za delovanje od obi~ajnih asinhronskih. In cena? Obi~ajno so naprave z rotacijskim regeneratorjem dra`je od tistih s plo{~nim rekuperatorjem. ^e pa govorimo o napravah Systemair je stvar prav nasprotna! Naprave so namre~ cenej{e, hkrati pa dosegajo vi{je izkoristke od tistih z obi~ajno ''kocko''! • David Toma`in

Naprave Systemair Topvex in Systemair VR z vgrajenim rotacijskim regeneratorjem toplote, EC motorji in filtri F7 na dovodu.

9DPODKNRSRVWUHŀHPR] QDģRVSHFLDOLWHWR" 3RQXGLPRYDPODKNR ģLURNQDERURSUHPH]D RJUHYDQMHKODMHQMHLQ SUH]UDÏHYDQMH

6\VWHPDLUGRR ĢSHOLQDXOLFD0DULERU 3(/MXEOMDQD .RSUVNDXOLFDG/MXEOMDQD 7HO )DNV

3(0DULERU ĢSHOLQDXOLFD0DULERU 7HO )DNV

'HORYQLÏDVPDORSURGDMH 2GSRQHGHOMNDGRSHWND RGXUH

'HORYQLÏDVPDORSURGDMH 2GSRQHGHOMNDGRSHWND RGXUH

ZZZV\VWHPDLUVL ZZZKLVQRSUH]UDFHYDQMHVL LQIR#V\VWHPDLUVL

&(175$/1( 35(=5$Î(9$/1( 1$35$9(

/2.$/1( 35(=5$Î(9$/1( 1$35$9(

+,Ģ1, 9(17,/$725-,=$ .23$/1,&2

(/(0(17,=$ ',675,%8&,-2 =5$.$

(/(0(17, .$1$/6.(*$ 5$=92'$

723/271(Î53$/.( .219(.725-,,1 723/271$6(9$/$

36

PRIPRAVA VODE

Biolo{ke ~istilne naprave za ~i{~enje odpadnih vod in sistemi za rabo de`evnice Kaj je pomembno vedeti ob nakupu BIOLOĹ KE ^ISTILNE NAPRAVE? Najprej se prepri~ajte, ali nizki investicijski stro{ki pomenijo obenem tudi nizke teko~e stro{ke delovanja naprave. Analize v praksi ka`ejo, da pri ~istilnih napravah nizkega cenovnega razreda v 20 letnem delovanju teko~i stro{ki (poraba elektri~ne energije, odvoz in ~i{~enja odve~nega mulja ter popravila) bistveno presegajo stro{ke investicije.

Ker zemljina nikoli ne po~iva in se v njej dogajajo dinami~ni hidravli~ni procesi, je zelo pomembno, da ima naprava vsaj 20 let jamstva na konstrukcijsko stabilnost. Izkop gradbene jame za ~istilno napravo naj bo ~im bolj enostaven, saj je nekatere naprave zelo enostavno spustiti v gradbeno jamo. Kdor se odlo~a za nakup ~istilne naprave iz lite umetne mase, naj preveri, ali je le-ta sestavljena iz dveh polovic ali je vlita v monolitnem kosu. Vsako lepljenje, sestavljanje ali dodajanje ohi{ja lahko povzro~i

med obratovanjem netesnosti. Tudi debelina sten je bistvenega pomena. Dobro se je odlo~iti za napravo, ki ima za 1 liter svojega volumna kar najve~jo maso, vsaj 100 gramov/lit. Ob dobavi naj bo naprava `e zmontirana, tako, da se v njen `e nahajajo vsi vitalni deli, kar bo omogo~ilo hitro umestitev v teren in priklop. Delovanje naprave naj od uporabnika ne zahteva njegov pogostih posegov. Zato naj napravo krmili mikroprocesor, ki obenem vpisuje podatke o delovanju v svoj elektronski dnevnik. Poskrbite za varnost svoje nalo`be. Izbirajte pri prodajalcih z dalj{o ve~letno prisotnostjo na trgu in stabilnim poslovanjem, saj le ti lahko izpolnjujejo svoje garancijske obljube, skrbijo za stalno zalogo nadomestnih delov in imajo urejeno servisno slu`bo.

Kaj je pomembno vedeti ob nakupu SISTEMA ZA RABO DE@EVNICE? Sistem za rabo de`evnice prina{a konkretne ekonomske u~inke, saj je in bo voda vedno dra`ja, doba vra~anja investicije v de`evnico pa se bo le {e skraj{evala. Zbrano de`evnico lahko uporabimo za zalivanje ali za rabo v hi{i, lahko pa tudi kar za oboje hkrati. Pri hi{nih sistemih lahko privar~ujemo do 50% pitne vode, ki se sicer porabi za splakovanje strani{~, pranje perila in avtomobila ter zalivanje vrta in trat. Kvalitetne plasti~ne posode, ki so namenjene za ~istilne naprave, so uporabne tudi za zbiranje de`evnice. Enako kot ~istilne naprave, se vkopajo v teren, le da je v njih namesto ~istilne tehnike name{~ena oprema za filtriranje vode in pogonska ~rpalka. Tudi pri teh rezervoarjih je pomembno, da niso lepljeni, da so izdelani v enem kosu in da je debelina stene ~im ve~ja (16 mm). ^e potrebujete rezervoar na povoznem podro~ju, izberite tak{nega, ki je testiran na 30 tonske obremenitve. Pomembno je tudi , da so za vkop v problemati~ne terene, kjer je mo`na le ni`ja globina izkopa, na voljo tudi rezervoarji v plo{~ati izvedbi. Prepri~ajte se, da ima sistem za rabo de`evnice vgrajene robustne in vzdr`ljive sisteme. • Miha Trontel, Eklogit d.o.o.

PRIPRAVA VODE

37

Voda, na{e bogastvo Celovite re{itve za hi{no pripravo vode Voda iz pipe je „trda“ voda. Vsebuje velike koli~ine kalcijevih in magnezijevih soli, ki zlasti v topli vodi povzro~ajo mo~ne obloge vodnega kamna in s tem posredno vplivajo na te`ave pri delovanju bojlerjev, vla`ilcev zraka, kavnih avtomatov, sistemov centralnega ogrevanja in podobno. Zaradi mo~nega upada podtalnice, ki se z leti stopnjuje, je vpra{anje, kako dolgo nam bo mikrobiolo{ko neopore~na voda {e tekla iz na{ih pip. Zato je treba `e danes razmi{ljati o re{itvah, s katerimi bomo morali vodo pred uporabo ustrezno pripraviti, da bo {e pitna in ~im manj „trda“ obenem pa uporabiti tudi mo`nosti za izkori{~anje de`evnice.

Var~ujmo s pitno vodo! De`evnico in pre~i{~eno odpadno vodo lahko uporabljamo kot tako imenovano tehni~no vodo, za splakovanje WC, pranje avtomobilov, dvori{~, za namakanje zelenic in vrtov ter v druge podobne namene. S tem prihranimo pri porabi pitne vode, ki bo kmalu dragocenej{a od nafte. Nalo`ba v te namene se nam bo povrnila ve~kratno, saj ne bomo v tolik{ni meri odvisni od pitne vode, ki je za nas `ivljenjsko pomembna teko~ina.

Pijmo zdravo in ~isto vodo! Za zdravje je zagotovo pomembno kako ~isto vodo pijemo. Vse prepogosto segamo po ustekleni~eni pitni vodi ali vodi iz pitnih avtomatov, ~eprav nam voda {e vedno te~e iz pipe. Za varnej{e pitje vode iz vodovodne napeljave lahko vgradimo v vodovodni sistem cenovno sprejemljive naprave z uporabo ultra in nanotehnologije, ki jih med drugim sprojektira in dobavi tudi Tehnobiro iz Maribora. Iz pogojno pitne vode bomo s temi napravami odstranili karbonatno trdoto, vse trdnej{e delce manj{e od 1 NTU, vse bakterije in viruse ter druge nevarne snovi, ki jih bo zaradi pomanjkanja vode v pitni vodi vse ve~.

Vodo je dobro „zmeh~ati“! Meh~anje vode bo kljub morebitni souporabi de`evnice {e vedno aktualno. Iz vode bomo odstranili apnenec in druge raztopljene snovi, kar bo vplivalo na zni`evanje stro{kov za porabljeno vodo in tudi na dalj{o `ivljensko dobo nekaterih gospodinjskih aparatov. Meh~alne naprave enostavno namestimo na cevovod hi{ne instalacije za vodovodno uro ali pred posameznim porabnikom (bojlerjem, kavnim avtomatom, vla`ilcem zraka in

Naprava za meh~anje vode

podobno). Pred napravo za meh~anje vode je priporo~ljivo montirati {e mikrofilter, ki odstranjuje pesek in druge trde delce iz vode. V kolikor ste se odlo~ili za namestitev celovitega sistema za pripravo hi{ne vode (npr. TEHNO HPV), ta obi~ajno `e vsebuje vse potrebne elemente, kot so mikrofiltri, meh~alci, naprave za odstranjevanje `eleza, mangana, bakterij in drugo. Dru`ba Tehnobiro iz Maribora vam bo sprojektirala in dobavila celoten sistem za pripravo hi{ne vode in tako zagotovila vodo brez vodnega kamna, brez nitratov, skratka voda bo znova mikrobiolo{ko ~ista. Ve~ informacij o predelavi vode v zasebnih objektih, vrtcih, {olah, bolni{nicah ali kjerkoli drugje, lahko dobite po e po{ti info@tehnobiro.eu ali na spletni strani www.tehnobiro.si • F. Mithans

38

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Pi{e: Simon Tihec

Brez`i~no no`no stikalo

Tipalo vode v olju

Za brezro~no in brez`i~no vklju~evanje razli~nih naprav ali svetil. Primerno tudi za uporabo na mestih, kjer ni mo`no izvesti obi~ajnih `i~nih povezav. Namenjeno notranji uporabi, v halah ima doseg do 100 m, skozi lesene stene 30 m, v `elezobetonskih zgradbah do 10 m, dvigala, jeklena stopni{~a ali varnostne kovinske stene lahko delujejo kot ovire pri prenosu signala. Z enim sprejemnikom je lahko povezano do 30 no`nih stikal, programiranje s stikalom na tipki, mo`na je tudi prigradnja {~ita, ki prepre~i nehoteno pro`enje. Stikalo ne potrebuje baterije in vzdr`evanja, cena stikala in sprejemnika okrog 240 €, proizvajalec Herga, stikalo Navatis, www.variohm.de •

Hidravli~ni pogoni so povsod okrog nas, v liftih, gradbenih in gozdarskih strojih ali v osebnih vozilih, za delovanje zavor,ali servo volana. Vdor vode v olje je zelo neugoden pojav, ki povzro~i notranjo korozijo ter zmanj{a uporabno dobo stroja zaradi ve~jega trenja med pomi~nimi deli, bati in ventili. Olje hitreje oksidira in se spreminja v emulzijo, mo`en je vdor bakterij, ki ga razgrajujejo, najnevarnej{a pa je mo`nost zamrznitve olja v ventilih, kar lahko pomeni nevaren izpad stroja. Zato je tipalo vode v olju tako pomembno. Ko koli~ina vlage v olju prese`e dolo~eno mejo, med 500 in 1000 ppm, stikalo javi napako, ki jo nato odpravimo z menjavo olja. Primerno tudi za nadzor olj v vetrnih turbinah na morju, stikalo HTM2500B3C4OIL, http://www.meas-spec.com •

Delovne hodulje

Prihranek goriva 7,5 %

Spadajo med sodobne delovne pripomo~ke, ki olaj{ajo delo pleskarjev, elektroinstalaterjev, monterjev suhomonta`nih stenskih in stropnih oblog ali izolaterjev. Amaterjem ali profesionalcem prihranijo zamudno in naporno ponavljajo~e plezanje ter sestopanje z lestev in njihovo prestavljanje v najugodnej{i polo`aj. Hodilni mehanizem z vzvodjem in mehkimi podlogami pod stopalnim delom omogo~a udobno ve~urno gibanje in delo. Najprej izberemo `eleno vi{ino, nastavljiva vzmet pa prilagodi delovanje te`i uporabnika in omogo~a udobno gibanje, zelo podobno obi~ajni hoji. Zategovanje trakov za dr`anje obuvala je izvedeno z majhnimi ragljami, je hitro in zanesljivo. Proizvajalec Marshalltown, hodulje Skywalker, tri velikosti tip SW224, SW215, SW218, cena 220 €, www.all-wall.com •

Avtoprevozniki trdijo, da so zaradi rasto~ih cen bencina in nafte, v najte`jem polo`aju v zgodovini svoje obrti. Gorivo je postalo najve~ji stro{ek, naro~niki pa pri~akujejo, da bodo cene prevozov {e padle. Zato je vgradnja usmerjevalnika zraka, ki zaradi aerodinami~nih lastnosti lahko prihrani 7,5% goriva in se nahaja v medprostoru pred zadnjimi kolesi, zagotovo zelo zanimiva. Pritrjen je po{evno navzven in kot klin odriva zrak, ki bi se vrtin~il med zadnjimi kolesi. Spojler je izdelan iz DMP plastike, ki je trdna in hkrati upogljiva, da se ne zlomi, ~e s prikolico slu~ajno naletimo na oviro. Tudi notranje opore so elasti~ne, po dve na vsak del spojlerja, pritrditev in vzdr`evanje pa je enostavno. Enak spojler se nahaja tudi na drugi strani prikolice, izdelek AeroFlex, www.freightwing.com •

Sobni vplinjevalni kamin Vplinjevalni kotel na 35 cm dolga polena ima izkoristek 94% s ~imer ve~kratno preka{a obi~ajne sobne pe~i na drva. Skupna mo~ 19 kW zadostuje za ogrevanje povpre~ne enodru`inske hi{e, od ~esar odda 16 kW v sistem centralnega ogrevanja, 3 kW pa v prostor, kjer stoji. Delovanje nadzira krmilna elektronika, potreben vlek pa zagotavlja ventilator dimnih plinov. Kvaliteta zgorevanja ustreza predpisom do 2015. Ker med vplinjevanjem ne nastaja obi~ajen viden plamen, so vodenje dela zraka tako prilagodili, da v steklenem oknu vrat za nalaganje vidimo harmoni~en in miren plamen. Pravi zgorevalni plamen pa se zaradi zgorevanja navzdol vidi skozi steklena pepelna vratca. Prostornina za polena 59 l, lo~en krmilni panel, obto~na ~rpalka, priklop na centralno in na zalogovnik, samodejna zaustavitev ob koncu zgorevanja. Proizvajalec Künzel, kotel Premium HV-W, www.kuenzel.de •

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

39

Vijak brez uvijanja

Kodirana magnetna stikala

Primeren za obe{anje stati~nih tovorov, na primer za okrasne stropove in podobno. Vijaki nimajo navoja ampak vzmeten obro~ek. Z roko ga potisnemo v luknjo na stropu kjer se bo v trenutku samodejno zagozdil, nakar ga lahko obte`imo z maso 0,7 kN. Enostavnej{i in hitrej{i na~in monta`e dr`alnih vijakov v strop zaenkrat ne obstaja. Pri tem, razen vrtanja izvrtine v beton s premerom 6 mm in globino 45 mm, ne potrebujemo drugega orodja. Vijaki imajo vse tehni~ne in po`arne ateste ter so izdelani iz pocinkanega jekla. Izdelujejo tri tipe, do sedaj so proizvedli, prodali in montirali preko 50 milijonov teh dr`al, proizvod z imenom Spring Dübel TS6, proizvajalec Toge, www.toge.de •

Spadajo med posebne varnostne sisteme za neprijazna okolja. Predvidena so za za{~itne sisteme in varovanje, kjer je ob~asno potrebno odpirati vrata ali pokrov. Plasti~no zaprto ohi{je iz visoko odporne plastike je primerno za `ivilsko, farmacevtsko industrijo ali stroje, kjer je obremenitev s prahom ali vlago posebej visoka. Z magnetom lahko aktiviramo samo to~no dolo~eno tipalo, ki v notranjosti skriva kombinacijo drobnih reed kontaktov. Magnet je posebej kodiran, zato aktiviranje z drugim magnetom ni mo`no. Zaradi tega lahko stroj izvaja nevarne dejavnosti samo, ~e je varnostni pokrov zaprt, in stikalo v sklenjenem polo`aju. Vsak senzor Tip MC3x deluje samo s pripadajo~im pro`ilnim magnetom, sistem spada v varnostno kategorijo 4, www.leuze.com •

Za{~itna baseball kapa

@aga za beton

Izdelek so prvi~ predstavili 2003, ~eprav bi ga `e veliko prej krvavo potrebovali. To vedo vsi, ki delajo v obrti in industriji, saj so trki in udarci z glavo ob predmete in konstrukcijske dele vsakdanji pojav. Za{~itna ~elada je za avtomehanike, varilce, monterje ali elektri~arje prenerodna in preve~ mote~a, obi~ajna kapa pa pretanka in ne {~iti glave. Nov izdelek ima vstavljeno lupino iz odporne plastike, ki se prilagaja obliki glave. Blago zaradi mikroperforacije in prezra~evalnih re` diha, notranja plast pa vpija vlago in jo oddaja navzven. Kape izdelujejo v ve~ barvah in treh podobnih krojih, elasti~ni trak prilagodi velikost obliki glave, majhen karabin pa slu`i obe{anju za pas. Stranski del ima v{it svetlobno odbojni pas, proizvajalec Scott Safety, izdelek First Base 3, www.scotthealthsafety.com •

Orodje, s katerim se lahko lotimo ope~natega, kamnitega ali `elezobetonskega zidu ali temelja. @aga omogo~a ravne in globoke reze, pu{~a ravne in pravokotne robove, uporaba je enostavna in varna. Re`e lahko zidove do debeline 40 cm in je uporabna tudi v ozkih nedostopnih prostorih ali jarkih, kjer tega dela nebi mogli opraviti z nobenim drugim orodjem. Edina posebnost je dovod vode, pod tlakom najmanj 1,5 bar za hlajenje verige, izpiranje odrezkov in prepre~evanje pra{enja. Veriga je opremljena z diamantnimi vlo`ki, celotna `aga tehta manj kot 10 kg, ima enocilindrski bencinski motor, med rezanjem pa bomo potrebovali za{~ito pred hrupom zaradi glasnosti 110 dB. Proizvajalec ICS, veriga tip EuroMAX, `aga 695GC, www.icsbestway.com •

40

REGULACIJE

Nadzor regulatorja preko osebnega ra~unalnika, prenosnika ali tablice

SELCONTROL imenujemo povezovalni vmesnik in programsko opremo za nadzor Seltron regulacij tretje generacije s pomo~jo osebnega ra~unalnika, prenosnika ali tablice. S povezavo regulatorjev na osebni ra~unalnik pridobimo kopico novih mo`nosti in povsem novo dimenzijo pri upravljanju, nadzoru in racionalizaciji ogre-

vanja v individualnih in javnih objektih. Na osebni ra~unalnik je potrebno namestiti prilo`en program, le-ta komunicira z regulatorjem preko prilo`enega vmesnika in USB porta na ra~unalniku. Povezava se izvede na COM linijo na regulatorjih, to je na isto linijo, ki se uporablja za digitalno sobno enoto pri vremensko vodenih regulatorjih ogrevanja.

Skratka, s pomo~jo paketa SELCONTROL postane uporaba regulacij Seltron izjemno preprosta, pregledna, hitra in zabavna. Brez posebnega tehni~nega znanja lahko vsak uporabnik iz dnevnega prostora spreminja ~asovne programe, na~in delovanja regulacije in analizira delovanje ogrevalnega sistema.

CENTER

varčnega ogrevanja

Brezplačna topla voda, ko jo najbolj potrebujete – POLETI!

Zakaj za pripravo tople vode izbrati toplotno črpalko?

Povprečna 4 članska družina v vročih poletnih dneh uporabi tuš najmanj 8 do 12 krat dnevno.

ƒ ƒ

Solarni sistem lahko v tem primeru skoraj 100 % pokrije potrebe po topli sanitarni vodi, saj je sončnih žarkov v izobilju. Izberite ugoden in zanesljiv solarni sistem PROSUN BASIC!

ƒ Priprava tople sanitarne vode!

Obiščite nas na sejmu ENERGETIKA v hali L. SELTRON d.o.o., Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor

ƒ

i

Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %. Zamenjava obstoječega električnega bojlerja s toplotno črpalko ni zahtevna. Država nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit. Sanitarno vodo boste ogrevali ugodno in ekološko prijazno.

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si

PROGRAMSKA PODPORA SELCONTROL OMOGO^A PREDVSEM SLEDE^E FUNKCIONALNOSTI: • prikaz izbranega na~ina delovanja za posamezne ogrevalne kroge, • spreminjanje na~ina delovanja in `elene temperature za posamezne ogrevalne kroge, • vklop Party, Eco in po~itni{kega na~ina delovanja, • pregled vseh izmerjenih, izra~unanih in `elenih temperatur, • prikaz stanja vseh izhodov, • prikaz izbrane hidravli~ne sheme, • prikaz in shranjevanje vseh temperatur in stanja krmilnih relejev v interaktivnem grafu, • vsi podatki o delovanju regulacije se lahko shranjujejo v datoteko, • mogo~a je simulacija temperature na vseh temperaturnih tipalih, • mogo~e je shraniti vse nastavitve regulatorja v setup datoteko in jih kopirati v drugi regulator, • mogo~e je pregledovati in spreminjati vse ~asovne programe, • mogo~e je pregledovati in spreminjati vse parametre regulatorja in {e druge mo`nosti.

Paket Selcontrol vsebuje: • priklju~itveni kabel z vmesnikom, • program za PC, • kratka navodila za instalacijo, zagon programa in priklju~itev na regulatorje.

Programska podpora je narejena za regulatorje Promatic: • WDC10B, WDC10, WDC20, • SGC14, SGC26, SGC36 in SGC67 z verzijo programa V3.1 ali vi{jo. Nove regulacije, ki so v prodaji od januarja 2012 naprej, `e imajo serijsko vgrajeno potrebno programsko podporo za SELCONTROL. Vsi obstoje~i lastniki navedenih regulatorjev bodo prav tako lahko uporabili paket SELCONTROL, s tem, da bodo morali pred zagonom programa regulator dostaviti na servis za posodobitev programske verzije. Sistem SELCONTROL deluje na osebnih ra~unalnikih z name{~enim operacijskim sistemom Win XP, Vista ali Win 7 in je na voljo vsaj en USB priklju~ek. Program za tablice z iOS in Android OS je v pripravi. Cena kompleta z DDV je 94,00 EUR. • Jo`e Herti{, u. d. i. e., tehni~ni direktor

OGREVANJE

41

Udobno in energetsko var~no

O

grevanje z radiatorji je najbolj raz{irjeno, vendar ga v novej{ih zgradbah ~edalje bolj izpodriva talno ogrevanje. Talno ogrevanje ima ve~ prednosti, glavne so ugodnej{a razporeditev toplote po vi{ini, kompenzacija hladnej{ih povr{in z veliko ogrevano povr{ino tal in ve~ja mo`nost uporabe nizko-temperaturnih virov energije. Zaradi prvih dveh vplivov se isto ugodje v prostoru dose`e z ni`jo temperaturo prostora in to se neposredno odra`a v manj{ih toplotnih izgubah ter ni`ji porabi energije za ogrevanje. Danfossovi celoviti sistemi elektri~nega talnega ogrevanja imajo {e ve~ prednosti; fleksibilnost vgradnje z grelnimi preprogami razli~nih toplotnih mo~i, natan~ni termostati, ki z natan~nim vzdr`evanjem temperature prostora omogo~ajo najve~je mo`no udobje. Inteligentno krmiljenje zagotavlja

ogrevanje natanko v obdobjih, ko ga potrebujete in tako skrbi za energetsko var~nost. Integriran brez`i~ni sistem skrbi tako za ogrevanje prostorov kot tudi za sen~enje prostorov in s tem za udobje tudi v poletnem ~asu. Elektri~no talno ogrevanje je idealno tudi za komfortno dogrevanje tal, ki lahko prepre~uje ob~utek mrzlih tal tudi v hladnej{ih poletnih no~eh in jutrih. Zaradi svoje majhne vgradne debeline je idealno pri prenovah, kjer je vi{ina talne konstrukcije omejena. • Milan Poga~ar, Danfoss d.o.o.

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Prihranite do 20% energije pri ogrevanju. Danfoss sistemi celovitega električnega talnega ogrevanja z inteligentnim krmiljenjem so učinkoviti, zanesljivi ter energetsko varčni. Hkrati uporabniku ponujajo udobje in ugodje toplih tal.

Idealno za prenove – Danfossove električne grelne preproge lahko vgradimo pod vse vrste talnih oblog – od keramičnih ploščic do lesenega parketa.

10 letna

razširjena garancija.

250.000 zadovoljnih uporabnikov

v EU vsako leto.

www.ogrevanje.danfoss.com

42

OGREVANJE

Solarni sistemi De Dietrich

T

oplota son~nih `arkov je neiz~rpen vir ~iste energije, ki je poleg tega {e zastonj. Zato je proizvajalec De Dietrich razvil serijo vrhunskih izdelkov, od kolektorjev do akumulatorjev toplote, s katerimi lahko toploto sonca prestre`emo in koristno uporabimo. Izjemna energija zastonj

Sonce samo v eni uri na Zemljo odda toliko energije, kot je celotno svetovno prebivalstvo porabi v enem letu. Toplotno energijo son~nega sevanja znamo u~inkovito prestre~i ter jo uporabiti za ogrevanje sanitarne vode in delno tudi prostorov. Koli~ina toplote se spreminja z vremenom in letnimi ~asi, kljub temu pa je energetska korist tako velika, da se sistem zagotovo spla~a vgraditi. Na ta na~in bo sonce zagotovilo od 60 do 90% energije, ki bi jo preko vsega leta morali vlo`iti v ogrevanje sanitarne vode in uporabniku za ta odstotek tudi zmanj{alo stro{ke. Sistem bo samostojno in u~inkovito deloval od zgodnje pomladi do pozne jeseni.

Zalogovnik tople sanitarne vode Dietrisol TRIO

Akumulator Dietrisol Trio zagotovi zadostno koli~ino tople sanitarne vode

grejemo {e vodo za ogrevanje hi{e. Je multienergijski kombinirani hranilnik, ki omogo~a preto~no ogrevanje sanitarne vode. Notranjost je razdeljena na {tiri neodvisne toplotne cone, vgrajeni cilindri in pregrade pa prepre~ujejo notranjo cirkulacijo ogrete vode in s tem izgubo energije. Zaradi tega ima izdelek do 20% bolj{i izkoristek kot primerljivi hranilniki toplote. Quadro ima dva solarna izmenjevalnika, ki sta name{~ena v hladnej{em spodnjem ter toplej{em zgornjem delu zalogovnika in {e dva za priklop dveh

dodatnih virov toplote, kotlov na plin, olje ali biomaso. Na razpolago sta izvedbi s prostornino 500 ali 750 litrov, ima vgrajeno krmilno avtomatiko, kompaktna oblika in enostavna uporaba pa dodatno potrjujeta vrhunsko kvaliteto izdelka. Son~na energija je vsakomur dostopna in okolju prijazna. Izbor prave velikosti sistema glede na `elje in porabo pa brezpla~no omogo~ajo strokovnjaki podjetja VETO, tel 01 – 580 9100, www. veto.si •

Ima vgrajene tri izmenjevalne spirale, dve solarni, eno za kotel in {e rezervni elektri~ni grelnik. Zalogovnik deluje na na~in stratifikacije, kar pomeni, da vodo ogreva v plasteh, ki se med seboj ne me{ajo, temperatura pa je najvi{ja na vrhu. Izkoristek te naprave je za 15% vi{ji kot ga imajo obi~ajni zalogovniki z dvema izmenjevalcema. Zato bo uporabnik imel vedno na razpolago dovolj tople sanitarne vode in napravo natan~no prilagodil svojim potrebam. Zalogovnik izdelujejo s prostornino 250 ali 350 litrov, v povezavi z De Dietrichovimi vrhunskimi s son~nimi kolektorji pa bo odli~na re{itev za vsak dom. Kolektorji so tako izdelani, da jih lahko vgradimo v streho ali nad njo.

Dietrisol QUADRO tudi za ogrevanje S tem zalogovnikom lahko s soncem ogrejemo sanitarno vodo in predDietrisol Quadro skupaj z zmogljivimim kolektorji zagotovi toplo vodo in podporo ogrevanja stavbe

Kaliko SANITARNA TOPLOTNA ÄŒRPALKA

EASYLIFE

I N O VAT I V N A E K O L O Ĺ  K A TEHNOLOGIJA Do 70% brezplaÄ?na topla voda! • Z izkoristkom delovanja COP 3,7 (v skladu z EN 255), Kaliko za vsako porabljeno 1kWh povrne 3,7 kWh, ki jo pretvori v brezplaÄ?no toplo sanitarno vodo.

Enostavna vgradnja • Kompaktna dimenzija in enostavna vgradnja omogoÄ?ata toplotni Ä?rpalki Kaliko vgradnjo praktiÄ?no v vsak prostor (dimenzije 80cm Ă— 80cm).

Vrhunska kakovost zagotavlja dolgo Ĺživljenjsko dobo • Titanova tokovna anoda zagotavlja varovanje notranjosti grelnika skozi celotno Ĺživljenjsko dobo grelnika. VzdrĹževalna dela niso potrebna. • Aluminijasti kondenzator speljan po zunanji strani grelnika onemogoÄ?a nastajanje vodnega kamna. • Emajliran jeklen grelnik skrbi za popolnoma neoporeÄ?no toplo vodo. • Ĺ iroko obmoÄ?je delovanja, med -5° C in +35° C vstopnega zraka.

Varovanje okolja • Kaliko za svoje delovanje ne potrebuje fosilnih goriv – brez emisij toplogrednih plinov.

Izredno uÄ?inkovita upravljalna enota

Obilo tople vode • S prostornino 270 l, Kaliko zagotavlja toplo sanitarno vodo tudi za 6 Ä?lansko druĹžino. • Kaliko samostojno ogreva sanitarno vodo do 65° C. • Izredno uÄ?inkovito intenzivno ogrevanje sanitarne vode – v manj kot 7 urah segreje celotno prostornino grelnika iz 15° C na 51° C.

• Digitalen LCD displej omogoÄ?a popoln in intuitiven nadzor nad pripravo tople sanitarne vode. • Nastavitev Ĺželjene ure ogrevanja TSV – tudi v zniĹžani tariďŹ elektriÄ?ne energije. • Optimizacija pri izbiri naÄ?ina ogrevanja – samostojno ali z vkljuÄ?evanjem tovarniĹĄko vgrajenega grelca. • Prikaz delovnih ur delovanja. • Enostavno upravljanje preko upravljalnika, katerega je moĹžno prestaviti v bivanjski prostor.

Multi-energijske reĹĄitve • ReĹĄitev za novogradnje in prenove obstojeÄ?ih objektov. • Na Kaliko TWH 300 EH je moĹžno prikljuÄ?iti solarno ogrevanje ali kotel (plin, kurilno olje, lesna biomasa).

ObiĹĄÄ?ite nas na sejmu ENERGETIKA 2012 od 15. do 18. maja 2012

p`Hp<`V&Hp.CŠÄŞHÄŞHÄŞÂ&#x2019; VC.pĹ?Ă&#x2018;Â&#x2019;Ä&#x153;Ĺ? p`Hp<`V&Hp.CŠÄŞHÄŞHÄŞÂ&#x2019; VC.pĹ?Ă&#x2018;Â&#x2019;Ä&#x153;Ĺ?Ĺ&#x2014;Ä&#x153;<8e <8CĂŠVCe `<ÄŞÄŚĆ&#x192;Ä&#x153;ħĂ&#x2018;Ă&#x201E;Ć&#x192;Ä&#x17D;Ä&#x153;Ć&#x192;Ć&#x192;Â&#x2019;%:ZÄŚĆ&#x192;Ä&#x153;ħĂ&#x2018;Ă&#x201E;Ć&#x192;Ä&#x17D;Ä&#x153;Ĺ?Ă&#x201D;Â&#x2019;.C%HÂ&#x17D;p`HÄŞZ.Â&#x2019;qqqÄŞp`HÄŞZ.

7RSORWQHĂżUSDONH

2OMHLQSOLQVNLJRULOQLNL

5DGLDWRUML

6RODUQLVLVWHPL

.RWOLQDELRPDVR

5HJXODFLMVNLVLVWHPL

44

DALJINSKO OGREVANJE

Daljinsko ogrevanje v Metliki

R

ast cen fosilnih goriv pove~uje zanimanje za okolju in denarnici prijazne vire toplote, med njimi tudi gradnjo kotlovnic na biomaso, namenjenih daljinskemu ogrevanju. Vir energije so lesni ostanki iz slovenskih gozdov, prednosti pa so {e avtomatizirano delovanje, dr`avne subvencije in nizki obratovalni stro{ki. Osnovno odlo~itev sprejmejo na ob~inski ravni, breme financiranja pa lahko prevzamejo tako imenovana ESCO podjetja (Energy Service COmpany). Ta omogo~ijo financiranje celotnega projekta in zagotovijo energetsko upravljanje. Daljinska ogrevanja na biomaso so zagotovo ena od bolj{ih re{itev za zmanj{evanja stro{kov ogrevanja in varovanje okolja.

Sodelovanje podjetij GIA in Petrol Izku{nje podjetja GIA izhajajo iz tipskih sistemov daljinskega ogrevanja, ki so si jih pridobili pri gradnji toplotnih postaj, sistemov in regulacij vseh ve~jih daljinskih sistemov v Sloveniji in drugje. Med drugim so sodelovali pri izgradnji 70 megavatne toplotne postaje ter z regulacijskimi sistemi

Pravilno izbrana avtomatika in krmilje omogo~a natan~no vodenje in obra~un porabljene toplote

Kotlovnica v Metliki daljinsko ogreva del stavb v kraju

opremili veliko manj{ih in velikih objektov ter tovarn. Svoje izku{nje so nato uporabili pri gradnji daljinskih ogrevanj v Gornjem Gradu, Logarski dolini, Vranskem, Lo~ah in Ribnici. S partnerjem Petrol d.d. so sodelovali pri izgradnji daljinskega sistema v Metliki, ki obsega popolnoma avtomatizirano kotlovnico, toplovod in toplotne postaje za predajo pogodbene toplotne energije. Dobavili so vse toplotne podpostaje z regulacijsko opremo. Projekt so za~eli v letu 2010,

ko sta 30-letno koncesijsko pogodbo podpisala Ob~ina Metlika in Petrol, ki je nato zgradil novo kotlovnico in sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, nanjo pa priklju~il ve~ stavb na tem podro~ju.

Kotlovnica Âťbrez posadkeÂŤ Kotlovnica deluje povsem samostojno in avtomatizirano, potrebno je le dova`ati kurivo in odva`ati pepel. Projekt omogo~a uporabnikom daljinske toplote, da bi se lahko

Krmilimo, upravljamo in nadziramo vse kar te~e Profesionalna regulacijska oprema in tehni~ne re{itve za podro~ja - energetike, - ogrevanja in prezra~evanja stavb, - daljinskega in centralnega ogrevanja, - tehnologije bencinskih servisov, industrijskih procesov, - strojegradnje.

Na{i proizvodi in z njimi povezane re{itve zadovoljijo razli~ne industrijske panoge, kot tudi zahtevne zasebne uporabnike. Merilnoregulacijska tehnika se pojavlja povsod, kjer se pretakajo mediji. Naj bo to industrijsko okolje, kjer se krmili proces agresivnih vnetljivih snovi ali v energetskem postroju tovarne pri pripravi in distribuciji pare. Reguliramo, krmilimo, upravljamo in nadziramo tudi Va{ hi{ni ogrevni sistem, ali pa velik stanovanjsko-poslovni kompleks. Proizvodi in re{itve GIAFLEX vklju~ujejo toplotne postaje, sisteme za prepre~evanje nastanka legionele, sisteme za pripravo sanitarne tople vode s pomo~jo obnovljivih virov, kot tudi indirektne sisteme za pripravo sanitarne vode.

DALJINSKO OGREVANJE

45

Toplotna postaja je vezni ~len med proizvajalcem in porabnikom energije

Dva kotla na sekance zagotovita dovolj toplote za vse ogrevane stavbe

preklopili nazaj na svoje stare vire ogrevanja, ~e bi ugotovili, da jim prevzemanje toplote iz daljinskega ogrevanja ve~ ne ustreza. V kotlovnici se nahajata dva kotla na biomaso mo~i 1000kW in 500kW, ter en vr{ni oljni kotel mo~i 2000kW. Vro~evodno omre`je je bilo zgrajeno na novo, s predizo-

liranimi cevmi, ki imajo vgrajeno tudi kontrolo pu{~anja. Toplotne postaje so postavljene v kotlovnice stavb in na interne razvode posameznih hi{. Obi~ajno delujeta samo kotla na biomaso, oljni kotel pa je samo rezerva, ~e bi v zelo hladnih obdobjih zmanjkovalo toplote. V kotlovnici se nahajajo {e hra-

nilniki toplote, ki omogo~ajo ~im bolj enakomerno delovanje kotlov. Ko se poraba toplote nenadoma pove~a, jo dodajajo v sistem, ko se pojavijo prese`ki, pa jo shranjujejo.

Obra~un porabljene toplote Nadzorni sistem krmilnikom toplotnih postaj po{ilja 4-to~kovno ogrevalno krivuljo, ~ase ogrevanja in ostale parametre, potrebne za njihovo delovanje. V 15-minutnih

intervalih izvaja od~itavanje krmilnikov, isto~asno pa takrat od~ita tudi vse vrednosti na kalorimetru toplotne postaje. S tem je omogo~eno spremljanje porabe na toplotnih postajah v realnem ~asu in prilagajanje njihovega delovanja s spremembo temperature, toplotne mo~i in pretokov. Ti podatki, ki se v pomnilnikih ves ~as bele`ijo, so nato osnova za obra~un porabljene toplote posameznega uporabnika. â&#x20AC;˘ Tihec

46

REGULACIJE OGREVANJA - NOVOST

ETKF - elektronska termostatska glava

H

erz z novo termostatsko glavo ETKF uporabniku omogo~a reguliranje sobne temperature glede na njegove individualne potrebe. Na ta na~in lahko prihranimo pri stro{kih ogrevanja do 27%, hkrati pa hitro povrnemo stro{ke nakupa termostatske glave. ETKF termostatska glava ima vgrajeno tedensko programsko uro, ter tovarni{ko sprogramirani dve ogrevalni fazi za vsak dan. Individualno sicer lahko sprogramiramo tri ogrevalne faze za vsak dan. V njej integriran motorni pogon preko radiatorskega ventila regulira dotok ogrevne vode v radiator in s tem prilagaja sobno temperaturo glede na `eleno temperaturo. Za napajanje skrbita dve bateriji LR6 z `ivljenjsko dobo 2 let.

ETKF termostatska glava omogo~a tri na~ine delovanja: - samodejni na~in: regulacija

Daljinski upravljalnik

Elektronska termostatska glava

Klju~ek za programiranje

temperature v skladu s shranjenim ~asovnim programom in nastavljeno `eleno temperaturo; - ro~ni na~in: `eleno sobno temperaturo izberemo ro~no z nastavitvenim gumbom; - po~itni{ki na~in: nastavitev `elene temperature do dolo~enega trenutka v prihodnosti. Velik digitalni prikazovalnik nam omogo~a prikaz podatkov - temperature v prostoru; - ~asovni program;

- datum in uro; - na~in delovanja. ETKF termostatsko glavo lahko s sistemskimi komponentami nadgradimo in tako dobimo zelo uporaben sistem za regulacijo temperature: - opcija okenski kontakt: montira se na izbrano okno v prostoru, v primeru zra~enja ETKF posreduje signal, da se `elena sobna temperatura zni`a (za{~ita proti zmrzovanju), ko okno zapremo pa se vklopi izbrani na~in delovanja, - opcija daljinski upravljalnik: z njim lahko enostavno nastavljamo sobno temperaturo ali preklapljamo med no~no in komfortno temperaturo; - opcija USB programski klju~ek: z njegovo pomo~jo lahko enostavno programiramo termostatsko glavo preko osebnega ra~unalnika, seveda z ustrezno programsko opremo. Termostatsko glavo lahko z zaporo upravljanja, ki jo

Okenski kontakt

aktiviramo z dolo~en kombinacijo tipk, zavarujemo proti nepoobla{~enemu posegu v nastavitve. Preklop na poletni na~in delovanja nam omogo~a da se ukazi iz sistemskih komponent ne izvr{ujejo, za{~ita proti nalaganju vodnega kamna na ventilu pa ostane aktivna. ETKF omogo~a uporabniku enostavno reguliranje sobne temperature. Primerna je predvsem tam, kjer ni mogo~e consko regulirati temperature v prostorih (starej{i ve~stanovanjski objekti), saj u~inkovito zdru`uje dve napravi v enem: termostatsko glavo in sobni termostat s programsko uro. â&#x20AC;˘ Borut Ĺ vajger â&#x20AC;&#x201C; HERZ d.d.

www.herz.si

Elektronska termostatska glava t učinkovito reguliranje sobne temperature, t združuje delovanje termostatske glave in sobnega termostata s programsko uro, t daljinsko vodenje t možna nadgradnja

Energijski razred “A” za Herz termostatsko glavo t pridobljena oznaka A po TELL klasifikaciji energijske varčnosti t zadostuje strogim standardom s področja termostatskih ventilov

Znižajte stroške ogrevanja!

HERZ d.d., Grmaška cesta 3, 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: +386 (0)1 896 21 02, Fax.: +386 (0)1 896 21 40, e-mail: info@herz.si, www.herz.si

Univerza Ball State po povr{ini in prebivalcih spominja na manj{e mesto

48

OGREVANJE

Ball State Universitiy v Indiani ima 22.000 {tudentov in ve~ kot 100 poslopij na povr{ini 1.620.000 m2. Na tem zemlji{~u so {e parkiri{~a, stadioni, {portne dvorane, zelenice, parki in ribniki. Stavbe na zunaj ka`ejo na dolgoletno zgodovino univerze, znotraj pa so opremljene z najnovej{o hladilno – ogrevalno tehniko. Toplotne ~rpalke zemlja – voda so prvi~ vklju~ili pred mesecem dni, sistem pa deluje brez motenj in pomanjkljivosti.

Zemlja greje in hladi univerzo

3.603 zemeljske sonde Vrtine z vstavljenimi vertikalnimi sondami so postavljene pod zelenicami in parkiri{~em in niso vidne. Globoke so od 120 do 150 m in imajo premer 13 cm. Podzemski cevni sistem in povezave med sondami so skupaj dolge ve~ kot 1.600.000 m. Cev v obliki ~rke »U« je potopljena v vsako vertikalno vrtino in nato zalita z redko betonsko malto, ki omogo~a odli~en toplotni stik med cevjo in zemljino. Obi~ajno cevi napolnijo z me{anico vode in glikola, da prepre~ijo zmrzovanje, v tem primeru pa se v sistemu nahaja samo ~ista voda.

Razvod brez glikola Dve podpostaji sta vle~na konja celotnega sistema in bosta toploto ali hlad po{iljali po cevnih sistemih do stavb univerze. V njiju se nahajajo toplotne ~rpalke in toplotni izmenjevalci energije med vodo iz sond in zaprtim sistemom ~rpalk, ki bodo pozimi odvzemale toploto zemlje, poleti pa njen hlad. Vode iz zemeljskih sond pred vra~anjem nazaj v zemljo nikoli ne bodo ohladili pod 5,5°C, zato dodatek glikola ni potreben. Vodo v predtoku za ogrevanje

Zemeljske sonde in toplotne ~rpalke univerze BSU grejejo in hladijo 67 stavb - prihranek 2 milijona dolarjev letno

stavb pa bodo ogrevali na najve~ 65 °C, saj so ogrevalni sistemi nizkotemperaturni in delno toplozra~ni, zato vi{je temperature niso potrebne. Sistem je prilagodljiv, zato bo iz tal odvzel samo toliko toplote ali hladu, kot ga tisti trenutek potrebuje. Vse stavbe so opremljene s toplotnimi podpostajami in krmilnimi sistemi, ki iz glavnega voda odvzemajo samo potrebne koli~ino energije.

Ekonomija in okolje Izra~unali so, da so s tem projektom za~asno zagotovili delo 2.300 ljudem, nekaj med neposrednimi izvajalci, nekaj pa med dobavitelji in proizvajalci opreme. V primerjavi s stro{ki pred tem, bodo letno prihranili kar 2 milijona dolarjev, zato se bo vlo`en denar hitro povrnil. Ugoden vpliv na okolje je posledica odstranitve starih kotlov in zmanj{anje emisij ogljikovega dioksida za 85.000 ton letno, s ~imer bodo prepolovili svoje dosedanje izpuste. S tem projektom so dokazali, da ne dr`ijo trditve, da je ogrevanje ali hlajenje z okolju prijaznim pristopom komplicirano in drago. Pri tem uporabniki v poslopjih ne bodo opazili nobene razlike, saj bodo pozimi {e naprej prijetno ogrevani, poleti pa hlajeni.

Na{e zamujene prilo`nosti V eni od prej{njih revij smo objavili predloge slovenskega strokovnjaka, za predelavo ogrevalnih sistemov na{ih {ol na podoben na~in, kot so to storili Ameri~ani. V predlogu je zajel vse, od prihrankov, ugodnih okoljskih vplivov do nastanka novih delovnih mest. Danes smo stvari tako zavozili, da bodo u~enci lahko sre~ni, ~e med poukom ne bodo preve~ zmrzovali. Pa bi bilo lahko druga~e. • Tihec

PREZRA^EVANJE

49

S prezra~evanjem izbolj{amo kvaliteto `ivljenja in privar~ujemo Projektiranje prezra~evanja Pri projektiranju prezra~evanja in ostalih strojnih instalacij je zelo pomembno, da se jih lotimo dokaj zgodaj, najbolje `e pri sami arhitekturni zasnovi objekta. Prezra~evanje je mo`no sestaviti tako, da v samem stanovanju ni posebnih ve~jih posegov in so vidni samo kon~ni elementi. Razvodi se lahko izvedejo pod estrihi, v sami AB plo{~i ali pa v spu{~enih stropih. Zrak se dovaja v ~iste prostore (spalnica, otro{ka soba, kabinet, dnevna soba) in odvaja iz umazanih prostorov (kopalnica, wc, kuhinja, shramba).

Izmenjava zraka med prostori Pomembni so pretoki zraka med prostori, da se zrak kar najbolje izkoristi. Koli~ina izmenjave mora biti pravilno predvidena in sicer 0,3-0,4 volumna na uro v povpre~nem obratovanju, ob maksimalni izmenjavi pa naj bi dosegli 0,8x izmenjavo. Ob odsotnosti mora biti sistem na minimumu, nasploh je pomembno, da se nastavi tedenska ura in ob tem primerno izmenjavo.

Upravljanje in vzdr`evanje prezra~evalne naprave Ve~ina prezra~evalnih naprav je zelo preprostih za vzdr`evanje in ~i{~enje. Pri rekuperatorju je potrebno redno menjati filtre (vsaj enkrat letno), odstraniti morebiten prah v njej in ob~asno dobro oprati tudi toplotni izmenjevalec. Kak{nega dodatnega vzdr`evanja pa

sama naprava in sistem ne potrebujejo. Periodi~ni pregledi niso obvezni, mo`no pa jih je pri~akovati v prihodnosti. Klju~en vpliv za brezhibno delovanje naprav ima tako {e vedno uporabnik sam, s tem ko prezra~evalno napravo redno pregleduje in vzdr`uje.

U~inki prezra~evanja stanovanj, poleg energetskih prihrankov Kvalitetna gradnja, novi izolacijski materiali in tesnjenje stavb so posledice `elja in potreb po energetski var~nosti in varovanju okolja, kar je posledi~no privedlo do potrebe po prezra~evanju z rekuperacijo odpadne toplote. Majhna izguba toplotne energije skozi ovoj stavbe in okna zadr`i tudi vso vlago, katero imamo v hi{i zaradi dihanja, kuhanja, pranja, likanja ter tu{iranja. Z bivanjem v neprezra~evani hi{i upada tudi kvaliteta zraka: koncentracija ogljikovega dioksida raste, vonjave iz kuhinje, kopal-

nice in sanitarij se kopi~ijoâ&#x20AC;Ś, kar ustvari nevzdr`ne razmere za bivanje. V kolikor ob tem nimamo vgrajenega prisilnega prezra~evanja, se zate~emo k odpiranju oken, s tem pa popolnoma izni~imo investicijo v izolacijo in ostale stavbne elemente, ki sestavljeno toplotni ovoj zgradbe. Tak{no prezra~evanje deluje le dokler je okno odprto, hkrati pa se v tem ~asu ne moremo izogniti vsem zunanjim dejavnikom, ki prihajajo skozi okno: hrup, prah, cvetni prah, insekti,â&#x20AC;Ś Vgrajeno prezra~evanje pa redno oskrbuje stanovanje ali stavbo s sve`im zrakom, s tem odpravlja mnoge te`ave sprotno in nemoteno, hkrati pa zagotavlja tudi energetske prihranke.

Prednosti naknadne vgradnje prezra~evanja v obrti in industriji Prezra~evalni sistem z rekuperacijo toplote se lahko uporabi skoraj v vsaki panogi. Pri ve~jih sistemi lahko `e prenosniki toplote z ni`jimi izkoristki, pomenijo prihranke 40,50 lahko tudi 100kW povratka na uro. Tak{na investicija se tudi ekonomsko hitro povrne. Tudi ostali u~inki (sve` zrak, brez neprijetnih vonjav, manj prahu) so prihranki, a se konkretno te`je prera~unajo, vsekakor pa se poka`ejo v bolj{i u~inkovitosti zaposlenih, lahko tudi skozi manj zdravstvenih te`av in posledi~no manj izostankov od dela. â&#x20AC;˘ Ve~ na www.klivent.si

50

OGREVANJE

Rotex HPSUhitemp visokotemperaturna toplotna ~rpalka, ki omogo~a temperaturo vode do 80 °C

»K

oliko ste pa vi porabili to zimo za ogrevanje?« je najbr` pogosto vpra{anje, ki si ga zastavljamo te dni. V nebo rasto~e cene zemeljskega plina in olja, so mo~no prispevale k visokim stro{kom ogrevanja. In tako je postalo neizbe`no razmi{ljanje o alternativnih, mnogo cenej{ih na~inih ogrevanja. Do sedaj so bile energetsko u~inkovite toplotne ~rpalke zaradi nizkih temperatur ogrevalne vode (temperatur dovoda) primerne le za novogradnje ali obstoje~e objekte s talnim ogrevanjem. S toplotno ~rpalko HPSUhitemp postavlja Rotex popolnoma nova merila, saj lahko zamenjate va{ obstoje~ ogrevalni kotel za toplotno ~rpalko in ob tem ohranite popolno udobje. Va{a obstoje~a

grelna telesa bodo enostavno vklju~ena v nov sistem ogrevanja.

U~inkovit princip delovanja in enostavna monta`a Toplotna ~rpalka HPSUhitemp se sestoji iz zunanje enote (1), ki jemlje toploto iz zunanjega zraka in dviguje njeno temperaturo do ravni, ki omogo~a dovajanje toplote. To toploto nato prena{a preko hladilne napeljave v notranjo enoto (2), ki {e nadalje zvi{a njeno temperaturo, kar omogo~a

Prava rešitev za radiatorsko ogrevanje. Dvokompresorska toplotna Ërpalka Rotex HPSUhitemp, ki tudi pri temperaturi zunanjega zraka -20 C proizvaja vodo temperature do 80 C. Toplotna Ërpalka je namenjena za domove z radiatorji in lahko deluje celo brez dodatnih elektro grelcev. Za izbiro pravilne moËi pokliËite 02 620 86 82.

K sodelovanju vabimo kvalitetne monterje iz celotne Slovenije.

temperaturo vode do 80°C za potrebe ogrevanja z radiatorji in za uporabo vro~e vode v gospodinjstvu. Rotexov pristop temelji na principu kaskadnega delovanja dveh kompresorjev (eden v zunanji enoti in eden v notranji enoti), kar zagotavlja najvi{je udobje celo pri najni`jih zunanjih temperaturah in to brez potrebe po dodatnem pomo`nem elektri~nem grelniku. Za toplotno ~rpalko HPSUhitemp ne potrebujete posebnega prostora – kurilnice, saj je mogo~e kompaktno zunanjo enoto neopazno namestiti zunaj stanovanjskih zgradb. Razen tega niso potrebna draga vrtalna dela ali izkopi.

Zalogovnik energije HybridCube® za optimalno higieno vode Sistem dopolnjuje hranilnik sanitarne tople vode (bojler) ali higienski zalogovnik (3) z razslojevanjem temperature. V higienskem zalogovniku toplote Rotex HybridCube® je shranjena pridobljena toplota, ki jo ob dolo~enem ~asu ponovno odda ogrevalnemu sistemu. Vgrajeni plasti~ni zalogovnik je odporen proti rjavenju in opremljen s toplotnim izmenjevalcem iz orebrenih cevi iz nerjave~ega jekla, ki {e posebej dobro prena{ajo toploto. Je kombinacija med zalogovnikom tople vode in preto~nim grelcem vode z izjemnimi higienskim lastnostmi.

Var~na in tiha Vaš distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 82, info@ecofutura.si, www.ecofutura.si

Pri toplotni ~rpalki Rotex HPSUhitemp je uporabljena ˝inverterska˝ tehnologija, ki

omogo~a spremenljivo obratovanje kompresorja v obmo~ju med 50% in 100% njegove zmogljivosti. To pomeni, da se mo~ toplotne ~rpalke nenehno prilagaja trenutni potrebi, kar ob~utno povi{a energetsko u~inkovitost toplotne ~rpalke. Tako lahko dose`eno celoletni izkoristek tudi do SCOP=~3. Poleg tega je zaradi uporabljene ˝inverterske˝ tehnologije obratovanje izredno tiho.

Majhen vlo`ek, ki prina{a velik donos Sistem omogo~a nadgraditev z regulacijskim modulom (4) in plo{~atimi kolektorji Rotex (5), ki lahko v najbolj{em primeru do 80% solarne energije pretvorijo v uporabno. Solarna energija in toplotna ~rpalka se tukaj idealno dopolnjujeta. Glede na potrebo toplotna ~rpalka ogrevalnemu sistemu dovaja potrebno koli~ino toplote. Tudi zalogovnik toplote Hybrid- Cube® je `e opremljen za izrabo solarne energije. ^e se `elite za vgradnjo solarnega sistema odlo~iti kasneje, lahko le-tega enostavno in hitro vgradite tudi naknadno. • Damjan Ragoli~, Eco futura d.o.o. 051 685 950, www.ecofutura.si

Izdelava sekancev direktno iz nasada.

OGREVANJE

51

Vodilno ogrevanje na biomaso

Biomasa – gorivo prihodnosti

ENOSTAVNO in ČISTO ogrevanje

KWB in klimatske spremembe „Edina prilo`nost proti klimatskem kolapsu in globalnem segrevanju je prehod ~love{tva na oskrbo z energijo iz obnovljivih virov“. S tem prepri~anjem KWB intenzivno deluje na raziskavah izgorevanja lesnih peletov, sekancev, polen in goriv iz poljedelstva. Prihodnost na podro~ju biomase pripada energijskemu in hitrorasto~emu lesu. Predstavitev vsega tega predstavlja KWB v najve~jem Energijskem vrtu Evrope, na sede`u podjetja v St. Margarethen na Rabi, ki bo slovestno odprt 7. Julija 2012. •

6-le

6

www.kwb.si

z

bna

garancij

tehnologijo! Na voljo od 2,4 kW.

• širokopasovna lambda sonda • Easyflex čistilni obroč • minimalne emisije • nizka poraba goriva • praznjenje posode pepela na 2 leti

www.kwb.si Nasad hitrorasto~ega lesa.

B

tna

do

u

Medtem se 60.000 strank po Evropi v svojih enodru`inskih hi{ah v naseljih in izven njih oskrbuje s toploto KWB ogrevalnih sistemov. Novi povdarek je na komunalni oskrbi z energijo na pode`elju, kot tudi v gospodarskih objektih. Paleta

proizvodov KWB obsega ogrevanje na pelete, sekance in polena v razponu od 8 do 300 kW mo~i. KWB je medtem postal poznan po svoji vodilnosti v inovacijah na podro~ju ogrevanja na biomaso. S tem, da je mo~ inovacij KWB-ja zagotovljena tudi v prihodnosti, tako tehnolo{ko vodilno podjetje v Evropi na podro~ju biomase poseduje najve~ji razvojno raziskovalni center za biomaso v privatni lasti.

W

K

ratica KWB pomeni mo~ in toplota iz biomase („Kraft und Wärme aus Biomasse“) in je sinonim za inovativne ogrevalne sisteme na biomaso. Kot pionir za obnovljive energije sta ustanovitelja podjeta August Raggam in Erwin Stubenschrott vedno imela jasno vizijo: Mi dajemo energijo za `ivljenje!

Novo ogrevanje na pelete!

a

K

52

CEVNI SISTEMI

Uponor predizolirani cevovodi Tovarni{ko izdelane fleksibilne kinete

U

ponor predizolirani cevovodi se uporabljajo po celem svetu, saj omogo~ajo {irok spekter podro~ja uporabe – naj si bo to v ogrevalnih omre`nih sistemih pri stanovanjskih naseljih, sistemih hladilne vode, v hotelskih kompleksih ali v industriji za pitno vodo, `ivila ali kemikalije. Za vsako od teh podro~ij uporabe je na voljo ustrezna re{itev. Uponor predizolirani cevovodi so na voljo kot cevi Uponor Thermo, Aqua, Quattro in Supra s slede~imi karakteristikami: • temperaturno obmo~je delovanja notranje cevi zna{a od -50°C do +95°C, razen za cevi Uponor Supra je obmo~je delovanja -50°C do +40°C, • dimenzijski razpon notranjih cevi od 25 – 110 mm, • obratovalni tlaki zna{ajo od 6 do 16 barov, • mediji, ki so primerni za uporabo teh cevi pa so lahko topla in hladna pitna voda, hladilna voda, hladna in topla ogrevalna voda, odpadna voda, `ivila, kemikalije. Fleksibilne, predizolirane cevi Uponor, ki zdru`ujejo vse te lastnosti, se uporabljajo `e ve~ kot 25 let v omre`jih za dobavo

toplote, stanovanjski gradnji, hi{nih priklju~kih, kot tudi v industriji, na primer, v pivovarnah, rafinerijah, obratih za obdelavo odpadnih voda in hotelskih kompleksih.

Razli~ne vrste cevovodov

Zmanj{ane toplotne izgube za do 12%

Uponor `e ve~ kot eno leto nudi vsem svojim strankam novo, izbolj{ano toplotno izolacijo cevi, ki je izdelana iz modificiranega zamre`enega polietilena. Tak{en izolirni material ima izjemno fleksibilnost in trpe`nost, ob tem pa so toplotne izgube zmanj{ane na minimum. Material je zelo primeren za uporabo pri sistemih z obnovljivimi viri energije, katere uporabljajo sistem predizoliranih cevovodov za razvode med objekti, napravami, …

Polaganje direktno iz koluta

Enostavna in hitra vgradnja Uponor predizolirani cevovodi so enostavni za transportiranje in so dobavljeni na gradbi{~e v kolutih. Majhna te`a in fleksibilnost pomenita, da se cevi lahko enostavno in hitro polagajo, tudi okrog vogalov in razli~nih ovir. Razvod je energetsko u~inkovit, saj zaradi zaprte celi~ne strukture izolacijske pene, zadr`uje toploto ter prepre~uje vdor vlage vso `ivljenjsko dobo cevi. Monta`a je enostavna, pri ~emer posebna orodja niso potrebna. Cevi so lahko pole`ene v neprekinjenih dol`inah do 200m. Samo-kompenzacijski cevni sistem ne zahteva vgradnjo elementov za kompenzacijo raztezkov, ker se toplotni raztezek notranje cevi kompenzira znotraj izolacije.

Priklju~ki in pribor Za zagotavljanje popolnih priklju~kov je na voljo obse`en asortiman fitingov z razli~nimi komponentami in dodatki, kot so izolacijska ohi{ja, hi{ni priklju~ki in tesnila. Pri tem uporaba specialnih orodij ni potrebna, prav tako ni potrebno lotanje. Poleg fitingov in cevi se v sklopu celotnega sistema nahajajo tudi vsi ostali dodatni elementi, opozorilni trakovi, tesnilni trakovi, zaklju~ne kape, ja{ki in tesnilni obro~i. Podrobnej{e podatke o Uponor predizoliranih cevovodih in ostalih sistemih lahko dobite pri generalnemu zastopniku, firmi TITAN d.d. iz Kamnika. • Vili Zabret, TITAN d.d. Shemati~ni prikaz uporabe

53

w w w. O

upo

našo biščite

Od A do B brez izgube °C

nor.si

spletn

o stra

n!

Moderne rešitve za lokalno distribucijo toplote morajo odgovarjati najvišjim zahtevam po zanesljivosti, varnosti, robustnosti, kot tudi učinkovitosti. Na osnovi Uponor PE-Xa cevi je predizoliran sistem trpežen distribucijski sistem, ki omogoča tekočini, da je transportirana, tako znotraj kot zunaj objekta, z minimalno temperaturno spremembo.

Do

12 %

boljša izolacijs

ka sposobnost

cija a l o z i Nova

Zastopa in prodaja: TITAN d.d. T: (01) 8309 170 prodaja, (01) 8309 168 tehnična služba F: (01) 8309 171 E: pc5@titan.si

54

OBISKALI SMO

Butan plin z novimi usmeritvami Nove energetske smernice narekujejo alternativne re{itve Na sejmu MCExpocomfort tudi dru`ba Butan plin V Milanu je v marcu potekal mednarodni sejem Mostra Convegno Expocomfort. Dru`ba Butan plin d.d. se ga tradicionalno udele`uje z novinarji, ki smo ob tej priliki imeli mo`nost spoznati strate{ko usmeritev podjetja in njihovega lastni{kega partnerja Liquigas. Z novimi energetskimi smernicami podjetji napovedujeta nove alternativne energetske re{itve. Toma` Grm, generalni direktor dru`be Butan plin, je izpostavil pomen energetskih re{itev, ki kon~nemu potro{niku zagotovljajo konkretne prihranke energije. V dru`bi se zavedajo pomena novih energetskih smernic. Kot hitra in u~inkovita energetska alternativna re{itev podjetja, ki je bilo dosedaj poznano po dobavi plinohramov, jeklenk in avtoplina, se vse bolj uveljavlja soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije. Pred dvema letoma so prvi~ predstavili manj{o kogeneracijsko enoto za uporabo tudi v gospodinjstvih. Danes se z ve~imi realiziranimi sistemi soproizvodnje toplote in elektrike potrjuje, da trgu nudijo u~inkovite, re{itve za tovrstne investicije kogeneracijskih naprav, kar je v ~asu krize toliko bolj pomembno. @al cena fosilnih goriv raste,

Ekipa slovenskih novinarjev v Milanu

gospodinjstev, ki pa ne zmorejo energetsko sanirati objektov v smislu celostne energetske sanacije, pa je ~edalje ve~. V Butan plinu lahko ponudijo konkretne re{itve za zmanj{anje stro{kov za ogrevanje v kombinaciji starega ogrevalnega sistema. Kot dobra alternativa so mo`ni kondenzacijski kotli na uteko~injen naftni plin - UNP v kombinaciji s klasi~nim sistemom ogrevanja, solarnimi sistemi ali toplotnimi ~rpalkami.

Kondenzacijski kotli v kombinaciji z obnovljivimi viri energije so odli~na re{itev Ni nujno potrebno, da ob energetski sanaciji hi{e, v kolikor naletimo na omejitve v poseganje objekta, v celoti zamenjamo ogrevalni sistem. Investicije ob zamenjavi starega ogrevalnega sistema s siste-

Novosti s podro~ja alternativnih energetskih re{itev v kombinaciji z uteko~injenim naftnim plinom je predstavila tudi dru`ba Liquigas na sejmu MCExpocomfort 2012, ki je podobno kot Butan plin del koncerna SHV, najve~jega distributerja uteko~injenega naftnega plina (UNP) na svetu.

mom na obnovljive vire zna{ajo od 6. - 12.000 EUR, toliko visoka investicija pa je marsikomu nedosegljiva. V Butan plinu so prepri~ani, da se izpla~a izvesti enostaven ukrep zamenjave kotla s kondenzacijskim. Investicija vas ob letnih 40% prihrankih energije stane le cca. 2.000 EUR in je v primerjavi z drugimi vrstami ogrevanja z alternativnimi viri kot so toplotne ~rpalke ali kotli na lesno biomaso ob~utno ni`ja. Za ogrevanje sanitarne vode je absolutno smiselno koristiti kombinacijo kondenzacijskega kotla in son~nih kolektorjev ali kombnacijo kondernzacijskega kotla in toplotne ~rpalke za sanitarno vodo, pri ~emer vas ob 70% prihrankih energije za ogrevanje sanitarne vode son~ni sprejemniki stanejo cca. 4.000 EUR, toplotna ~rpalka za sanitarno vodo pa od 1.200 do 2.000 EUR.

Toma` Grm, direktor dru`be Butan plin: »V Butan plinu se zavedamo, da bodo na dolgi rok obstala le tista energetska podjetja, ki bodo znala uporabnikom ponuditi celovite energetske re{itve, ki bodo zagotavljale velike prihranke pri porabi energije. Prihodnost le`i v kombinaciji klasi~nih in alternativnih energentov, zato tak{ne re{itve `e razvijamo. Pri~akujemo, da bomo lahko nove energetske pakete predstavili slovenskemu trgu `e v prvi polovici leto{njega leta. Seveda pa ne gre zanemariti vpra{anja energetske potratnosti stavb in ukrepov za njihovo saniranje.«

V primeru, da {e niste izvedli preprostih ukrepov za zmanj{anje toplotnih izgub v hi{i, ki prina{ajo konkretne prihranke energije, vam v podjetju Butan plin priporo~ajo, da redno izvajate ~i{~enje in servis pe~i, ustrezno namestite ali nastavite termostatske ventile, namestite izolacijo za radiatorje in na razvodne cevi, ter v prostoru zni`ate temperaturo za 1 °C. Z na{tetimi preprostimi ukrepi lahko stro{ke ogrevanja zmanj{ate tudi za 15%. • Jo`ica EKART

Na sliki z leve proti desni: Toma` Grm, direktor Butan plin, Paolo Dal Lago, predsednik NS Butan plin in predsednik uprave Liquigasa, Simon Franken, CEO Liquigasa in ~lan izvr{nega odbora SHV Energy in Mitja Štoka, komercialni direktor Butan Plin

55

5 nasvetov za izbiro ~istilne naprave Izbira velikosti ali tipa ~istilne naprave je odvisna od {tevila ~lanov gospodinjstva (P.E.), koli~ine odpadne vode ter namena uporabe (vikend hi{e, stanovanjski objekti, poslovni objekti). Dimenzioniranje za gostinske objekte ima svoje zakonitosti, ki zahtevajo dodatne izra~une.

Garancija, vzdr`evanje, servis Garancijska doba in servisne storitve so pomemben del odlo~itve pri nakupu. Naprava tipa VH je narejena zelo preprosto, zato skoraj ne potrebuje vzdr`evanja. Nudimo Vam 30 let garancije na posodo in 3 leta na ~asovno stikalo in puhalo priznanega Japonskega proizvajalca. 2 brezpla~na servisna ogleda! Vzdr`evanje sestavljajo predvsem nastavitve ventilov, ki jih naredite sami ter letno ~i{~enje 3/4 vsebine mulja v ~istilni napravi. Brez dragih elektromagnetnih ventilov! Tehnologija in na~in delovanja ~istilne naprave narekujeta stro{ke vzdr`evanja. Zato se pri nas poslu`ujemo preprostih a u~inkovitih re{itev, ki ne potrebujejo posebnega vzdr`evanja. Naprava ustreza zahtevam evropske in slovenske zakonodaje!

Cena Cena ~istilne naprave za do 6 ~lansko dru`ino (VH6L) je `e od 1799 â&#x201A;Ź + DDV! Dostava, monta`a, priklop in zagon z aktivnim muljem so `e vklju~eni v ceno ~istilne naprave. Za izra~un velikosti ~istilne naprave pi{ite na info@ok-vision.com ali pokli~ite na GSM {tevilki 030 626 715 ali 040 328 460. Zahtevajte ponudbo na www.biolo{ke-~istilne-naprave.si â&#x20AC;˘

56

Energetska prenova PREJ - POTEM

Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

N

a trgu najdemo veliko razli~nih re{itev izvajanja energetskih prenov. Veliko jih je dobrih, niso pa vse primerne za vsako situacijo. Da se pravilno odlo~imo, je potrebno upo{tevati danosti stavbe, stopnjo `elenega udobja ter finan~ne zmo`nosti.

POTEM Son~ni kolektorji Lentherm SL 2001

Re{itve ob energetski prenovi hi{e ne moremo vpeljati brez tehtnega na~rtovanja. Slednje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih primerov energetskih prenov, ki so tovrstno zahtevno nalogo `e izpeljali, s predstavitvijo pa `elijo pomagati tudi vam, ~e ste ugotovili, da vas je leto{nja zima preve~ finan~no iz~rpala. Razli~ne primere konkretnih energetskih prenov bomo sproti objavljali v naslednjih {tevilkah revije Var~ujem z energijo in na spletnem portalu revije, ter na straneh podjetja Merkur, s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas«.

Osebna izkaznica energetske prenove - Primer 1: Obnova sistema ogrevanja Objekt: Dvostanovanjska hi{a

Ogrevanje pred prenovo, lastnosti:

Re{itev energetske prenove prenova kurilnice:

Lokacija: Dolenjska

Ogrevalna povr{ina: 200 m2

Opustitev kurilnega olja

Leto izgradnje: 2008, zidana

Kombinacija predimenzionirane kombinirane pe~i na drva (20 m3) in na kurilno olje (700 l)

Namestitev sodobne pe~i na drva z visokim izkoristkom

Toplotna za{~ita oboda stavbe: 8 cm Toplotna za{~ita proti tlem: 8 cm Toplotna za{~ita proti strehi: 30 cm Servisni prostori proti severu in bivalni (topli) prostori proti jugu, brez naravnih ovir Okna: dvoslojno izolacijsko steklo - 1,1 W/ m2K, za{~ita pred pregrevanjem in ohlajevanjem z roletami Brez ve~jih toplotnih mostov Brez pribitkov toplote skozi okna proti jugu

Nizkotemp. radiatorsko ogrevanje + delno talno ogrevanje, termostatski ventili na radiatorjih

Ogrevanje sanitarne vode s son~nimi kolektorji Lentherm SL 2001 (9 m2) in 300 l zalogovnikom; mo`nost dogrevanja z elektri~nim grelcem

Enostavna centralna regulacija ogrevanja glede na temperaturo dnevnega prostora,

Namestitev sodobnej{e regulacije na pe~i in solarnem sistemu

Uporaba kurilnega olja v prehodnem in poletnem obdobju

Znesek investicije (izvedba z zagonom): cca. 10.000 EUR

Letni stro{ek ogrevanja prostorov in sanitarne vode je zna{al cca. 2.100 EUR

Vloga za pridobitev subvencije Eko sklada (do 25 %) – 2.000 EUR

Dileme/problem investitorja:

Nakup in strokovna izvedba v okviru storitve Gradimo z Merkurjem (nakup z graditeljskim popustom in ni`jim DDV-jem, skupaj v vi{ini cca. 20 %)

Brez virov lokalnega ogrevanja: kamin, {tedilnik na trda goriva Brez prisilne izmenjave zraka

Gro`nja nara{~ajo~ih cen energentov

Uporabniki: Število ~lanov gospodinjstva: 4 odrasle osebe in 2 otroka Povpre~na temperatura v bivalnih prostorih: 20 °C Povpre~na temperatura v spalnih prostorih: 17 °C Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 200 l Dobra strokovna usposobljenost investitorja

@elja po prepolovitvi stro{kov ogrevanja Izogib ve~jih posegov v arhitekturo Uporaba obstoje~ega dimni{kega sistema Uporaba lastnega vira energenta – les Zagotovitev udobja (enostavnost rokovanja in vzdr`evanja)

Naj{ibkej{i ~len: predimenzionirana kombinirana pe~ na les in kurilno olje

Pri~akovana poraba energentov po prenovi: 9 m3 drv, minimalna dodatna poraba elektri~ne energije za obratovanje son~nih kolektorjev in elektri~no dogrevanje v slabem vremenu Pri~akovana doba povra~ila investicije pri trenutnih cenah energentov: 6 let V primeru vi{anja cen naftnih derivatov, se bo investicija povrnila {e hitreje

Energetska prenova PREJ - POTEM NAGRADNA ANKETA DOBRE REŠITVE ČAKAJO NA VAS

RAZMISLITE IN ODGOVORITE

V uredništvu revije Varčujem z energijo izvajamo v letu 2012 skupaj s podjetjem Merkur razpis energetskih prenov PREJ-POTEM. Pri dokumentiranju tipičnih energetskih prenov sodelujemo z Merkurjem, ker ima široko mrežo trgovskih centrov, kjer si posamezne izdelke in rešitve lahko praktično ogledate, ker nudi razvejano mrežo strokovnih izvajalcev, ki se v Merkurju oskrbujejo z repro materialom in ker nudi storitev Gradimo z Merkurjem, v okviru katere investitorji na enem mestu dobite individualno strokovno pomoč, individualne nakupne ugodnosti (tudi 20 % ceneje) ter pomoč pri kreditiranju in oddaji vloge za nepovratna sredstva EKO sklada. Vsi, ki se boste prijavili na razpis (z izpolnjeno anketo po pošti ali preko ankete na spletni strani revije oz. s klicem na Merkurjevo brezplačno številko 080 88 01), boste deležni brezplačne pomoči in svetovanja pri rešitvi vašega energetskega problema, prvih 30 prijaviteljev po vsakokratnem izidu revije pa prejme tudi letno naročnino na revijo.

Bistvo ogrevanja je neohlajevanje – če se stavba ne ohlaja, DA je potreba po ogrevanju minimalna.

NE

DELNO

Enostavni sistemi pomenijo cenejšo vgradnjo in nižje stroške vzdrževanja.

DA

NE

DELNO

Mlada družina potrebuje enostavne rešitve ogrevanja, ker se z zapletenimi ne utegne ukvarjati.

DA

NE

DELNO

Ogrevalni sistem uporabljamo dlje časa kot avto in je tudi cenejši.

DA

NE

DELNO

Udobje pri ogrevanju/hlajenju je ena bistvenih prednosti, DA v katero se splača investirati.

NE

DELNO

Poleg izkoristka kotla je pomemben tudi izkoristek razvoda ogrevanja in izkoristek regulacije.

NE

DELNO

Izpolnjeno anketo izrežite in pošljite na naslov: Revija Varčujem z energijo Prepolje 101 2206 Marjeta na Dravskem polju Več energetskih prenov PREJ-POTEM si lahko pogledate na www.merkur.si/prejpotem

DA

57

*IME, PRIIMEK: *NASLOV: Telefon: *E mail: (mesta označena z * je za sodelovanje potrebno izpolniti) Soglašam, da moje podatke uporabite za namene žrebanja, ter posredujete družbi Merkur d.d., kot izvajalcu strokovnega svetovanja, kjer se bodo z vami dogovorili za vam ustrezen način in termin strokovne pomoči, ter da nas v primeru nagraditve kontaktirate na prijavljeni e-naslov. Oddane podatke prijavljenih bralcev ankete hkrati shranimo v bazo prejemnikov novic revije. Če pri tem ne želite sodelovati prosimo, da na portalu izpolnite ODJAVO.

Povzetek investicije Zanimiva je ugotovitev, da nalo`ba v energetsko prenovo stranki prina{a bistveno ve~je obresti, kot nalo`ba v ban~ni depozit. Investitor je ob predstavljenem primeru energetske prenove iz prihrankov investiral v visoko zmogljivo pe~ na drva in se skupaj z dodatno vgrajenimi son~nimi kolektorji znebil odvisnosti od naftnih derivatov. Hkrati je investicija v energetsko prenovo pove~ala samo vrednosti nepremi~nine. Pe~ na drva sicer zahteva nekaj ve~ dela pri kurjenju, vendar nalaganje drv na deset ur omogo~a, da je ve~ino dneva lahko zdoma, ter da pono~i nalaganje ni potrebno. Naslednja na~rtovana investicija, ki sledi, je izvedba dodatne toplotne izolacije na fasadi - vsaj dodatnih 8 cm, da bi skupna debelina izolacije na fasadi in toplotna prevodnost obodnih sten hi{e zado{~ali za kandidaturo nepovratnih sredstev Eko sklada. • PREJ - Klasi~na pe~ Stadler 32kw, s dodanim oljnim gorilcem in z vgrajenim bojlerjem.

Lojze Bertoncelj, Jo`ica Ekart

POTEM - Toplovodni pirolitski kotel DHV 25 kW z dvofaznim izgorevanjem za kurjenje suhe lesne biomase

POTEM - Kotel na pirolizo 25 kW, poleg njega oljni kotel Sime 25 ter kombinirani zalogovnik 300 l za segrevanje sanitarne vode s kolektorji, pe~jo in elektri~nim grelcem za podporo.

58

OGREVANJE

Garancija za kompletne sisteme talnega ogrevanja:

Vogel & Noot zagotavlja absolutno varnost

K

ompletni sistemi talnega ogrevanja FLOORTEC proizvajalca Vogel & Noot z izjemno dobro medsebojno usklajenimi komponentami bistveno preka{ajo kateri koli sistem, ki ga sestavite sami. Nov znak kakovosti za na~rtovalce, in{talaterje in uporabnike, je pridobitev na podro~ju enostavne monta`e, najbolj{ih servisnih storitev in dolgoletnega zanesljivega delovanja. Pri sistemih talnega ogrevanja, sestavljenih iz komponent razli~nih blagovnih znamk, za in{talaterje obstaja za tveganje, da bodo morali v primeru {kode sami odgovarjati za (visoke) stro{ke, saj posamezni proizvajalci ne odgovarjajo za nastalo {kodo. V nasprotju s tem Vogel Noot zagotavlja absolutno varnost in nudi kot garancijo za kompletne sisteme talnega ogrevanja FLOORTEC s {tevilnimi prednostmi proizvodov in servisnih storitev absolutno varnost.

10 let garancije z najvi{jo varnostjo Z garancijo za kompletni sistem in{talaterji sistemov talnega ogrevanja FLOORTEC proizvajalca Vogel & Noot pridobijo 10 let pravic iz garancije. V praksi, sicer zelo redkih te`av s sistemom FLOORTEC, tako in{talatersko podjetje ne krije nobene {kode vse do zavarovalne vrednosti 1 milijona evrov.

Enostavna monta`a, optimalna dokumentacija in vrhunske servisne storitve Poleg tega, da je sistem enostaven za monta`o, prepri~ajo o kakovosti tudi popolna tehni~na dokumentacija in prakti~na orodja za na~rtovanje. Sestavni deli so v vsaki fazi izgradnje sistema na voljo v pravi koli~ini in pravi izvedbi, kar

Armature TWINTEC omogo~ajo neproblemati~no obratovanje talnega gretja in grelnih teles v le enem ogrevalnem krogu.

Upravljanje grelnih teles in talnega gretja s pomo~jo TWINTEC

Z znakom kakovosti „garancija za kompleten sistem“ Vogel & Noot na~rtovalcem in in{talaterjem jam~i najvi{jo zanesljivost pri sistemih talnega ogrevanja.

prepre~uje nastanek napak in zagotavlja u~inkovito monta`o. Razen tega so na voljo tudi servisne storitve, kot so iz~rpno svetovanje, redno {olanje na mestu uporabe, podpora ob pravem ~asu.

Sistemi talnega ogrevanja FLOORTEC lahko po zaslugi armatur TWINTEC proizvajalca Vogel & Noot obratujejo skupaj z visoko temperaturnimi sistemi, kar omogo~a prihranek drage predelave, saj te armature zagotavljajo neproblemati~no regulacijo. TWINTEC uporabniku prostora zagotavlja enostavno uporabo in udobje. S pomo~jo serijskega preklopa je talno gretje za grelnimi telesi oskrbovano z optimalno prilagojeno temperaturo. Ve~ informacij o sistemih talnega ogrevanja z garancijo za kompleten sistem in o inovativnih komponentah na www.vogelundnoot.com • Dr. Norbert Adam

Dnevno nas spremlja 900 obiskovalcev portala BODITE OBVEŠČENI TUDI VI IN S KORISTNIMI INFORMACIJAMI PRIHRANITE ČAS IN DENAR Na internetnem portalu www.varcevanje-energije.si se prijavite kot brezplačen uporabnik in mesečno vas informiramo o vseh aktualnih vsebinah vseh naših revij. Napovednik - V junijski številki revije VARČUJEM Z ENERGIJO, št.30 pripravljamo nove eksluzivne tematske priloge: BIVANJE V ZATESNJENIH ZGRADBAH; prezračevanje, klimatizacija, ter novo serijo prispevkov NOVODOBNE HIŠE ZA 1 EURO NA DAN. Revija Varčujem z energijo

www.varcevanje-energije.si

VOGEL & NOOT

ZAGOTOVLJENA VARNOST S KOMPLETNIMI SISTEMI.

Kakovostne komponente sistemov talnega ogrevanja FLOORTEC proizvajalca VOGEL&NOOT se med seboj odlično ujemajo – kot členi močne verige. Poleg tega nudimo obsežne storitve načrtovanja, svetovanja in šolanja. To zagotavlja največjo varnost pri načrtovanju, montaži in delovanju – z 10-letno garancijo. Informirajte se o prednostih garancije za kompletne sisteme in sodelujte v nagradni igri na www.vogelundnoot.com

60

INSTALACIJE

Caleffi za lesno biomaso

S

erije izdelkov za ogrevanje z lesno biomaso, CALEFFI Hidrotermike iz Izole, ki je sestavni del italijanskega koncerna CALEFFI, so namenoma prilagojene ogrevalnim napravam pri katerih nastaja visoka temperatura. Materiali za te izdelke upo{tevajo vse zahteve po u~inkovitem in varnem delovanju kotlov na lesno biomaso.

kotla na trdo gorivo z napravo in nadzoruje povratno temperaturo in prepre~uje kondenz.

Enote za povezovanje in upravljanje z energijo

Varnostne naprave Za varnost delovanja teh kotlov je Caleffi skonstruiral ve~ novih tehni~nih re{itev med katerimi je ventil za termi~no praznjenje, ki ga v primeru blokade gorilnika na kotlu ali vklju~itve alarma resetiramo ro~no. Druga zanimiva novost je varnostni termi~ni ventil za kotle na trda goriva s posebnim tipalom za dvojno za{~ito, ki omeji temperaturo vode v kotlu ali jo takoj ohladi. Lastnost varnostnega termi~nega ventila z avtomatskim dopolnjevanjem je, da izprazni vodo iz kotla, ko ta dose`e zahtevano temperaturo in jo isto~asno nadomesti s hladno vodo in tako zagotovi zni`anje temperature v sistemu. Caleffijev ventil za toplotni izpust opravlja funkcijo tako, da ob dose`eni nastavitveni temperaturi vklopi signalno lu~ za izpust

odve~ne toplote in hkrati aktivira povrnitev pretoka vode v napravi, regulator vleka pa za popolno zgorevanje kotla z dvojno za{~ito avtomatsko regulira dotok zgorevalnega zraka.

Protikondezacijski ventil in cirkulacijska enota Protikondezacijski ventil samodejno uravnava temperaturo vode na povratku v kotel, kar prepre~i nastajanje kondenza v kotlu. Protikondenzacijska cirkulacijska enota povezuje kotel z distribucijskim kolektorjem in prav tako prepre~uje nastajanje kondenza, hkrati pa ta omogo~a tudi povezovanje kotla z inercijskim zbirnikom ali neposredno z napravo. Enota za protikondenzacijsko in distribucijsko recirkulacijo slu`i kot povezava-

So vnaprej sestavljene v omaricah. Enota za povezovanje in upravljanje z energijo za ogrevanje omogo~a povezavo kotlov na trdo gorivo s kotli drugih vrst. To omogo~ata tudi enoti za povezovanje in upravljanje z energijo, ki slu`i za ogrevanje prostorov in gretje sanitarne vode z zbiralnikom in zadnja, ki je namenjena tako ogrevanju kot takoj{njemu gretju sanitarne vode, ter proizvaja toplo vodo preko izmenjevalnika toplote.

Digitalni regulator Kot zadnji v omenjeni seriji izdelkov za ogrevanje na lesno biomaso je digitalni regulator, ki zagotavlja nadzor in upravljanje naprav za ogrevanje. Ve~ informacij in podrobnosti o delovanju omenjenih izdelkov pod rubriko Caleffi biomasa najdete na www.caleffi.si. â&#x20AC;˘ F. Mithans

62

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Cene energentov rastejo, sonce pa ne izstavlja ra~unov

T

ako je. Rekordne cene energentov (olje, plin, les…) kar same opozarjajo, da so potrebne nujne spremembe pri na~inih na{ega ogrevanja. Vsekakor je danes najve~ govora o alternativnih virih energije in eden od njih je son~na energija, kjer se za~etna nalo`ba hitro povrne, saj se nam stro{ki investicije povrnejo `e v obdobju {tirih do {estih let.

Prihaja tudi pomladanska akcija popustov Glede na povpra{evanje so v podjetju Gomon solar pripravili pomladansko akcijo z 10 % popustom. Z njihovimi kolektorji lahko poleg sanitarne vode dogrevate tudi stanovanje, saj sprejemajo toploto v obla~nem vremenu, difuzni svetlobi in ekstremnih zimskih temperaturah do -25 stopinj Celzija. So zastopniki za: vakuumske kolektorje, bojlarje in hranilnike, solarne postaje, krmilnike… Za zastopane kolektorje imajo

TUV in Solar keymark certifikata, pridobljena na podlagi uspe{no opravljenih testov v ekstremih vremenskih pogojih kot so: to~a, veter in sneg. Pet letna garancija zagotavlja visoko kakovost izdelkov.

so uvr{~eni na seznam za pridobitev subvencij in pomladanski ~as je pravi termin za nakup, saj si tako zagotovite izkoristek sonca preko celega leta.

Brezpla~no svetovanje in ogledi Subvencije `e od za~etka leto{njega leta Pod okriljem Ekosklada j.s. je `e iz{el razpis za pridobitev nepovratnih sred¬stev za nakup in monta`o solarnih sistemov, ki vam omogo~ajo do 25 % povra~ila stro{kov. Kolektorji podjetja Gomon solar

Njihovi svetovalci po Sloveniji opravljajo brezpla~ne oglede, uredijo vam vse za pridobitev subvencij Ekosklada in ponujajo monta`o na klju~. Pokli~ite 051/330-444 ali pi{ite na prodaja@gomonsolar.com •

VODA

Centrifugalna filtracija vode brez filternega vlo`ka Centrifugalni izlo~evalec slu`i za izlo~anje kristalnih trdnih snovi v vodi tako v gospodinjstvih, kot v industriji za za{~ito velikih vodovodnih sistemov. S pomo~jo magnetnega nevtralizatorja vodnega kamna dose`emo, da se vodni kamen in ostali trdni delci v vodi preformirajo v `eljeno strukturo za izlo~anje. Deluje brez {kodljivih posledic na kemi~no sestavo vode, uporabljamo pa ga lahko tudi kot mehanski filter. Izlo~a mehanske delce ve~je od 5 mcr, njegova u~inkovitost pa je do 75 odstotna.

Preprosta vgradnja Priporo~amo da napravo vgradite za vodnim {tevcem ali pred pipami, tu{i, bojlerji, pomivalnimi stroji, pralnimi stroji, kotli za centralno kurjavo, medicinsko opremo, gostinsko opremo. Pred izlo~evalce je priporo~ljivo namestiti Slika 1, magnetni nevtralizator . Na izlo~evalec Izlo~evalec kristalnih trdnih snovi z zbiralnim lon~kom in lahko opcijsko vgradite prozoren lon~ek, krogli~nim ventilom za izpust s pomo~jo katerega bo vidno izlo~anje trdnih delcev v vodi (sl.1). Na spodnjem delu lon~ka namestite krogli~ni ventil za izpust izlo~enih ne~isto~, ki ga odpremo po potrebi, odvisno od kvalitete in koli~ine porabljene vode. ^e je naprava pravilno vgrajena ne potrebuje servisiranja. Po monta`i filtra, ali po menjavi filternega vlo`ka pustite vodo te~i 5 minut, {ele nato jo za~nite uporabljati. Filter za vodo iz plastike in medenine in sestavni deli teh materialov, ki imajo kontakt s pitno vodo so izdelani v skladu z direktivo 80/778/EEC. Ob monta`i filtra je potrebno tesniti z teflonom. Vgradnja naj bo izvedena v obhodnem vodu (bay pas). Prednosti izlo~evalca vodnega kamna in trdih delcev iz vode so enostavna monta`a, preprosto ~i{~enje, deluje brez filter vlo`ka, ter njegova dolga `ivljenjska doba. â&#x20AC;˘ Ve~ na strani www.ekom.si

Opcija monta`e centrifugalnega filtra v kombinaciji hi{nega filtrirnega sistema â&#x20AC;&#x201C; CENTRO MAG â&#x20AC;&#x201C; CB.

63

64

NOVOSTI

Fujitsu var~no greje in hladi

T

oplotne ~rpalke in klimatske naprave so toplotni stroji, ki delujejo na popolnoma enakem principu, le da so tehni~no prilagojeni za u~inkovito ogrevanje ali hlajenje. Toplotne ~rpalke zrak/ voda Pri nas so `e dolgo uveljavljene in primerne za ogrevanje novih hi{, za pasivne objekte, za naknadno vgradnjo v obstoje~e stavbe in za prigradnjo obstoje~im ogrevalnim sistemom. Toplotne ~rpalke Fujitsu Waterstage lahko uporabimo v vseh na{tetih primerih, delovanje pa je vodeno s pomo~jo Siemensovih krmilnikov. S tem je zagotovljeno pravilno in var~no delovanje ogrevalnih sistemov, med njimi tudi priklju~itev dveh ogrevalnih krogov preko modula, ki vsebuje svojo obto~no ~rpalko, me{alni ventil in regulacijo, kompatibilno s Siemensovim krmilnikom. Tip ~rpalke Waterstage Highpower odlikujeta visoka kvaliteta in zmogljivost. Dokaz za to je sposobnost naprave, da obdr`i nazivno mo~ tudi pri -15°C, pri tem pa vodo ogreje do 60°C in to celo, ko je zunaj -20°C. Dosega visoko grelno {tevilo COP 4.4 (pri 11.2 kW modelu) in COP 4.3 (pri 14 kW modelu) ter deluje v obmo~ju od -25°C do +35°C, zato so primerne tudi za radiatorsko ogrevanje dobro izoliranih hi{.

Nagrajeni notranji enoti LT in LU sta na pogled zelo podobni

Klimatske naprave Fujitsu Klimatski napravi tipa LT in LU sta letos prejeli vrsto oblikovalskih nagrad; Good design award 2011, iF product design award 2012 in Reddot design award winner 2012. To je izjemen oblikovalski dose`ek, saj vseh treh nagrad skupaj do sedaj ni uspelo osvojiti {e nobenemu drugemu proizvajalcu. Notranji enoti obeh tipov sta majhni vendar u~inkoviti, saj imata vgrajen zmogljiv toplotni izmenjevalnik in izredno mo~an ventilator. Imata tudi I- podu podoben daljinec, s katerim lahko izvedemo {tiri ~asovne nastavitve na dan ali 28 nastavitev v tednu. Model LT ima vgrajeno tipalo, ki zaznava prisotnost ljudi v prostoru, zato v prazni sobi klima deluje z zmanj{ano mo~jo. Ob vstopu v prostor se ponovno aktivira v skladu z nastavljenim na~inom delovanja. Visoka grelna {tevila naprav zagotavljajo u~inkovito delovanje med hlajenjem ali ogrevanjem. Naprava tipa LU, mo~i 2,5 kW ima grelno {tevilo COP 4,5, enako mo~an tip LT pa COP 4,95. Na videz

Toplotna ~rtpalka Fujitsu Waterstage - notranja in zunanja enota

majhna razlika pa postane pomembna, kadar klimatske naprave delujejo veliko {tevilo ur na leto.

Hi{ni prezra~evalni sistemi Dantherm Zaradi zatesnitve hi{ in stanovanj {ele z vgradnjo prezra~evanja omogo~imo zdravo bivanje in prihranke energije. Danski proizvajalec Dantherm ima na podro~ju prezra~evanja z vra~anjem toplote ve~ kot 50 let izku{enj. Izdelke izberemo z ozirom na velikost prostorov in na mesto vgradnje. Vertikalna modela HCV 3 in HCV 5 vgradimo v kuhinjsko omarico ali poseben prostor. Manj{i je primeren za prostore do 140 m2, ve~ji pa za objekte do 260 m2. Modela HCH 5 in HCH 8 sta namenjena za monta`o v vodoravnem polo`aju ter predvidena za vgradnjo na podstre{je. Manj{i model je primeren za prostore do 280 m2, ve~ji pa do 475 m2. Vsi izdelki imajo zaradi visoke kakovosti certifikat »passiv house« in bomo zanje dobili tudi sredstva s strani Eko sklada. Podrobnej{i podatki se nahajajo na www.dines.si •

Dantherm prezra~evalne naprave za vgradnjo v kuhinjski element ali podstreho

IN[TALACIJE

65

ČISTA PITNA VODA. ZANESLJIVO ZA CELO ŽIVLJENJE. CEVNI SISTEM RAUTITAN.

Avstrijski in nem{ki instalaterji `e dolgo uspe{no uporabljajo sistem Rautitan PX

Milijoni spojev sistema Rautitan

S

pomo~jo inovacij in raziskav je firma Rehau postala vodilno podjetje na podro~ju materialov iz polimerov, ki jih uporabljajo v gradbeni{tvu, proizvodnji prevoznih sredstev in industriji. Firma je profesionalno vodeno dru`insko podjetje s ve~ kot 15.000 zaposlenimi, tovarne pa imajo na 170 krajih v svetu. V njihovem sanitarnem programu izstopa sistem Rautitan PX, ki je namenjen razvodu tople in hladne pitne vode ter za razvode ogrevanja.

Milijoni zanesljivih spojev Proizvajalec Rehau je s sistemom za razvod tople in hladne vode Rautitan PX posodobil desetletja uporabljano tehniko in izdelal instalacijski sistem, v katerem so vsi deli proizvedeni iz polimerov. Klju~ni del napeljave so pomi~ni tulci, ki so jih samo 22 mesecev po predstavitvi na trgu prodali ve~ kot 10 milijonov. Nato so namesto medeninastih fitingov izdelali in uvedli spojne kose iz polimera, katerih prodaja je samo 19 mesecev po predstavitvi posko~ila na milijon kosov. Zato lahko ugotovimo, da sta S spojnimi elementi sistema Rautitan PX so do sedaj izvedli ve~ milijonov zanesljivih in trajnih spojev

se sistem in tehnika spajanja v praksi potrdila ve~ kot milijonkrat. Sistem hvalijo tudi izvajalci in uporabniki, saj monta`a poteka hitro in enostavno, instalacije pa so trajne in delujejo brez okvar. Monterjem je posebno v{e~ izvedba spoja med cevjo, fitingom in pomi~nim tulcem, ki ga lahko na spoj potisnejo ne glede na to, kako je obrnjen. Zaradi visoke elasti~nosti materiala PVDF je tudi sila potiskanja tulca v spojni polo`aj nizka. Vse to je klju~na prednost pred podobnimi sistemi, kjer so pomi~ni tulci izdelani iz medenine.

Brez tla~nih izgub Fitingi sistema Rautitan so izdelani iz izjemno `ilave in lahke plastike Polyfenilsulfon. Zaradi velike notranje odprtine so upori v napeljavi zanemarljivi. Zato se je za tak na~in izvedbe razvodov proizvajalec Rehau odlo~il `e pred dvajsetimi leti in pri tem tudi ostal. Tudi zato instalacija Rautitan PX ne pozna pojava kriti~nih temperatur ali problemov, povezanimi s padci tlaka. Poleg tega se v razvodih ne pojavlja korozija ali razjede cevi zaradi turbulenc, zato ta sistem izpolnjuje vse sedanje varnostne in higienske zahteve hkrati pa bo brez te`av izpolnil tudi zahteve bodo~ih zaostrenih standardov.

Spoj bodo~nosti Vsi sestavni deli sistema Rautitan PX, od cevi, vmesnih spojnih kosov in pomi~nih tulcev so izdelani iz polimerov, ki poleg obi~ajnih obremenitev med delovanjem brez {kode prenesejo tudi grobo ravnanje na gradbi{~u. Materiale odlikujejo tudi visoka udarna `ilavost ter odpornost na kemikalije in na vplive temperatur ter staranja materiala. Deli sistema Rautitan PX so lahki in jih smemo vgrajevati tudi takrat, ko temperature na gradbi{~u padejo do – 10°C. • Mag. Michael WALTER

Ko gre za higieno, so zahteve večje – zlasti pri pitni vodi. Odločite se tudi vi za inštalacijski sistem, ki izpolnjuje vse zahteve: RAUTITAN. Sedaj tudi s fitingi SX iz legiranega jekla.

Univerzalen. Gospodaren. Varen. Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji: THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

REHAU Gesellschaft m.b.H. Region Southeast Europe Industriestraße 17 2353 Guntramsdorf Österreich www.rehau.at/rautitan

66

OGREVANJE

Knutovih 20 let vgradnje toplotnih ~rpalk Podjetje Knut praznuje letos dvajsetletnico delovanja, od ustanovitve pa delujejo na podro~ju obnovljivih energij. Njihova glavna dejavnost je dobava in vgradnja toplotnih ~rpalk, sledi solarna tehnika, zalogovniki toplote, prezra~evanje in povezava vseh teh elementov s strojnimi instalacijami.

Ob 20 obletnici podjetja Knut bodo tudi na sejmu Energetika pripravili nagradno `rebanje

vo navdu{ile nove uporabnike za prestop na obnovljive vire energije. V ~asu, ko se mnogo uporabnikov zaradi zmanj{anja stro{kov odlo~a za daljinsko ogrevanje, se je pokazalo, da je ogrevanje s podtalnico, energetsko vrtino ali zemeljskim kolektorjem ekonomsko celo bolj ugodno. Nibe 1330 ima mnogo prednosti, ki bodo prepri~ale upravljavce ve~jih ogrevalnih ali hladilnih sistemov, da se odlo~ijo za vgradnjo.

Odlo~itev za kakovost

@e ob ustanovitvi so se odlo~ili, da bodo njihove naprave in storitve visoke kakovosti, enako velja za odnose s kupci. Tudi slu~ajna sre~anja z zadovoljnimi uporabniki potrjujejo njihovo ^rpalke so dvostopenjske, z dvema kompresorjema, vsak z usmeritev. Razen dveh toplotnih ~rpalk, ki so manj kot 3 kg hladiva, kar bo zlasti ugodno, ko bodo za~eli ju morali zamenjati zaradi ognja in poplave, vse veljati novi predpisi o varovanju okolja. Z dvema kompresorjeostale po skoraj dveh desetletjih {e vedno dobro ma lahko so~asno ogrevamo sanitarno vodo in stavbo na dveh delujejo. Na preteklem sejmu Dom so svoj jubilej razli~nih temperaturnih nivojih. Mo~ ogrevanja lahko tudi proslavili z nagradnim `rebanjem, ki ga bodo Toplotna Nibe F1345 s stopnjujemo, s ~imer prihranimo veliko energije za pogon. prigrajenim hladilnim modulom ponovili tudi na svojem razstavnem prostoru na Vgrajena regulacija omogo~a, da lahko veliki porabniki v sejmu Energetika v Celju. Pri tem bodo predstavili {e nekaj novosti, med kaskado pove`ejo do 9 dvostopenjskih enot, s ~imer dobijo 18 stonjimi tudi toplotne ~rpalke ve~jih mo~i, ki so primerne za ogrevanje penj mo~i in {e vi{je prihranke energije. poslovnih stavb ter ve~stanovanjskih in sakralnih objektov.

Še u~inkovitej{a Nibe 1345 Švedski proizvajalec je `e v modelih toplotnih ~rpalk z grelno mo~jo 5/ 8/ 10/ 12 kW iz serije Nibe 1245, uporabil modularni sistem gradnje. Enote zemlja/ voda so namenjene ogrevanju stanovanjskih hi{, dvostopenjska modularna gradnja pa ima ve~ prednosti. ^e se hladilni modul slu~ajno pokvari, ga lahko zamenjamo kar med delovanjem ogrevalnega sistema. Nahaja se v ohi{ju, skupaj z drugimi deli te dvostopenjske ~rpalke, menjava pa je izjemno enostavna in hitra. Zaradi tega so stro{ki servisa nizki, zanesljivost delovanja ogrevalnega sistema pa visoka. Ta lastnost je pomembna zlasti v objektih, kjer je vgrajenih ve~ toplotnih ~rpalk z ve~ stopnjami mo~i, za rezervni del pa potrebujemo samo en modul. Zamenjava okvarjenega modula traja samo pol ure, serviserji pa imajo nato dovolj ~asa za popravilo v delavnici.

Dvostopenjske iz serije Nibe 1330 Namenjene so ve~jim porabnikom toplote ali hladu in bodo zaradi svoje u~inkovitosti ter enostavnega upravljanja zagoto-

Ima prav tako dva kompresorja, je modularne izvedbe, deluje pa izjemno tiho, zato med strokovnjaki velja za najti{jo toplotno ~rpalko v svojem razredu. Na barvnem zaslonu za upravljanje so z logi~nimi simboli prikazane vse informacije o na~inu delovanja, temperaturah, ~asih in drugi podatki. Za upravljanje lahko izberemo jezik, tudi slovenski, programsko opremo pa lahko dopolnimo preko USB priklopa ali priklju~ka na eternet ter pove`emo v omre`je z NIBE Uplink. V seriji Nibe 1354 se nahajajo ~rpalke z mo~jo 24, 30, 40 ali 60 kW. Vse so dvostopenjske, z izmenljivim hladilnim modulom in pripravljene za prihajajo~o povezavo na Nibe Connect. S kaskadnim priklopom devetih toplotnih ~rpalk Nibe 1345 dobimo 18 stopenj, s skupno mo~jo 540 kW, {tevilo COP 4,35 (po EN 14511, B0/W35°C), pa je za pribli`no 10% vi{je kot pri Nibe 1330. Za ve~stanovanjske objekte ogrevane s toplotno ~rpalko je od Eko sklada mo`no pridobiti nepovratna sredstva v vi{ini 25% investicije. To pomeni za ~etrtino ni`je stro{ke in zagotovo enega od najcenej{ih na~inov ogrevanja za prihodnjih dvajset in ve~ let. • Drago Škantelj, KNUT d.o.o.

NIBE™ F1345 - zemlja/voda

KAMINI | www.contura.si - S svojo tesnostjo primerni tudi za hiše s

- Najtišja na tržišču - Dvokompresorska toplotna črpalka (enostavnejši servis) - Napredna barvna regulacija - Visoki izkoristki

www.nibe.si

NIBE™ F2300 zrak/voda - visokotemperaturna do 65°C - najtišja na tržišču (pod 45 dB) - najvišji izkoristki - nova kompaktna notranja enota

prisilnim prezračevanjem

NIBE™ F2300

Dobrodošli v hiši zaupanja - KNUT

NIBE™ F1345

Dobrodošli na sejmu Energetika 2012 TOPLOTNE ČRPALKE | v hali L1 - razstavni prostor 37

- Preko 70 različnih modelov - Visoki izkoristki

NOVA GENERACIJA DVOKOMPRESORSKIH TOPLOTNIH PLOTNIH ČRPALK Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenje

Serija TČ zemlja/voda (voda/voda) 1345

KNUT d.o.o., Mali Osolnik 17, 1311 Turjak | 01 788 99 16 | info@knut.si | www.knut.si

NIBE™ VVM 500

Prednosti modularne gradnje

INŠTALACIJE

Giacoklima – sistemi talnega ogrevanja Osnovni namen predstavljenega ploskovnega ogrevanja je zagotoviti uporabniku `eleno udobje, enostavno upravljanje sistema ter ekonomi~en izkoristek. Nizkotemperaturni sistemi so predvsem v novogradnjah `e pravilo. Osnova za zagotavljanje brezhibnega delovanja in dolge `ivljenjske dobe so kvalitetne komponente sistemov. Predstavljen sistem Giacoklima predstavlja preizku{eno re{itev.

Na slovenskem tr`i{~u je proizvajalec Giacomini poznan `e 15 let, v svetovnem merilu pa predstavlja vodilno podjetje za proizvodnjo sistemov napeljav za ogrevanje, ohlajanje in napeljavo sanitarne vode.

67

hlajenja z vso potrebno regulacijo le tega. Nabor re{itev nizkotemperaturnih sistemov je {irok saj so v programu razdelilniki za manj{e in srednje sisteme (tipa GIACOMINI R553E, R553FY, R557) pa tudi za ve~je sisteme –industrijski objekti, proizvodnje in trgovske hale (tip R53 – modularni razdelilniki). V proizvodnem programu so tudi sistemi z re{itvami za napeljavo talnega ogrevanja in radiatorskega ogrevanja v enem razdelilniku (osnovna enota R557R).

Razdelilniki za talno in radiatorsko ogrevanje Giacoklima sistemi pokrivajo sisteme talnega, stropnega in stenskega ogrevanja in

Primer vezave termostata preko regulatorja PM 100 do elektrotermi~nih pogonov. Predstavljen sistem zagotavlja neodvisno regulacijo talnega ogrevanja za razli~ne prostore. S tem uporabniku omogo~a prilagoditev ogrevanja prostorov glede na potrebe in `elje. Re{itev zagotavlja udobje in ni`jo porabo energije. Monta`a sistema je enostavna, brez potrebnega vzdr`evanja. Napetost elektronskih komponent: 230 V.

Pex-b cevi za napeljavo talnega ogrevanja Razdelilniki v kombinacijami s cevmi za talno ogrevanje COMO PEX , izolacijo, krogli~nimi ventili, odzra~evalnim komadom ter regulacijo, predstavljajo zaklju~en krog komponent sistema. Cevi COMO PEX-b s protizra~no zaporo zagotavljajo uporabniku varno in kvalitetno napeljavo talnega ogrevanja. Cevi so fleksibilne in enostavne za polaganje, na voljo pa v kolutih 100m, 200m, 400m in 600m.

Izolacijske plo{~e LEGENDA

1 Razdelilec R553F 3 Odzra~evalni sistem R554L

6 Krogli~ni ventil R259/R789 7 Elektrotermi~ni pogon R473 - R478

8 Modul - PM100P 9 Sobni termostat

Glede na zahteve sistema, je mo`na tudi izbira ve~ vrst izolacijskih plo{~ za talno ogrevanje. V standardni ponudbi so debeline 20 mm (SOLO TOP), 31 mm, 55 mm (COMBI TOP) s trdo PS folijo in negativnim kotom za la`je polaganje cevi. V standardnem programu so tudi STIROTAL SILENT plo{~e debeline 47 mm vakuumsko plastificirane s PE folijo.

Elektrotermi~ni pogoni v kombinaciji s sobnimi termostati in modulom PM100 Elektrotermi~ni pogoni v kombinaciji s sobnimi termostati in ostalo regulacijo predstavljajo nadgradnjo sistema talnega ogrevanja in na moderen na~in regulirajo temperaturo za vsak prostor posebej. Prednost sistemov Giacomini je kompatibilnost komponent saj se isti elektrotermi~ni pogoni in ostala regulacija uporablja tudi v sistemih radiatorskega ogrevanja in ventil konvektorjev. • Miha Pivk

68

OGREVANJE

Kaminska pe~ Vario Aqua na sejmu Energiesparmesse prejela nagrado Energie Genie Prednosti Vario Aqua: Vedno ve~ kupcev se pri izbiri ogrevanja odlo~a za les, zato je podjetje SHT GmbH razvilo kaminsko pe~ z ogrevanjem vode, v kateri lahko gorijo tako lesni peleti kot tudi polena. Prejeta nagrada je {e en dokaz, da je razvoj v podjetju SHT u~inkovit, pravilno usmerjen in temelji na ideji izbolj{evanja energetske u~inkovitosti. Pred nekaj leti je podjetje `e uspe{no predstavilo mo`nost ogrevanja s kombiniranim kotlom thermodual TDA. Samodejen v`ig polen v kaminski pe~i Vario Aqua preko peletnega gorilca ne omogo~a samo udobja, temve~ skraj{a tudi fazo zagrevanja. S tem je poskrbljeno za hitrej{i prehod v normalno delovanje in tako za zmanj{anje {kodljivih emisij med fazo zagrevanja pe~i. Obi~ajne izgube zaradi sevanja kotla v kurilnici v tem primeru ostanejo in se izkoristijo za ogrevanje prostora, v katerem je Vario Aqua name{~en. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje je ogrevanje prostorov, ~e `elimo dose~i enak u~inek ogrevanja, z visoko u~inkovito kaminsko

pe~jo na polena ali pelete bistveno cenej{e. Tak{na kombinacija je najbolj u~inkovit na~in za izkori{~anje lesa kot goriva in zato tudi okoljsko zanimiva. Pe~ ima mo`nost samodejne prepoznave vrste goriva. Ob potrebi po ogrevanju za~ne pe~ delovati na pelete. Takoj, ko so nalo`ena polena, se pri~ne zgorevanje drv in ko ta dogorijo, pe~ ponovno samodejno deluje na pelete. Ko so polena nalo`ena, senzor za temperaturo plamena, ki je name{~en nad zgorevalno komoro, zazna nara{~anje temperature. Regulacija preklopi sistem loput za dovajanje zraka, ki se uporablja za oba na~ina delovanja, na gorenje polen. Dovajanje potrebnega primarnega in sekundarnega zraka v proces zgorevanja glede na na~in delovanja zahteva posebno krmiljenje. Sistem regulacije je prav posebno in natan~no zami{ljen. Zgorevalna komora za pelete se nahaja pod kuri{~em za polena. Tak{na konstrukcija dovoljuje po eni strani neposreden v`ig polen, po drugi strani pa zajema plamen gorenja peletov zgoraj

- uporabna za nizkoenergijske in enodru`inske hi{e - ogrevalna mo~ do 14,9 kW - dve lo~eni zgorevalni komori - celi~na zapora proti povratnemu ognju - samodejni v`ig polen preko zgorevalne komore pelet - dol`ina polen 1/3 m - razmerje oddajanja energije zrak / voda: 20% / 80% - zalogovnik za pelete 37kg

le`e~a polena in s tem opazovalcu tudi ob delovanju na pelete ponuja privla~en prikaz plamena. Razlog za razvoj tak{ne kombinirane kaminske pe~i je v nara{~anju {tevila kupcev, ki si `elijo dodatno mo`nost izbire pri ogrevanju na les. Ob~utek ve~je neodvisnosti, daje tej kombinirani pe~i dodatno vrednost. Druga ciljna skupina kupcev so navdu{enci nad ogrevanjem z lesom, katere je prepri~al samodejen v`ig polen preko peletnega gorilca. Vsak kotel na polena potrebuje zalogovnik vode, tako je tudi pri tej kaminski pe~i. Za delovanje v peletnem na~inu so v SHT-ju dodatno razvili lasten

Kombinirana pe~ Vario Aqua z mo~jo 15kW

optimiran sistem upravljanja z zalogovnikom. Glavna razlika v na~inu zgorevanja med pe~jo Vario Aqua in kotlom TDA je v gorenju polen. TDA je uplinjevalni kotel, v Vario Aqua pa polena gorijo na klasi~en na~in. Prednost kombiniranega sistema v eni napravi je ta, da ostane preostala toplota za naslednji proces ogrevanja bistveno bolj uporabna. V pe~i se nahaja kakovosten ognjeodporen beton, ki razpolo`ljivo toploto odli~no zadr`i v zgorevalni komori. V`ig polen se izvede samodejno in skraj{a za~etno dobo, v kateri se ustvarjajo neugodne emisije. Pri kombiniranemu sistemu je skupno delovanje neposrednej{e in u~inkovitej{e. Odlo~ilno za visok izkoristek pri obeh na~inih gorenja je v lo~enih zgorevalnih komorah, ki so optimalno prilagojene na zgorevanje pelet in polen. â&#x20AC;˘ Andrej Gruden

OGREVANJE

69

Zanimiva alternativa vse dra`jemu kurilnemu olju

C

ene naftnih derivatov, in s tem tudi kurilnega olja, {e kar naprej rastejo in ni izgledov, da bi se kaj kmalu ustalile, kaj {ele spustile na ravni izpred leta ali dveh. Cene so `e tako visoke, da `e presegajo finan~ne zmo`nosti mnogih gospodinjstev po Sloveniji. Uporabniki i{~ejo alternativne vire ogrevanja in najve~krat je to biomasa. Predvsem lesni peleti so zanimivi, ker ohranjajo precej{njo raven avtomatike, ki so jo uporabniki navajeni pri kurilnem olju (za razliko od kurjenja drv), obenem pa v ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla. Potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Izberite ustrezen gorilnik V grobem lo~imo gorilnike na pelete v dve skupini: take s hlajeno gorilno komoro in tiste z nehlajeno komoro. Nehlajeni gorilniki so enostavnej{e konstrukcijske izdelave (in zato praviloma tudi cenej{i), vendar so primerni le za kotle v ve~jimi kuri{~i, kot so kotli za kurjenje trdih goriv, medtem ko pri specialnih kotlih za kurilno olje njihova namestitev ne pride v po{tev. Po drugi strani pa se gorilnike z hlajeno gorilno komoro dr`i vtis, da so zahtevni za monta`o. Med hlajenimi gorilniki izstopa gorilnik Fenix, katerega konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavnosti vgradnje na obstoje~e kotle (tudi specialne kotle na kurilno olje). To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namestitvi ne posega v vratca kotla, saj se gorilnik enostavno prisloni/pritrdi na vratca (odprtina v vratcih mora biti 110 mm). Za hlajenje gorilne komore se

sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. S tem, ko ta je isti zrak speljan po zunanjem obodu gorilne komore, se segreje (in obenem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kvaliteta gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do toplotnih izgub. Gorilnik odlikuje tudi napreden v`igni sistem, ki zagotavlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob minimalni porabi elektri~ne energije. Gorilnik Fenix ima vgrajen elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delovanja gorilnika (vklapljanje in izklapljanje gorilnika po potrebi ter prehod med razli~nimi re`imi delovanja) in natan~no nastavitev delovanja, saj ima uporabnik mo`nost spreminjanja okoli 15 razli~nih parametrov, da gorilnik prilagodi delovanju lastnim potrebam.

Primer monta`e gorilnika na pelete Fenix na specialni kotel za kurilno olje

Zahteve za monta`o Obstajajo sicer dolo~ene omejitve glede monta`e gorilnika Fenix na obstoje~e kotle. Na~eloma so vsi kotli na drva ali kombiniranih kotlov drva/olje primerni za monta`o gorilnika, je pa potrebno zagotoviti 60 cm prostora od vratc (tudi v smeri njihovega odpiranja). Pri kotlih namenjenim izklju~no za kurilno olje, pa so omejitve ve~je. Poleg zagotovitve potrebnega prostora od kotla (60 cm), mora biti globina kuri{~a minimalno 35 cm, izpu{na cev kotla za dimne pline pa premera vsaj 130 mm. Priporo~ljivo je, da ima kotel neke vrste vratca, ki se odpirajo na te~aje, ker bo ~i{~enje pepela s tem precej la`je (uporabnik mora ra~unati na ~i{~enje

vsaj enkrat tedensko, ob najbolj mrzlih tednih tudi pogosteje), obenem pa je priporo~ljivo, da je kotel po mo~i nekoliko ve~ji od dejanskih potreb gospodinjstva, ker bodo s tem izkoristki vi{ji. Za grobo oceno potrebne nazivne mo~i v kW lahko vzamemo povpre~no letno porabo kurilne olja v litrih, to {tevilko delimo z 100 in pri{tejemo 10. Gorilnik se dobavi skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), ki skrbi za doziranje pelet v gorilnik. Uporabnik tako potrebuje le {e primerno posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, in seveda nabavo ustrezne koli~ine in kvalitete pelet pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in `e je pripravljen na precej cenej{i na~in ogrevanja. â&#x20AC;˘ Damjan Nemec

Enostaven priklop gorilnika Fenix na obstoje~e kotle (kombinirane ali na kurilno olje) brez posebnih posegov. Napreden v`igni sistem, ki zagotavlja najhitrej{i v`ig ob minimalni porabi energije. Invativno zasnovana gorilna komora, ki zagotavlja dalj{o `ivljensko dobo tako gorilnika kot samega kotla.

RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOV Inovateh d.o.o., Martinjak 81, 1380 Cerknica Tel.: 051 683 699, del. ~as: vsak delavnik od 13:00 do 16:00

Ve~ informacij na:

www.inovateh.si info@inovateh.si

70

KOGENERACIJA

Soproizvodnja toplote in elektri~ne energije v ve~jem javnem objektu Fakulteta za {port v Ljubljani je od predlani bogatej{a za ve~jo kogeneracijsko enoto, kapacitete 140 kWe/207 kWth, s katero letno proizvedejo 1.660 MW toplote, letni energetski prihranek zna{a 20%, prihranek emisij pa celih 255 ton na leto. Soproizvodnja toplote elektri~ne energije, kraj{e soproizvodnja (SPTE) ali kogeneracija, je proces so~asnega pretvarjanja energije goriva v toploto in elektri~no energijo. So~asna izraba goriva za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije omogo~a velike prihranke primarne energije ter zmanj{anje stro{kov energetske oskrbe, brez spreminjanja proizvodnih procesov. SPTE naprava je primerna za vse vrste objektov, tako za javne kot zasebne. Optimalna velikost oz. mo~ SPTE je odvisna od toplotnih potreb oz. porabe toplote v objektu. Javni objekti so dober primer u~inkovite rabe energije, kjer se javni sektor odlo~i za lastno investicijo v SPTE ali pa za izvedbo preko javno zasebnega partnerstva (JZP). Za tak{en na~in investicije s pomo~jo JZP so se v letu 2010 odlo~ili na Fakulteti za {port v Ljubljani.

S kogeneracijo pokrivajo ve~ kot polovico potreb po toploti Podjetje Energen d.o.o. je investitor v napravo SPTE velikosti 140 kWe/207 kWth, njeno delovanje pa dosega 7000 obratovalnih ur na letni ravni s kogeneracijo pokrivajo ve~ kot polovico potreb po toploti. Proizvedena toplota se porablja za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, proizvedena elektri~na energija pa se porablja za lastne potrebe skoraj v celoti, pri ~emer se ustvarjajo dodatni prihranki. Pri delovanju SPTE in proizvodnji elektri~ne energije prihaja tudi do prese`ka potreb, zato Fakulteta za {port vi{ke neporabljene elektri~ne energije oddaja v distribucijsko omre`je ter tako skrbi za dodatno energetsko u~inkovitost. SPTE na Fakulteti za {port letno proizvede 1.660 MW toplote, letni prihranek energije na ra~un elektri~ne energije in toplote pa zna{a 20 %. SPTE pomembno prispeva k ni`jemu dele`u emisij v ozra~je, saj prihranek emisij CO2 zna{a 255 ton na leto. Podjetje Energen d.o.o. na Fakulteti za {port opravlja servisne storitve SPTE in ima popoln nadzor nad delovanjem naprave 24 ur dnevno. S tak{nim spremljanjem podatkov in urnimi

analizami delovanja naprave SPTE je Fakulteti za {port omogo~eno doseganje {e ve~jih prihrankov na letni ravni in u~inkovitej{e delovanje SPTE. Glede na vse ve~ji pomen ozave{~anja pomena u~inkovite rabe energije in vloge pri izobra`evanju na omenjenem podro~ju, so umestitve SPTE v izobra`evalne institucije priporo~ljive, saj so le-te med ve~jimi porabniki energije. Investicija v tak{ne sisteme je pomembna predvsem z vidika pomena energetske u~inkovitosti posamezne izobra`evalne institucije, ki je na nek na~in tudi vzor vsem drugim javnim institucijam. Podjetje Energen, d.o.o. je med drugim uspe{no umestilo SPTE naprave tudi v naslednje {ole oz. izobra`evalne institucije, kot so Osnovna {ola Ĺ kale v Velenju, Osnovna {ola Stra`i{~e v Kranju, Osnovna {ola Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, Osnovna {ola Komenda, osnovna {ola Zalog ter Dija{ki in {tudentski dom Novo mesto. Za podrobnej{e podatke o delovanju kotlovnice oz. soproizvodnje toplote in elektri~ne energije se lahko obrnete na

SPTE na Fakulteti za {port

SPTE na Fakulteti za {port

Energen d.o.o., Tehnolo{ki park 21, Ljubljana (www.energen. si). Podjetje Energen, d.o.o. je namestilo preko 30 soproizvodnih enot v Sloveniji tako v javnem kot zasebnem sektorju, kar jih uvr{~a na 1. mesto med vsemi ponudniki tovrstnih storitev. V podjetju vam nudijo brezpla~no tehni~no analizo mo`nosti umestitve soproizvodnje toplotne in elektri~ne energije v va{ objekt, zato jih kontaktirajte na tel. {t. 0599 66 587 â&#x20AC;˘

Zmanj{ajte stro{ke ogrevanja Podjetje INDEMA Eko d.o.o. iz Kopra se ukvarja predvsem z obnovljivimi viri energije. Solarni sistemi, pe~i in kamini na pelete in drva ter toplotne ~rpalke, zagotovo pripomorejo k udobnemu bivanju in prihranku energije ter denarja. Zaradi vse vi{jih cen nafte, zemeljskega plina in elektri~ne energije je modra odlo~itev izkoristiti brezpla~no energijo – sonce – in obnovljive vire energije, katere ima Slovenija v izobilju. S son~nimi kolektorji Teknoenergy in zalogovnikom tople vode, tako imenovanim Fresh Water, poleg tople sanitarne vode nudimo podporo ogrevalnemu sistemu, kar nam omogo~a prihranek do 60% energije za ogrevanje. Fresh Water je novost na na{em tr`i{~u. O kvaliteti izdelkov Teknoenergy pri~a tudi garancijska doba, ki zna{a 10 let na zalogovnik Fresh Water ter od 5 do 10 let na solarne panele.

vse potrebne komponente ima vgrajene na samem zalogovniku, tako da potrebujemo samo {e povezavo panelov z zalogovnikom. To poenostavi in skraj{a ~as monta`e. Teknoenergy solarni sistemi so primerni za ve~je porabnike sanitarne vode (vrtce, {ole, hotele, zdravstvene ustanove, itd...) , ker sistem ne potrebuje toplotnih {okov za prepre~evanje legionele. Novost so tudi pe~i na pelete za centralno ogrevanje proizvajalca I.R.C. pri katerih je temperatura v izgorevalni komori 1200°C ob normalnem delovanju. To nam omogo~a uporabo vseh vrst peletov neodvisno od vrste proizvajalca ali tipa lesa.

Zalogovnik zagotavlja vedno sve`o toplo sanitarno vodo in ne dopu{~a nastajanja vodnega kamna ter razvoj legionele,

Podporo solarnemu sistemu dajemo z eta`nimi pe~mi na pelete, hidro kamini na drva, kotli za kurilnico, toplotnimi ~rpalkami ali obstoje~imi pe~mi centralnega ogrevanja. Na Ferrarski 10 v Kopru si kupci lahko ogledajo nekaj razstavnih modelov in se posvetujejo glede pravilne rabe obnovljivih virov energije. Lahko nam pi{ejo preko elektronske po{te indema@siol.net ali pokli~ejo preko telefona 031 298 377 ali 05 639 38 65. •

In{talaterjem nudimo dodatne popuste

Izkoristite brezplačno sonce in obnovljive vire energije s kombinacijami : - solarni paneli in peči na pelete ali drva - solarni paneli in toplotna črpalka PRIHRANITE NAJVEČ DENARJA !

+

+

ali

=

NUDIMO : - dostavo in vgradnjo solarnih panelov, peči na pelete ali drva - priklop s prvim zagonom in servis - izdelavo napeljav za talno in radiatorsko ogrevanje - predelavo centralno ogrevalnih napeljav - pomoč pridobitve nepovratnih sredstev s strani Eko sklada - pregled stavb in naprav s termovizijsko kamero

PRIHRANEK ENERGIJE in PRIJETNO BIVANJE

72

PODNEBNE SPREMEMBE

Scenariji so `e napisani

S

tem so mi{ljeni bodo~i dogodki, ki bodo zaradi klimatskih sprememb vplivali na razmere v posameznih dr`avah. Študije znanstvenikov zdru`enih v organizaciji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change), so izjemno obse`ne. Zaradi ob{irnosti in velike koli~ine podatkov je potreben poglobljen {tudij teh podatkov. Napovedi so osnovane na izra~unih in primerjavah razli~nih simulacijskih programov. Spremembe se dogajajo hitreje kot so mislili, predvidevanja pa se izkazujejo za pravilna. Kdor se `eli poglobiti v scenarije jih najde na www.metoffice.gov.uk/climate-change/policy-relevant/ obs-projections-impacts

Dogodki po dr`avah Lani je britansko ministrstvo za Energijo in klimatske spremembe naro~ilo Met Office (ena vodilnih svetovnih ustanov za vremenske in klimatske napovedi), da zbere znanstveno zanesljive in nepristranske informacije o fizikalnih vplivih podnebnih sprememb za 23 dr`av. Pri tem so uporabili izsledke IPCC in najnovej{e meritve, ter jih zdru`ili v kraj{a poro~ila, ki zajemajo samo dogodke na ozemlju posamezne dr`ave. V njih so zajeti opisi vremena in klime, temperaturne razmere, preskrba z vodo in hrano. Slovenije, Avstrije ali Švice ni v teh ocenah, saj lahko majhne dr`ave o bodo~ih razmerah sklepajo na osnovi poro~il o ve~jih sosedah. Ocena za Italijo obsega 135, za Kitajsko 160 strani. V poro~ilih na{tevajo samo klimatska dejstva in ne ocenjujejo posledic pojavov. Na primer, da bodo~a vro~a poletja pomenijo porast {tevila smrti zaradi vro~inskih udarov in podobno.

Napoved pove~anja {tevila su{nih mesecev v ZDA izra~unano na osnovi 30 letnega povpre~ja

Kaj pa ZDA Podro~je se bo enako kot v Evropi ogrelo, povpre~no za rekordnih 4 do 4,5°C. Pridelki koruze, soje in ri`a bodo padli, pogoji kmetovanja bodo, razen na majhnih podro~jih, slab{i. Lastna preskrba s hrano je zagotovljena {e za 40 let, zlasti zaradi mo`nosti za uvoz, re{itev je tudi preusmeritev za prebivalce in ne za `ivinsko krmo. Dr`ave imajo `e danes probleme s pitno vodo, su{e pa bodo {e {tevil~nej{e. Število in mo~ ciklonov se bo pove~alo, prav tako nastala {koda. Poplave zaradi dolgotrajnih de`evij pri~akujejo na severovzhodu, poplave rek pa bodo zaradi velikosti ozemlja uravnote`ene, nekje ve~, drugje manj. ZDA so zelo ob~utljive na rast gladine morja, do 2070 bodo morali preseliti 13 milijonov ljudi. •

Klimatska prihodnost Nem~ije

Tihec

Zadnjih 50 let se Nem~ija vztrajno ogreva. Število hladnih dni in no~i mo~no pada, poletne temperature pa rastejo. Pridelki `ita, koruze, vina in sadja bodo rasli, ~e vplivi ozona in CO2 ne bodo povzro~ili ve~jih motenj. Kljub temu v prihodnjih 40 letih ni pri~akovati zmanj{anja prehranske varnosti, zlasti zaradi mo~i gospodarstva in prilagodljivosti. Okrog 2100 bo 40% prebivalstva ~utilo pomanjkanje pitne vode, saj bo vzhodni del podvr`en pogostim poletnim su{am. Pozimi morajo pri~akovati pove~ano {tevilo poplav zaradi padavin, glavni spro`ilec poplav bo Ren, kar se bo pospe{ilo v drugi polovici stoletja. Rast morske gladine bo povzro~ila preselitev okrog 300.000 ljudi, ~e pred tem ne bodo ukrepali in zgradili nasipov.

Italija na kratko Se ogreva, saj je hladnih dni in no~i vse manj. Vsi modeli predvidevajo rast povpre~ne temperature za 3,5°C, kar je ogromno. Pridelki ri`a, p{enice in oliv bodo rasli, koruze pa padali. Do 2050 ne pri~akujejo ve~jih problemov s prehrano, nato jo bodo morali uva`ati. Jug Italije bo postal izjemno su{en, severnemu pa grozi pove~anje {tevila poplav zaradi mo~nega de`ja, sledile bodo poplave rek, ~eprav bo povpre~na koli~ina vode v rekah ves ~as padala. Zaradi nara{~anja gladine morja bo potrebno preseliti 513.000 prebivalcev. Število mo~nih neviht se bo pove~alo v severnem delu, vzhodna obala bo su{na, zahodna pa bolj de`evna. Ribi{tvo do 2050 ne bo prizadeto.

Število toplih dni in toplih no~i v Nem~iji `e desetletja vztrajno raste

Su{a po~asi prihaja v de`elo

P

redvidevanja, da bodo podnebne spremembe prihajale neopazno, bo potrebno ~im prej pozabiti. Koli~ine padavin in nivo podtalnice v preteklih 50 letih po~asi a vztrajno padajo. Strokovnjaki agencije RS za okolje poudarjajo, da imamo opravka s tremi vrstami su{e, meteorolo{ko, hidrolo{ko in kmetijsko. Sedanja su{a se vle~e `e od lanske jeseni, zaradi tega se zaloge niso napolnile in {estmese~na su{a traja naprej.

Nov plo{~at podzemni rezervoar olaj{a transport in vkopavanje

Edina re{itev â&#x20AC;&#x201C; zbiranje de`evnice Kljub opozorilom klimatologov, ki so bila zlasti pogosta ob katastrofalni su{i 2003, se nih~e od odgovornih ni zganil. Zgradili nismo nobenih zajetij ali vodnih zadr`evalnikov, zato tudi sedaj nimamo nobenih rezerv. Prebivalci nimamo druge mo`nosti zajemanja vode, kot s prestrezanjem de`evnice. Pred leti smo poudarjali, da je to koristno zaradi manj{ih stro{kov ob pla~evanju porabe vode, saj se v {tevilkah na polo`nici skrivajo tudi pristojbine za kanalizacijo in ~i{~enje odplak. Danes je motiv druga~en, saj zajemanje de`evnice priporo~amo zaradi mo`nega pomanjkanja vode, ne glede na njeno ceno. Zbiranje in uporaba de`evnice ima vrsto ugodnih u~inkov, med njimi varovanje nivoja in ~istosti podtalnice pa tudi prehranske neodvisnosti. Na osebnem nivoju je to voda za zalivanje vrta, na kmetijskem pa gradnja velikih, ve~stokubi~nih zalogovnikov in napeljevanje namakalnih sistemov.

Dva `lebna in podzemni filter za odstranjevanje umazanije iz de`evnice

Podzemni za neopore~no vodo Samo~i{~enje v doma~em rezervoarju Prva stopnja ~i{~enja se dogaja ob pretakanju de`evnice iz `leba. Voda pri tem te~e preko filtrirnega sistema v rezervoar, umazanija in majhna koli~ina vode pa v kanal. Drugo stopnjo omogo~a vstopna cev v rezervoar, z du{ilnim doto~nim nastavkom na spodnjem delu. Ta prepre~i nepotrebno vrtin~enje, dodatno dovede kisik in omogo~a, da se majhni delci umazanije usedejo na dno, zaradi ~esar voda ostane ~ista in sve`a. Tretjo stopnjo omogo~a preto~ni sifon. Iztekanje zgornjega sloja vode odstrani delce, ki so la`ji in plavajo na povr{ini. Redni pretok iz rezervoarja je zelo pomemben za dobro kakovost vode, to pa dose`emo z izbiro prave velikosti. ^etrto stopnjo omogo~a odvzem vode s plovcem 10 cm pod gladino, kjer je kakovost vode najbolj{a.

Nadzemne zbiralnike de`evnice vedno postavimo v senco, stene pa naj bodo ~im bolj neprepustne za svetlobo. Namenjeni so prestrezanju kratkotrajnih zalog vode za zalivanje. Za resno zbiranje in shranjevanje de`evnice pa so primerni samo podzemni zbiralniki. Plast zemlje jih {~iti pred svetlobo in pregrevanjem, voda v njih pa bo vse leto imela od 8 do 12°C. S tem zavremo rast alg in mikroorganizmov, zato bo voda primerna za ~i{~enje, izpiranje strani{~ in pranje perila. Mehka voda se odli~no obnese v pralnem stroju, perilo bo z manj pra{ka bolje oprano in mehkej{e. Tudi pomisleki glede bakterij so neosnovani, saj slednje lahko zaidejo v stroj samo z umazanim perilom in ne z de`evnico.

Enostaven in pregleden sistem Za namakanje vrtov zadostuje `e enostavna in cenovno ugodna re{itev. Vodo odvzemamo s ~rpalko, ki stoji poleg rezervoarja, in ima start-stop avtomatiko v rezervoarju ali v hi{i (sistem Carat). ^e bomo vodo uporabljali tudi v stavbi, potrebujemo hi{no ~rpali{~e, ki porabnike preko dvojnih cevovodov oskrbuje z de`evnico. ^e se rezervoar izprazni, hi{no avtomatsko ~rpali{~e s preklopom na vodovodno omre`je samodejno oskrbi sistem s pitno vodo. Najbolj{o kakovost vode dose`emo {e z vgradnjo mikrofiltra s povratnim izpiranjem. Cenej{a izvedba nima avtomatskega preklopa med de`evnico in pitno vodo, saj ob praznem rezervoarju ro~no preklopimo ventile v hi{i. Pomemben je {e pravilen izra~un velikosti rezervoarja, ki je odvisen od koli~ine padavin, velikosti strehe in potreb uporabnika, program in podatki o vseh proizvodiuh se nahajajo na www.cistilnenaprave-dezevnica.si â&#x20AC;˘

auroSTEP plus 2.250

ve. Z nakupom toplotne ~rpalke Vaillant tako res dobite moderno ogrevalno napravo, ki prehiteva celo trenutne zahteve Evropske zakonodaje in v celoti izpolnjuje slogan podjetja - Vaillant misli vnaprej.

Podalj{ana garancijska doba za paketni nakup

Vaillant skrbi za okolje in razvija nove sisteme Vaillant, eden vodilnih Evropskih proizvajalcev ogrevalne tehnike, s sede`em podjetja v Remscheidu v Nem~iji, je v zadnjih letih svoj razvoj usmeril v obnovljive vire ogrevanja. V eni od svojih tovarn, v Gelsenkirchnu, ima postavljeni moderni proizvodni liniji za toplotne ~rpalke in son~ne kolektorje ter testni laboratorij z namenom vpogleda in pregleda nad kakovostjo svojih izdelkov in mo`nosti dodatnih izbolj{av svojih naprav. Ker si Vaillant `eli ostati na ~elu proizvajalcev naprav, ki izkori{~ajo obnovljive vire, je dodatne izbolj{ave naprav mo~ pri~akovati v kratkem ~asu.

V svojem prodajnem programu vam nudimo toplotne ~rpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, ki so po svojih karakteristikah med vodilnimi na svetu. V zadnjih letih je Vaillant nadgradil toplotne ~rpalke z visoko u~inkovitimi ~rpalkami, tako za ogrevalni krog kot tudi za krog glikola pri toplotnih ~rpalkah zemlja-voda in zrak-voda in s tem pove~al grelno {tevilo pri toplotnih ~rpalkah za pribli`no 0,5. Tako je Vaillant `e sedaj pripravjen na uveljavitev direktive ErP, ki za leto 2013 predpisuje obvezno vgradnjo energijsko var~nih in u~inkovitih komponent v elektronske napra-

Ker pri Vaillantu mislimo na svoje uporabnike in ker spo{tujemo zaupanje svojih strank, jim to izkazujemo s podalj{anjem garancijske dobe ob nakupu toplotne ~rpalke geoTHERM skupaj z zalogovnikom ogrevalne vode allSTOR ter vsebnika tople sanitarne vode geoSTOR. Ob t.i. paketnem nakupu se splo{na garancijska doba iz dveh let samodejno podalj{a na pet let, medtem ko se garancija na kompresor podalj{a iz pet na deset let. O kakovosti naprav Vaillant se lahko prepri~ate tudi na podlagi subvencij Eko Sklada, saj ste z nakupom na{e toplotne ~rpalke upravi~eni do najvi{jih subvencij za toplotne ~rpalke – 2.500 € za zemljavoda in voda-voda ter 1.500 € za toplotno ~rpalko zrak-voda.

Solarni sistem, z za{~ito pred pregrevanjem Bli`ajo se son~ni dnevi in ker vam sonce svoje energije ne zara~unava, vam pri Vaillant ponujamo sistem za pripravo tople sanitarne

Zakaj Vaillant? Ker vemo, kako se prihrani.

Vaillant, vodilni evropski proizvajalec ogrevalne tehnike, vam kot kot prvi na slovenskem tržišču nudi toplotne črpalke geoTHERM /3 z vgrajenimi visoko učinkovitimi črpalkami za ogrevanje in krog slanice. Zaradi tega je izboljšan izkoristek toplotne črpalke za 0,5. Vse nove modele toplotnih črpalk Vaillant geoTHERM najdete tudi na spletni strani Eko Sklad j.s. in ste ob vgradnji naprave upravičeni do subvencije države. Za več podatkov o novih toplotnih črpalkah serije /3 in tudi drugih napravah Vaillant, smo vam na voljo na info@vaillant.si

75

Nagrajeni design vsebnika se “zlije” z notranjo opremo

Vgrajena solarna avtomatika na vsebniku STV

Vsebnik tople sanitarne vode VIH SN

vode, ki samodejno prepre~uje pregrevanje sistema, zaradi ~esar pride do uni~evanja solarne in posledi~no slab{ega izkoristka celotnega solarnega sistema. Vaillant auroSTEP solarni sistem je opremljen z varovanjem pred pregrevanjem in deluje na principu »drainback« kar pomeni, da je v sistemu me{anica solarne teko~ine in zraka, zato sistem nikoli ne gre v stagnacijo oz. ne »zakuha«. Sistem je zasnovan na na~in, da se v trenutku, ko se dose`e `elena temperatura vode v vsebniku, kolektorsko polje izprazni in vsa solarna teko~ina izte~e v izmenjevalec v vsebniku. S tem varujemo teko~ino pred pregrevanjem in ne potrebujemo dodatnih hladilnikov, razteznih posod ali druga~nih re{itev, ki varujejo tla~ne sisteme pred »kuhanjem«, kar ima za posledico prihranek prostora kot tudi denarja. auroSTEP sistem je sestavljen iz treh osnovnih komponent: vsebnika sanitarne vode, cevne povezave in son~nih kolektorjev. Vsebnik je lahko monovalenten z `e vgrajenim elektri~nim grelcem ali bivalenten (dva izmenjevalca) in ima mo`nost povezave na obstoje~i ali novi ogrevalni sistem. Na sprednji strani ima avtomatiko, ki uravnava delovanje sistema po nastavljenih ~asovnih terminih, upravlja s ~rpalkami, ki so vgrajene v samem vsebniku, samodejno izra~unava solarni doprinos in ima diagnosti~ni menu. Velikost sistema je `e pred projektirana in se izbere v odvisnosti od {tevila stanovalcev oz. njihovih potreb. Na voljo sta dve velikosti vsebnikov 250 litrski z dvema kolektorjema oz. 350 litrski s tremi plo{~atimi kolektorji auroTHERM VFK 135 D/VD. Prednosti auroSTEP sistema so v enostavni in hitri vgradnji, sistem je ob dobavi `e napolnjen s solarno teko~ino, zmanj{anem {tevilu komponent, la`jem in predvsem cenej{em vzdr`evanju, oblikovalsko nagrajenem vsebniku in kar je najpomembneje, pri vgradnji auroSTEP solarnega sistema lahko brezskrbno u`ivate v brezpla~ni oskrbi s toplo sanitarno vodo, brez razmi{ljanja o pregrevanju sistema, tudi ko u`ivate na svojem zaslu`enem letnem dopustu. Edini pogoj za delovanje sistema je upo{tevanje padca pri in{talaciji solarnih cevi, kar pomeni, da je potrebno omogo~iti praznjenje kolektorskega polja. To pa dose`emo z minimalno 3% naklonom od kolektorjev, na strehi, proti vsebniku tople sanitarne vode. Tudi z auroSTEP sistemom ste upravi~eni do subvencij Eko Sklada in sicer 150 €/m2 povr{ine plo{~atega kolektorja auroTHERM VFK 135 D/VD. Za ve~ informacij o Vaillant geoTHERM toplotnih ~rpalkah, auroSTEP sistemu in o ostalih sistemih ter napravah obi{~ite www.vaillant.si oz. se obrnite na predstavni{tvo Vaillant d.o.o., preko elektronske po{te info@vaillant.si ali preko telefona na 01/280 93 40. Ve~ino naprav iz na{ega prodajnega programa si lahko ogledate tudi v na{em razstavnem salonu, zato vabljeni na predstavni{tvo Vaillant na Dolenjski cesti 242b v Ljubljani. • Mitja Jane`

76

OGREVANJE

Notranji odprti kamini Kako jih spremeniti v kurilno napravo za ogrevanje

N

otranji odprti kamin je kurilna naprava, namenjena ustvarjanju ugodja neposrednega stika z ognjem. Njegove ogrevalne sposobnosti so zelo omejene, saj oddaja toploto s sevanjem samo skozi prosto kurilno odprtino, konvekcijskega oddajanja toplote pa prakti~no ni ali je tako majhno, da ni omembe vredno. Toplotni izkoristki so samo okoli 15 do 20 %, kar nam `e pove, da ta izvedba ni primerna za ogrevanje prostorov. Odprti kamini imajo poleg minimalnega izkoristka {e nekaj pomanjkljivosti, ki odlo~ilno vplivajo na uporabo. Odra`ajo se predvsem v tem, da odprtih kaminov ni mogo~e kuriti brez nenehne prisotnosti in nadzora (nevarnost po`ara), treba je uporabljati drva, ki pri izgorevanju ne prasketajo (breza), uporabljati je treba za{~itne

MODEL

634 -6 kW

644-7 kW

654-9 kW

H’

530 mm

600 mm

690 mm

H

500 mm

580 mm

670 mm

B’

650 mm

720 mm

720 mm

B

630 mm

700 mm

700 mm

T

415 mm

470 mm

470 mm

Dimenzije kaset SUPRA

stene ali mre`e in ni se mogo~e izogniti vonju po dimu tudi takrat, ko kamina ne uporabljamo. Ob neugodnih vremenskih razmerah ponavadi kadijo in se vonj po dimu raz{iri po celem stanovanju. Zaradi njegovih pomanjkljivosti ga zelo redko uporabljamo in ga imamo samo za okras. Seveda se nam ob vseh na{tetih pomanjkljivostih zastavlja vpra{anje, ali lahko odprti kamin brez velikih gradbenih posegov spremenimo v kurilno napravo, ki bo imela primerne ogrevalne sposobnosti, pri tem pa odpravila na{tete pomanjkljivosti? Obstajajo re{itve, s katerimi spremenimo odprto kuri{~e brez nadzorovanega gorenja z minimalnimi ogrevalnimi sposobnostmi v zaprto kuri{~e z nadzorovanim gorenjem z ogrevalno sposobnostjo in izkoristkom okoli 75 %, pri tem pa zunanjo oblogo in obliko pustimo nedotaknjeno. Naj opozorimo, da samo vgraditev vrat v odprtino kamina ne zagotavlja teh lastnosti.

Na~in delovanja kasete SUPRA SUPRA kaseta

Na slovenskem trgu je mo`no dobiti kuri{~a, ki so namenjena sanaciji odprtih kaminov, priznanega proizvajalca SUPRA iz Francije. Kuri{~a imajo vgrajeno regulacijo dotoka zgorevalnega zraka in ventilatorje s toplotnimi senzorji. SUPRA Francija izdeluje »kasete« s tremi razli~nimi merami in mo~mi: »Inserts Turbo« 634 mo~i kW, 644 mo~i 7 kW in 654 mo~i 9 kW. Podrobne dimenzije so v preglednici. Glede na dimenzijo odprtine na{ega odprtega kamina ({irina x vi{ina x globina) izberemo najprimernej{o kaseto in jo vgradimo po postopku, prikazanem na skicah od 1 do 4. Za delovanje ventilatorjev in toplotnih senzorjev je treba v oddaljenosti okoli metra od kuri{~a zagotoviti elektri~ni priklju~ek napetosti 220V. Med vgrajenim kuri{~em in obstoje~o oblogo je v ve~ini primerov treba vgraditi dodatno oblogo v izvedbi in z materiali, ki so lahko enaki uporabljenim materialom ali z druga~nimi. Za sanacijo odprtih kaminov je mo`no vgraditi po merah izdelane kaminske kase-

OGREVANJE

77

Skice 1 do 4: Postopek vgradnje kuri{~a - kasete v odprti kamin

1. korak

2. korak

te firme SCHMID iz Nem~ije, ki segrevajo prostor z naravnim kro`enjem zraka, torej brez ventilatorjev in toplotnih senzorjev, zato je pri vgraditvi teh kaset regulacija ogrevanja nekoliko omejena, za svoje delovanje pa ne potrebujejo elektri~ne energije.

Dva primera sanacije odprtih kaminov

3. korak

Vgraditev kaset oziroma kuri{~ za sanacijo odprtih kaminov prepustite strokovnjakom. Strokovno vam bodo svetovali glede mo`nosti izbire in vgraditve primerne kasete z ozirom na kamin, ki ga je treba sanirati, primerno preuredili in dimenzionirali dotok izgorevalnega

4. korak

zraka in seveda dobavili in vgradili kurilno napravo skladno z dolo~ili EN standarda. Poobla{~eni prodajalec, monta`er in serviser za podro~je Slovenije za oba proizvajalca je dru`ba Pe~i-Keramika, d.o.o. iz Novega mesta. â&#x20AC;˘ PE^I-KERAMIKA d.o.o.

JUBIZOL Comfort

in proizvajalce k trajnostno naravnanemu odnosu do grajenega okolja. Ta JUB-ov inovativen izdelek re{uje nekatere tehni~ne te`ave fasadnih sistemov, saj ga odlikuje var~nost pri rabi energije.

Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL za u~inkovito var~evanje z energijo Za ve~je udobje in toplino doma Fasadni toplotnoizolacijski ovoj zgradbe je za var~no rabo energije izjemno pomemben. Pozimi se trudimo zmanj{ati stro{ke ogrevanja, poleti pa prihraniti pri hlajenju. JUBIZOL je toplotnoizolacijski sistem, ki bo izpolnil zahteve po zadostni in u~inkoviti toplotni izolaciji zunanjih zidov va{e zgradbe in za{~itil fasado pred atmosferskimi obremenitvami iz okolja. Zaklju~ni sloj dekorativnega ometa mora zagotoviti obstojnost fasade v razli~nih vremenskih razmerah, pri tem pa zagotavljati vodoodbojnost, paroprepustnost in svetlobno odbojnost. JUB nudi pestro paleto akrilnih, silikatnih, silikonskih in mineralnih dekorativnih vezivnih ometov, ki jih boste po videzu prepoznali kot zaribane, glajene, brizgane

in valj~kane omete. S primerno barvo in teksturo zaklju~nega sloja, z okrasnimi obrobami, venci in podobnimi dekorativnimi elementi boste stanovanjski ali poslovni zgradbi zagotovili {e `eleni estetski videz, ki se bo ujemal z okolico in poudaril zasnove objekta. Za JUBIZOL toplotnoizolacijske sisteme Standard, Nature, Comfort, Premium in Strong JUB nudi 10-letno garancijo.

JUBIZOL Comfort nagrajen z nagrado ZELENA MISIJA JUB je za sistem JUBIZOL Comfort z zaklju~nim slojem Unixil G Cool v marcu na sejmu DOM 2012 prejel nagrado Zelena misija, ki jo podeljujeta GR in Zdru`enje lesne in pohi{tvene industrije pri GZS. Nagrada Zelena misija spodbuja potro{nike

Toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL Comfort je namenjen predvsem uporabi na objektih vi{jega bivalnega standarda. Sistem omogo~a izbor najve~jega {tevila odtenkov – od modnih intenzivnih rumenih, oran`nih in rde~ih odtenkov Unixil G Superior, ki jih odlikuje izjemna UV-obstojnost, do temnej{ih barvnih odtenkov Unixil G Cool, ki jih odlikuje ni`ja raven segrevanja zaradi ni`je absorpcije infrarde~ega dela svetlobnega spektra. S Superior in Cool barvnimi odtenki je zagotovljena najvi{ja obstojnost intenzivnih odtenkov. Uporaba mikroarmirane malte v osnovnem ometu zagotavlja ustrezne trdnostne lastnosti in `eleno varnost tudi pri minimalni debelini, pri izbiri temnej{ih zaklju~nih ometov ali v zahtevnej{ih mikroklimatskih pogojih.

UNIXIL G Cool Proizvod je namenjen dekorativni za{~iti fasadnih zidnih povr{in vseh vrst, gradbenih objektov, tudi ve~eta`nih zgradb z minimalnimi stre{nimi napu{~i. Zdru`uje dobre lastnosti akrilnih in silikonskih ometov. IR odbojni siloksaniziran akrilni glajen omet odlikuje do 25 odstotkov ni`ja raven segrevanja povr{ine. Za izdelavo odtenkov se uporabljajo specialni IR odbojni pigmenti, ki so plod ve~letnih raziskav. Prepre~ujejo prekomerno raztezanje fasadnih povr{in zaradi pregrevanja in omogo~ajo uporabo `elenega odtenka na celotni povr{ini objekta. Na spletni strani www.jub.eu lahko z aplikacijo JUB JUBIZOL engineering izra~unate var~nost toplotnoizolacijskega sistema, za pomo~ pri notranji ali zunanji dekoraciji pa uporabite aplikacijo JUB DESIGN STUDIO, kjer lahko na fotografijah zna~ilnih objektov preizkusite kombinacije barv in tekstur, ki so vam na voljo.

JUB – dobitnik nagrad in priznanj tudi za druge izdelke JUB z vlaganjem v razvoj proizvaja izjemno kakovostne izdelke, ki so pridobili kar nekaj zavidljivih nagrad. V letu 2011 je JUB za notranjo zidno barvo JUPOL Junior kot prvi v svoji panogi pridobil pravice za uporabo znaka Ecolabel, »Okoljska marjetica«, izdelek pa je bil nagrajen tudi na 16. Okoljskem sre~anju kot okolju prijazen izdelek. • Nevenka Kobal

KREDITI SUBVENCIJE

79

Spodbude Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada v letu 2012 Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je specializirana finan~na institucija, ki spodbuja okoljske nalo`be v Sloveniji z ugodnimi krediti pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom ter ob~anom, od leta 2008 dalje pa tudi z nepovratnimi finan~nimi spodbudami za razli~ne ukrepe u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.

Kreditiranje ob~anov Za financiranje razli~nih okoljevarstvenih nalo`b ob~anov je letos po javnem pozivu 47OB12 na voljo 5 milijonov evrov po obrestni meri trimese~ni EURIBOR + 1,5 % in odpla~ilno dobo do 10 let.

Odprti javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev Eko sklad za spodbujanje izvedbe razli~nih ukrepov

u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije letos namenja 10 milijonov evrov, in sicer v eno ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih po javnem pozivu 12SUB-OB12. ter pri obnovi tri ali ve~stanovanjskih stavb po javnem pozivu 13SUB-OB12. Javni poziv 15SUB-EVOB12 namenja 200.000 evrov ob~anom za nakup novih baterijskih elektri~nih vozil, prvi~ registriranih v Sloveniji, javni poziv z oznako 16SUB-EVPO12 pa za iste nalo`be omogo~a nepovratno finan~no pomo~ pravnim osebam in podjetnikom posameznikom v vrednosti 300.000 evrov. Javna poziva omogo~ata pridobitev nepovratne finan~ne spodbude tudi za ustrezno predelavo vozil. Tretji javni poziv je namenjen izvajalcem javne slu`be dejavnosti javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem

Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad Eco Fund Slovenian Environmental Public Fund

prometu ali javnem mestnem potni{kem prometu, ki bodo kupili nove serijsko proizvedene avtobuse za prevoz potnikov z ve~ kot 9 sede`i, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Javni poziv 17SUB-AVPO12 za omenjena vozila namenja skupaj 300.000 evrov nepovratnih sredstev. Vsi javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih sredstev bodo predvidoma odprti do konca leta 2012.

Za posamezne nalo`be kredit in nepovratna sredstva Eko sklad ob~anom za izvedbo nalo`be, katere vrednost presega 10.000 evrov, omogo~a hkrati nepovratna sredstva in najem ugodnega kredita, ~e nalo`ba izpolnjuje pogoje veljavnih javnih pozivov za obe vrsti spodbud. Nepovratna finan~na spodbuda in kredit pa skupaj

ne smeta presegati priznanih stro{kov kreditirane nalo`be.

Kreditiranje pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov Z leto{njim javnim pozivom z oznako 48PO12 je Eko sklad pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in zasebnikom zagotovil novih 25 milijonov EUR za financiranje razli~nih nalo`b na podro~jih varstva okolja. Letna obrestna mera za te kredite je trimese~ni EURIBOR + 1,5 %, pri ~emer se ob dodelitvi kredita upo{tevajo omejitve, dolo~ene s predpisi o dodeljevanju dr`avnih pomo~i. Krediti za nalo`be v proizvodnjo ali soproizvodnjo elektri~ne energije se obrestujejo po obrestni meri trimese~ni EURIBOR + najmanj 1,5 % oziroma vi{ji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomo~i dr`ave. •

ekospodbude zmanjšajte stroške za energijo

ugodni krediti za občane

in podjetja za različne naložbe v zmanjševanje obremenjevanja okolja za večje naložbe občanov v učinkovito rabo energije možnost hkratne pridobitve subvencije in kredita

nepovratne finančne spodbude občanom za različne ukrepe

učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah občanom za nakup energijsko učinkovitih vozil z električnim ali hibridnim pogonom podjetjem za ukrepe učinkovite rabe energije v prometu

Jernej in Ne`a z Nu{o (2 leti), Lovrom (4 leta) in komaj nekaj tednov staro Nadjo.

Hi{a ima dve eta`i in klet, kjer so shramba, kurilnica, garderoba, {portna soba in gara`a za {portne rekvizite. V prvi eta`i so kuhinja, jedilnica, velika dnevna soba s kru{no pe~jo, kopalnica in spalnica, ki jo trenutno uporabljajo kot igralnico. Spalnice in otro{ke sobe so v zgornji eta`i in ponujajo dovolj prostora za vse ~lane dru`ine, brez te`av pa bi se na{el prostor {e za kak{nega, pravijo Rodetovi.

Grajena s sistemom YTONG

Nizkoenergijska hi{a dru`ine Rode

N

e`a in Jernej Rode sta ljubitelja narave in rekreativnega kolesarjenja, ki sta `elela svoj dinami~ni `ivljenjski slog prenesti tudi v svoj skupni dom. Ko sta ste odlo~ala za gradnjo, sta izbrala hi{o, ki od njiju ne bo zahtevala dodatnega ~asa za vzdr`evanje, dru`ini pa bo nudila varen, udoben in energijsko u~inkovit dom. »Za gradbeni sistem Ytong sva se odlo~ila na podlagi referenc in izku{enj drugih graditeljev,« je povedal Jernej Rode. »Obiskala sva Xello na sejmu in se udele`ila dni odprtih vrat, kjer sva dobila nasvete in izku{nje zasebnih investitorjev iz prve roke. Material me je prepri~al predvsem s svojimi odli~nimi izolativnimi karakteristikami.« Hi{a dru`ine Rode, ki jo je projektiral biro Ingra, gradila pa dva izvajalca, je zgrajena s termobloki Ytong, debeline 40 cm, ter dodatno izolirana s toplotnoizolacijskimi plo{~ami Ytong Multipor, debeline 14 cm. »Tesni stavbni ovoj, ki smo ga dosegli z bloki Ytong in plo{~ami Ytong Multipor, se je v praksi odli~no izkazal. V prostorih imamo ob~utek udobja. Tudi ko so se

zunanje temperature spustile krepko pod ni~lo, smo imeli v hi{i toplo, prijetno klimo, na{a 15-kilovatna pe~ na zemeljski plin je takrat obratovala komaj 15-odstotno. Zdaj, ko so dnevi toplej{i, pe~ skoraj miruje, saj nam prostore ogreva sonce, ki prehaja skozi okna, hi{a pa ne izgublja toplote skozi stene.«

Toplotnoizolacijske plo{~e Ytong Multipor je Jernej Rode ocenil kot najbolj kompatibilne z bloki Ytong. Dodal je, da se je zanje odlo~il tudi zato, ker se z leti ne posedejo, to pa je z vidika trajnostne gradnje klju~nega pomena. »Pa {e ena dobra lastnost je,« dodaja Jernej, »zaradi ravnih in kompaktnih plo{~ je tudi fasada hi{e povsem ravna in gladka.« Dru`ina Rode se je v hi{o vselila nekaj dni pred bo`i~em 2011. Troslojna okna iz aluminija in lesa so na notranji strani v barvi smreke, tak{na je tudi kuhinja. Videz naravnega lesa je Rodetovim najbolj blizu in bodo v tem slogu postopoma opremili svoj dom. Trenutno ima pred opremljanjem prednost najmlaj{a ~lanica dru`ine, komaj nekaj tednov stara Nadja. Pomembno je, pravijo, da se je njihova prostorna in funkcionalna hi{a izkazala za tako, kakr{no so pri~akovali. Bivanje v njej je zelo prijetno, nudi jim ob~utek varnosti in udobja ne glede na zunanje vremenske razmere. Zelo zadovoljni so, da obstaja gradbeni sistem, ki jim je to omogo~il. Za to, da je v hi{i dovolj smeha in dobre volje, pa znajo poskrbeti sami. •

V interierju prevladujejo barva smreke in naravni odtenki keramike. Ta je tako kot talno gretje polo`ena po vsej hi{i.

VITA VISION

S

Obi~ajni cilindri~ni vlo`ek je potrebno zamenjati z novim, kar traja samo nekaj minut, saj se prilega vsaki cilindri~ni klju~avnici. Z vrtilnim gumbom na notranji strani vrata ro~no odklepamo in zaklepamo. Vstop z zunanje strani pa je mo`en samo s pomo~jo mobilnika. Zunanji gumb se prosto vrti, dokler signal za odklepanje, poslan z mobilnega telefona, ne spro`i majhnega zaklopa, ki omogo~i odklepanje. Klju~avnica nima baterije in ne potrebuje `i~nega priklopa ali drugega napajanja. Odklepanje deluje do oddaljenosti 2 m, vlo`ek pa se imenuje Sorex (www. Sorexaustria.com). Ideja ima {tevilne prednosti, olaj{uje vstop invalidom, podjetjem pa lahko omogo~i dolo~anje ~asovno omejenega vstopa oseb v parkiri{~a, varnostne cone, ali stavbe. Zadostuje V okvir iz polistirola lahko vgradimo katerokoli okno ustreznih dimenzij

Okno v paketu z izolacijo Stik okna s steno in izvedba toplotne izolacije na tem mestu je kriti~na to~ka vsake sodobne fasade. Proizvajalec Beck + Heun (www.beck-heun.de) je predstavil okvir iz polistirola Roka-Co2mpact, v katerega je potopljeno celotno okno skupaj z omarico za roleto. Sedaj vgradnja v stavbo in izvedba toplotne izolacije okenskih {palet v primerjavi z obi~ajno vgradnjo in traja izjemno kratek ~as. Poleg tega so odpravljene vse {ibke to~ke, okno pa je toplotno gledano vgrajeno vrhunsko, ~esar z obi~ajno monta`o ni mo`no dose~i. Sistem je preizku{en, na sejmu pa so ga predstavili tudi v okviru iz Neopora. Ostale prednosti so {e monolitna fasada brez naknadno vidnih prehodov, ki lahko nastanejo zaradi alg ali plesni, zrako in vodotesnost ter odli~na zvo~na izolacija. Roleta je obi~ajno opremljena z motornim pogonom, vgrajeno je tudi zunanje vodilo in celo okenska polica, ki je bila do sedaj lahko toplotni most. V okvir iz polistirola lahko vgradimo okno kateregakoli proizvajalca.

VITA NOVA

Odklepanje vrat z mobilnikom

mobilni telefon z Bluetooth tehnologijo, na katerega ni potrebno ni~esar dodajati ali instalirati. Varnost je zelo visoka, saj sistem omogo~a 128 bitno kodo za odklepanje, vse skupaj pa je cenej{e kot vgradnja klju~avnice na prstni odtis.

www.kager.si

Je najve~ji tovrstni sejem na svetu in zajema tudi predstavitev strojev in storitev s tega podro~ja. Med {tevilnimi idejami in novostmi smo opazili nekaj izdelkov, ki bi lahko bili zanimivi za vsakogar.

VITA PRIMA

ejem Fensterbau – Frontale, ki so ga pred kratkim zaklju~ili v Nürnbergu, je strokovna prireditev, namenjena predstavitvi izdelkov s podro~ja izdelave oken, vrat, fasad, ter tehnologij, komponent in gradbenih elementov s tega podro~ja.

Svetloba. Narava. Dom. Življenje.

Uporabne okenske ideje

VITA QUADRO

Zatemnilna stekla omogo~ajo prihranke energije in bolj{e bivalne pogoje

Okenska ro~ica z alarmom V njej se skriva alarmna naprava s katero lahko nadziramo okna in vrata, oznaka FG300A, proizvajalec Abus (www.abus.de). Magnetni senzor aktivira alarm tudi, ~e imamo opravka samo s poskusom vloma. Spro`i se 110 decibelov glasen pisk, ki vlomilca odvrne od nadaljevanja vdora. Ro~ico lahko namestimo na skoraj vsako obi~ajno okno, ki ima podoben KAGER HIŠA d.o.o., 2250 Ptuj

82

GRADNJA

Okenska ro~ica z alarmom Abus se ne spro`i ob vetru ali udarcu `oge

na~in odpiranja in odstranimo obstoje~o. Potrebno je namestiti {e magnetni vlo`ek in sistem je pripravljen za delovanje. Na ro~ici se nahaja gumb, s katerim vklju~imo alarm, dodatno pa lahko priklju~imo {e tipalo za javljanje loma stekla. Elektronika je tako prilagojena, da se ne aktivira ob mo~nem vetru ali udarcu `oge v okno. Kadar alarmiranje ni potrebno, z klju~em odklenemo klju~avnico v ro~ici, ki deaktivira alarm. V ro~ici se nahaja {e baterija (AAA) ki napaja sistem, cena izdelka okrog 80â&#x201A;Ź.

Zatemnilno steklo EControl Vsako okno lahko sedaj zatemnimo in s tem zmanj{amo vdor svetlobe in toplote, s ~imer se prilagajamo tudi letnim ~asom. Po vklju~itvi stikala se {ipa obarva modro, prehod pa traja okrog 15 minut (www. econtrol-glas.de). Do sedaj je bilo potrebno poleti v najlep{em vremenu zapirati zavese ali spu{~ati rolete, sedaj pogled v naravo ostane nemoten. Poleg pogledov nadziramo tudi klimatske razmere v prostoru in v celotni stavbi, s ~imer zmanj{amo stro{ke hlajenja, krmiljenje pa je lahko ro~no ali avtomatsko. Sistem so izdelali strokovnjaki in{tituta Fraunhofer, {ipa zdr`i 40.000 vklju~itev, kar ustreza 25 letom uporabe. Zasteklitev je lahko dvojna ali trojna, uporabno tudi za strehe ali zimske vrtove, sistem pa je izdelan iz dveh zlepljenih stekel med katerima je polimerna folija, ki se pod napetostjo modro obarva ter omogo~a 90% za{~ito pred soncem. â&#x20AC;˘ Tihec Cilindri~ni vlo`ek Sorex omogo~a odklepanje z mobilnikom

Pod zgornje plo{~e polo`imo, nasipamo ali vpihnemo izolacijo

Izolacija podstrehe

P

oleg {tevilnih izvedb, ki so na razpolago je proizvajalec Isocell predstavil {e eno. Na~in je primeren tudi za samogradnjo, saj lahko pri tem uporabimo razli~ne vrste celulozne izolacije, ki jih izdelujejo v razsutem stanju. Na trgu jih najdemo pod imeni Thermofloc, Trendisol, Fonaterm, Thermocell, Steico in podobni. Izdelane so iz papirnih ali lesnih vlaken ter namenjene za nasipavanje ali vpihovanje v votle stene ali stropove. Enak na~in lahko uporabimo ob polaganju ali ro~nem nasipavanju izolacijskih materialov.

Stebri~ki, letve in plo{~e Ideja je dobra in enostavna. Kri`ne stebri~ke, izdelane iz iverice ali OSB plo{~e je potrebno razporediti na razdaljo, ki je prilagojena velikosti OSB plo{~, s katerimi bomo prekrili nasipano izolacijo. Velikost medprostorov je odvisna tudi od odprtine, skozi katero lahko plo{~e spravimo na podstreho. Originalni stebri~ki so visoki 22, 26 ali 32 cm, za prekritje pa uporabijo 18 mm debelo OSB plo{~o, zaradi ~esar lahko konstrukcijo poljubno obremenimo. Stebri~ke med seboj pove`emo s polo`enimi in privitimi letvami

je enostaven, delo lahko prekinemo in spet nadaljujemo. Izvedba je zelo lahka in uporabna tudi za stati~no manj zanesljive konstrukcije. Med polaganjem na neraven pod lahko vi{inske razlike re{ujemo s podlaganjem stebri~kov, letev ali kombinacijo obeh. Toplotno izoliran strop proti podstrehi bo ob~utno zmanj{al toplotne izgube skozi ta del zgradbe, bolj{a pa bo tudi zvo~na izolacija. â&#x20AC;˘ Tihec

Nasipavanje ali vpihovanje ^e bomo izolacijo vpihovali, lahko plast s plo{~ami na pero in utor zapremo, ~e bomo nasipavali, pa delo opravljamo sproti, med polaganjem plo{~. Postopek

Stebri~ke polagamo v primerni razdalji odvisno od velikosti prekrivnih plo{~

GRADNJA

83

Kakovostna, var~na in lahka streha

P

ri sanaciji streh `elimo slediti razli~nim zahtevam. Nekaterim je pomembnej{i videz, drugim pa funkcionalnost strehe. Va{emu strokovnjaku za strehe in fasade je pomembno oboje. Funkcionalnost strehe je odvisna predvsem od izbire materialov, razporejenih od znotraj navzven, ki slu`ijo kot parna ovira in izolacija. Parna ovira Bauder PIR Select ima s pomo~jo odstranljivih lepilnih trakov dvojno funkcionalnost. V kriti~nih predelih {karnikov je paropropustna pri SD-vrednosti  0,1 m, v predelu toplotne izolacije pa deluje kot parna ovira pri SD-vrednosti  4,6 m, s ~imer tudi {pirovci postanejo izolatorji. Naslednja plast je toplotna izolacija ^E OB ZAMENJAVI KRITINE @ELITE ZANESLJIVE IN PREPROSTE REŠITVE, IZBERITE BAUDER PIR PARNO OVIRO IN BAUDER PIR IZOLACIJSKE PLOŠ^E S ŠTEVILNIMI PREDNOSTMI

Toplotna prevodnost Bauder PIR plo{~ je l = 0,026 W/mK, kar v kon~ni fazi za zgoraj naveden sistem pomeni U vrednost = 0,164 W/m€K.

Gerard stre{na kritina je la`ja, trajnej{a in vam omogo~a unikatno streho

Stre{ne plo{~e Gerard

med {pirovci: povpre~na vi{ina le-teh je 14-16 cm in jo lahko zapolnimo z eno od toplotnih izolacij (mineralna steklena ali kamena volna). ^e `elite dodatno izolacijo in manj toplotnih mostov v predelih {pirovcev in sten, se odlo~ite za Bauder PIR visoko zmogljive toplotno izolacijske plo{~e, ki ob izolacijski funkciji slu`ijo tudi kot nadomestni leseni opa`. Na zgornji strani so opremljene s posebno samolepilno paropropustno folijo, pri debelini 8 cm pa tehtajo samo 2,2 kg/m2.

Ne glede na to, ali pokrivate novogradnjo ali obnavljate staro streho, vam tudi te`a predstavlja poseben izziv. Gerard stre{na kritina je ena najla`jih, saj tehta zgolj 7 kg/m2 je prijetnega videza in ima dolgo `ivljenjsko dobo v prakti~no vsakem bivalnem okolju. Vsaka plo{~a je izdelana iz visokokavostnega jekla, prevle~ena s pocinkanim aluminijem, ki ji daje trdnost, za lep{i videz pa je posuta s tanko plastjo naravnih kamnitih delcev. Široka paleta barv vam omogo~a ustvarjalnost pri izbiri barvnih kombinacij. Izdelki Bauder in Gerard jam~ijo visoko kakovost, var~no in lahko streho, va{ strokovnjak za strehe in fasade podjetje Oben-Auf pa vam je z veseljem na voljo za dodatne informacije in ponudbo v prodajno-razstavnbem salonu v ^rnu~ah in na www.obenauf.si •

Bolje vrabec v roki kot slaba izolacija in kritina na strehi.

OBEN-AUF d.o.o., Šlandrova 4, Ljubljana-Črnuče T: 01/561 32 39 F: 01/537 14 36 G: 031/891 321 Inteligentne rešitve za preprosto, zanesljivo in hitro sanacijo streh z velikimi prihranki energije! Obiščite svojega strokovnjaka za strehe in fasade v razstavno-prodajnih centrih podjetja Oben-Auf in na www.obenauf.si.

PE Maribor: Tržaška cesta 23 T: 02/613 01 00 F: 02/613 01 01

84

ZANIMIVO ZA STROKOVNJAKE

Kaj dela lambda meter Koliko energije in denarja bomo porabili za ogrevanje v hladni zimi ali hlajenje v poletnih dneh je vpra{anje {tevilka ena vseh ~love{kih bivali{~. Glavni vzrok so rasto~i stro{ki in groze~i okoljski scenariji. Sposobnost upiranja prehodu toplote razli~nih izolacijskih materialov je zato klju~ni podatek, ki ga potrebujemo ob odlo~itvi.

toplote, zato imajo plo{~e, skozi katere toplota prehaja najbolj po~asi, najbolj{e izolacijske lastnosti.

Druge pomembne lastnosti

^isto malo teorije Vsi izdelki, ki jih uporabljamo v sodobnem gradbeni{tvu morajo pred vgradnjo prestati razli~ne teste in meritve. Eden najpomembnej{ih podatkov za gradbene materiale, okna ali vrata je toplotna prevodnost. Nova oznaka je gr{ka ~rka Lambda, enota pa W/mK (watt na meter Kelvin). ^im manj{a je {tevilka, ki jo ob tem navedejo, tem bolj{i toplotni izolator je dolo~en material ali izdelek. Pri tem je toplotna prevodnost stekla 0,8 W/mK, plutovine 0,05 W/mK, kremenovega aerogela, ki spada med najbolj{e toplotne izolatorje, pa 0,003 W/mK. Ti podatki pa so osnova za izra~un toplotne prehodnosti “U”, enota pa W/m2K, ki pove, koliko toplotne energije bo prodrlo skozi steno, strop, okno, vrata ali katerikoli drugi element, na povr{ini 1 m2, ~e temperaturna razlika obeh strani elementa zna{a 1°C. Na ta na~in s se{tevanjem povr{in, upo{tevanjem lastnosti razli~nih plasti in ugotavljanjem temperaturnih razlik med zunaj in znotraj, dolo~imo toplotne izgube stavbe v hladni zimski no~i.

Lambda meter je zelo natan~en in uporaben namizni merilec toplotne prevodnosti

Za dobro toplotno izolacijo pa samo upiranje prehodu toplote ne zadostuje. Pomembna je {e odpornost na mehanske obremenitve, ohranjanje elasti~nosti, tla~na trdnost, upogljivost, lastna te`a in odpornost proti gnitju ali glodalcem. Sledi {e odpornost na vlago, na~in sprejemanja, oddajanja in prehoda vlage, morebitno nabrekanje, padec izolativne sposobnosti zaradi vla`enja, ohranjanje prvotnih lastnosti v dalj{em ~asovnem obdobju, ter seveda ognjevarnost. Vedno bolj pomembna lastnost pa je vlo`ek energije ob proizvodnji ter mo`nost vra~anja v naravni krog po koncu uporabe.

Stroj za merjenje

Hlajeni rob merilnih plo{~ onemogo~a da bi temperatura okolice vplivala na meritev

Merjenje toplotne prehodnosti Prodiranje toplote skozi plast izolacijskega materiala ugotavljamo s segrevanjem ene strani in merjenjem spremembe temperature na drugi strani. Pri tem upo{tevamo {e ~as trajanja sprememb, ra~unalnik pa prika`e rezultate v tabeli ali grafu. Pomembna je hitrost {irjenja

V napravo polo`imo kos izolacije, velik 0,5 x 0,5 m. Zgornja plo{~a se spusti do izolacije in nanjo pritisne z dolo~eno majhno silo, da vzpostavi kontakt ter hkrati izmeri debelino. Pravo meritev izvajamo v sredini plo{~e v krogu premera 200 mm ter izklju~imo vpliv robov in okolice. Zgornja plo{~a je obi~ajno ogrevana natan~no na 15°C, spodnja pa hlajena na 5°C. Obe sta ob robovih {e hlajeni, zato da se toplota iz prostora ne more {iriti v preizku{anec in vplivati na meritev. Ra~unalnik izvede meritev ter izdela protokol in rezultate, zato lahko merilnik poslu`uje tudi oseba, ki ni strokovnjak za termodinamiko. S to napravo lahko merimo tudi vse druge materiale, od betona do blaga ter izolacij v razsutem stanju. Proizvajalci toplotnih izolacij bi morali med proizvodnjo stalno odvzemati vzorce in preverjati resni~no izolativnost svojih proizvodov, kar velja zlasti za proizvodnjo Neopora ali Lambdapora, ki jih brez stalne kontrole ne moremo gospodarno proizvajati. To velja tudi za vse druge vrste izolacij iz mineralne volne ali lesnih vlaken, ki jih proizvajajo pod razli~nimi imeni, Agepan, Multitherm in podobne. Toplotno izolacijo vgrajujemo obi~ajno le enkrat, ter pri~akujemo, da bo svojo nalogo opravljala vso `ivljenjsko dobo stavbe, zato je tako pomembno, da so podatki o izolacijski sposobnosti to~ni. •

Meritev je izvedena v milivatih, povpre~je {estih meritev pa je toplotna prevodnost 0,032 WmK

Tihec

GRADNJA

85

Fotovoltai~ni plusenergijski preskok

P

red ~asom smo pisali o lastnostih monta`ne hi{e proizvajalca Kager hi{e. Stoji v Mariboru in spada med nizkoenergijske stavbe s porabo 27 kWh/m2 na leto. Ima 200 m2 uporabne povr{ine, prezra~evanje z vra~anjem toplote, v talno ogrevanje pa toplota prihaja iz toplotne ~rpalke zemlja voda.

Moduli so enake barve kot streha, zaradi tega skoraj neopazni, z mo~jo 14 kW

Hi{a je tako dobro izolirana, da brez dogrevanja lahko deluje do -7°C, po takratnih cenah pa je bil stro{ek bivanja Euro na dan. Toliko so namre~ pla~ali za elektriko ki poganja toplotno ~rpalko za ogrevanje stavbe in vode, obto~ne ~rpalke ogrevanja in ventilatorje prezra~evalnega sistema.

Fotovoltai~no polje na strehi Lastnik hi{e se je odlo~il, da bo elektriko, ki jo porabijo ~isto vse naprave v stavbi, pridobil od sonca. Na obstoje~o streho, prekrito s ~rnimi stre{niki je dal podjetju Enertec vgraditi 62 monokristalnih modulov, ki so ~rne barve in imajo ~rne okvirje. Zaradi tega ima hi{a {e naprej dober videz, vgradnja je trajala 10 dni, vse elektri~ne povezave pa se nahajajo na zunanji strani, v stebri~ku blizu vhoda pa se nahajata {e obi~ajni in od{tevalni elektri~ni {tevec. Mo~ solarnega polja je 14 kW, predvidena vra~ilna doba naprave je 8,7 let, stopnja donosnosti za obdobje 15 let pa je 7%. Zaradi modulov je streha sedaj osen~ena, re`a pod moduli pa omogo~a ohlajanje s prezra~evanjem in visoke izkoristke.

Dovolj elektrike za vse potrebe V hi{i imajo vgrajen dodaten {tevec s katerim lo~eno ugotavljajo porabo elektrike za ogrevanje, prezra~evanje, pripravo tople vode in obto~ne ~rpalke, zato je

Vse elektri~ne napeljave so izvedli brez vstopanja v stavbo in se nahajajo na zunanji strani

vsa poraba to~no znana. Ravno porabo obto~nih ~rpalk energetiki velikokrat radi zamol~ijo, v resnici pa te edine delujejo ves ~as. Ra~unska poraba stavbe po programu PHPP je 27 kWh/m2 na leto (resni~na poraba je skoraj vedno manj{a), torej 5400 kWh letno, kar je dobrih 14 kWh na dan, tak{na pa je tudi mo~ fotovoltai~nega polja. V tej porabi je zajeto vse, tudi razsvetljava, TV, ra~unalnik in hladilnik. Najlep{i del celotne zgodbe pa je na~in pla~evanja lastne solarne elektrarne. Moduli in vgradnja so stali okrog 35.000 â&#x201A;Ź, od tega je lastnik takoj pla~al le 20%, torej okrog 7.000 â&#x201A;Ź, ostalo je pla~ano z ban~nim kreditom. Mese~ni

ban~ni obroki so tako izbrani, da se preko leta spreminjajo v skladu s pri~akovano proizvodnjo solarne elektrike. Januarja je obrok manj{i, avgusta pa vi{ji, obroke torej pla~uje sonce s proizvedeno solarno elektriko. Fotovoltai~no polje na tej stavbi deluje okrog 5 mesecev in je do sedaj celo preseglo pri~akovanja. Podjetje Kager hi{e zato svojim sedanjim in biv{im kupcem hi{ toplo priporo~a vgradnjo fotovoltaike {e na njihove strehe, saj bodo s tem svoje stavbe spremenili v plusenergijske objekte, ki bodo vso elektriko, ki je bila do sedaj edini stro{ek stavbe, dobili od sonca. â&#x20AC;˘ Tihec

86

SEN^ILA

S sen~ili do prijetne bivalne klime Namen notranjih sen~il oz. zaves v hi{ah ali stanovanjih je kontrola in zmanj{evanje vhoda dnevne svetlobe, zagotavljanje intimnosti, dekoracija, zunanja sen~ila pa so namenjena zmanj{evanju vdora son~ne toplote, zagotavljanje intimnosti, protivlomna za{~ita in za{~ita zunanje povr{ine oken pred vremenskimi vplivi. Sicer se najde {e kak{na funkcija sen~il a je bolj posebnost kot obi~ajna raba. Sen~ila na stre{nih oknih imajo povsem enak namen, vendar je polo`aj le-teh poseben. Stre{na okna so vgrajena v po{evnino strehe in obi~ajne zavese, ki visijo niso ravno uporabne.

Kaj torej narediti s sen~enjem na stre{nih oknih? Ker so konstrukcije stre{nih oken razli~ne, je koristno preveriti izbor sen~il `e pri izboru stre{nega okna. In prednost naj ima proizvajalec s {irokim izborom sen~il, saj je to neko jamstvo, da boste lahko zadovoljili svoje potrebe ob uporabi va{e mansarde. Sen~ila so namre~ precej pomemben del stre{nega okna, saj nam na primer resni~no lahko zmanj{ajo pretirano pregrevanje mansarde poleti. Ker morajo steklene povr{ine dovajati dovolj svetlobe tudi v obla~nem dnevu, se dogodi, da je ob son~nem dnevu svetlobe preve~, saj nas slepi. In z notranjimi sen~ili imamo mo`nost zmanj{ati vhod svetlobe v prostore. Nekatera sen~ila za stre{na okna tudi popolnoma zatemnijo prostor, saj ne prepu{~ajo svetlobe, druga so iz enoslojnega materiala in prepu{~ajo svetlobo tudi glede na barvo. Z barvami pa smo `e pri dekoraciji. Vsaki notranjosti se prilega neka barva, vzorec, najve~ pa je odvisno od okusa uporabnikov. In spet smo pri {irini

Sen~ila na stre{nih oknih so koristen dodatek pri sen~enju pa tudi dekoracija prostora.

izbire proizvajalca. Po mojih izku{njah ima kakovostno sen~ilo za stre{no okno pri straneh vodila, saj se le tako lepo odpira tudi na nizkih naklonih in ne dela pretiranega »trebuha« v notranjost. Priporo~am vam, da se izogibate nekoliko zastarelega na~ina pritrditve, to je s plasti~nimi vrvicami pri straneh, saj jih sonce segreje in postanejo povsem mlahave, UV `arki jih dobesedno uni~ijo, skratka cenej{a in kratkotrajna re{itev, ki je na koncu dra`ja. Zunanja sen~ila, ki zmanj{ujejo vdor son~ne toplote skozi steklo, imajo pri stre{nih oknih precej ve~ji pomen. Obrnjena so namre~ k soncu, viru svetlobe in toplote. Zato so tudi v slovenskih predpisih zahteve, da morajo okna, ki so obrnjena proti vzhodu, jugu in zahodu imeti zunanje sen~enje. S tem se prepre~i segrevanje v mansardi in zmanj{a poraba elektrike z hlajenje, ~e je

Roleta na stre{nih oknih ponuja kar nekaj funkcionalnosti: temnenje tudi v najmo~nej{em soncu, zelo u~inkovito zadr`evanje son~ne vro~ine, za{~ita stre{nega okna pred vremenskimi neprilikami –na primer pred to~o, zasebnost.

sploh potrebno. V ve~ini primerov so na voljo zunanja mre`asta sen~ila, ki se razpnejo na zunanji strani stekel in zmanj{ajo vdor son~ne vro~ine do 80%. Pozimi, ko `elimo to toploto dobiti v notranjost pa tak{no preprosto pustimo, da se mre`ica zvije pod pokrov okna. Proti poletni pripeki pa so {e bolj uporabne zunanje rolete, saj zadr`ijo vsaj 95% son~ne vro~ine. Prednost mre`ice je, da prepu{~a dnevno svetlobo in imamo prostore {e vedno svetle, a prednost prave rolete pa je popolna tema, mo~na za{~ita pred hrupom de`ja, pomaga tudi v primeru to~e, zagotavlja tudi intimnost. Skratka roleta je precej bolj univerzalno sen~ilo. Poleg vseh opisnih funkcij sen~il pa je pomembno vedeti, da obstojijo notranja in zunanja sen~ila za stre{na okna, ki ob~utno zmanj{ujejo toplotne izgube. Na trgu se

Kakovostno sen~ilo za stre{no okno ima pri straneh vodila, saj se le tako lepo odpira tudi na nizkih naklonih in ne dela pretiranega »trebuha« v notranjost. Priporo~am vam, da se izogibate nekoliko zastarelega na~ina pritrditve, to je s plasti~nimi vrvicami pri straneh, saj jih sonce segreje in postanejo povsem mlahave, UV `arki jih dobesedno uni~ijo, skratka cenej{a in kratkotrajna re{itev, ki je na koncu dra`ja.

Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68 VELUX Slovenija, d. o. o., Ljubljanska 51 a, Trzin. www.velux.si velux@velux.si

Več na wwww.velux.si

Izkoristite 10% popust na solarne kolektorje.

OBIŠČITE NAS NA SEJMU ENERGETIKA V CELJU od 15. do 18.5.

Visoko kakovostni solarni kolektorji vgrajeni v streho za odličen izkoristek sončne energije.

® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI.

VELUX kolektorji za pripravo tople sanitarne vode so enostavni za vgradnjo v streho in praktični za kombiniranje s strešnimi okni.

© 2012 VELUX GROUP

Solarni kolektorji VELUX

88

SEN^ILA

Problem odpadne izolacije

T

oplotna izolacija stavb je postala zapoved {tevilka ena v vsej Evropi. Poraba polistirolnih plo{~ ni bila {e nikoli tako velika kot je danes. Na prvi pogled je postopek zelo enostaven, malo lepila, nekaj udarcev z dlanjo in plo{~a je vgrajena. Predelava odpadnega polistirola je trenutno re{ena na laboratorijski ravni

Zunanje mre`asto sen~ilo prepre~uje son~ni vro~ini vhod v prostor. Notranja sen~ila pa so namenjena predvsem temnenju in pove~evanju toplotne izolativnosti v zimskem ~asu.

Vendar se hudi~ skriva v podrobnostih. Izvedba in tesnost stikov med plo{~ami, na vogalih in okvirih oken ter vrat je izjemno pomembna, saj bo najmanj{a {pranja postala luknja, skozi katero bo stalno uhajala ob~utna koli~ina toplote.

Splo{no stanje in posledice je pojavilo tudi dvojno plisirano sen~ilo, ki se lahko odpre tako iz zgornje kot tudi spodnje strani, kar je posebnost pri sen~ilih. Poleg tega ima zelo dobre izolativne lastnosti. V prerezu nekoliko spominja na ~ebelje satje in o~itno je zopet narava dala recept za dobro re{itev, saj izbolj{a izolativnost stekla tudi za 21%. Izolativnost pozimi izbolj{ujejo tudi t.i. siesta sen~ila, saj ob uporabi ustvarijo nekak{en dodatni sloj zraka, ki je dober izolator. Med energijsko najuspe{nej{a sen~ila pa se zopet uvrstijo zunanje rolete, saj zadr`ijo omenjenih 95% son~ne toplote, kar lahko pomeni tudi 6°C ni`jo temperaturo poleti v prostoru, hkrati pa izbolj{uje izolativnost stekla do 15%. Poleg tega je roleta lahko gnana z elektromotorjem. Z nekoliko dodatne opreme se roleta spu{~a in dviga avtomatsko s pomo~jo senzorjev. Tak{en sistem nas bo poleti za{~itil proti vro~ini, pozimi pa prepu{~al toploto sonca v notranjost in pono~i zmanj{eval toplotne izgube. Kot vidite so sen~ila potreben in koristen element, ki je nekoliko poseben na stre{nih oknih. Poleg obi~ajnih funkcij pridobiva na zmanj{evanju stro{kov ogrevanja pozimi in uporabe klimatske naprave poleti, ~e jo sploh potrebujemo. Vsekakor pred odlo~itvijo preverite, kaj vam kateri proizvajalec ponuja, saj so sen~ila za stre{na okna prirejena vsaki izvedbi posebej. â&#x20AC;˘ Vojko Golmajer

Nedoslednost pri polaganju kakr{nekoli izolacije povzro~i izgubo toplote in podhladitev delov zidu, posledica pa je pojav plesni, kar velja za vse nestrokovno polo`ene toplotne za{~ite. Zaradi strupov v okolju in njihovega kombiniranega delovanja, so ljudje postali bolj ob~utljivi, zato hi{na plesen lahko pri mnogih povzro~i napade astme in druge posledice. ^rni sledovi na zidu pa so samo vidni del, v ometu se nahaja mre`a mikroskopskih nitk, ki so prava osnova in koreninski sistem za rast plesni. V predelih z ve~ de`ja pa se severne fasade spreminjajo v goji{~a alg, saj drobne rastlinice ljubijo vlago. Ĺ e posebej so jim v{e~ toplotno izolirane fasade, ki so trajno vla`ne, ~eprav na pogled tega ni videti. Industrija ponuja vodoodbojne in vodovpojne fasade, obojne pa so odli~na podlaga za alge. Dodatek algicidov v zaklju~ni sloj deluje samo do trenutka, ko jih de` izpere v odtoke in reke. Trenutno je edina trajna re{itev ogrevanje zunanjega sloja fasade, kar pa je neumnost, saj ho~emo energijo prihraniti, ne pa vlagati.

Problem ob razgradnji ni re{en Najkasneje ~ez 30 let se bo pojavil prvi mno`i~ni val obnove polistirolnih izolacij. Stare plo{~e bodo postale posebni odpadek, problem pa bodo re{evali na{i otroci in vnuki. Strokovnjaki in{tituta Fraunhofer so v laboratorijski velikosti na{li dve

Novi izra~uni energetske koristi ki jih prina{a posamezni ukrep na stavbi

re{itvi. Ena je mletje in dodajanje polistirola za polnilo v plasti~ne izdelke manj{e pomembnosti, obe{alnike ali cvetli~ne lonce. Druga je me{anje z novim topilom, pri ~emer spet pridobijo ~isto polistirolno raztopino. Za kilogram novega polistirola potrebujemo 5 kg nafte. ^e ga po drugem postopku recikliramo, spet zajamemo 90% vlo`ene energije, ~e pa ga se`gemo, dobimo nazaj samo 10% energije. Novi postopek pa smetarskih lobijev ne zanima, saj s prevzemanjem starega polistirola na posebne deponije `e danes zaslu`ijo 150 na tono. Zato velja, da je za sedaj problem odpadnega polistirola vseh vrst nere{en.

Kje se torej skrivajo prihranki Strokovnjaki nem{kega gradbenega instituta so se lotili celostne presoje stavb in ugotavljali, koliko prihrankov se skriva v posameznih ukrepih. Ugotovili so, da je toplotno izoliranje stavb sicer najenostavnej{i ukrep, ki pa, presenetljivo, ne prina{a najvi{jih prihrankov. Zato v kratkem lahko pri~akujemo pravo bitko med zakonodajalci, proizvajalci in razli~nimi lobiji, ko bodo posku{ali uveljaviti vsak svojo re{itev. â&#x20AC;˘ Tihec

90

SODOBNA GRADNJA

S Fermacell Vapor plo{~ami privar~ujemo ~as in denar Na u~inkovitost toplotne izolacije strehe ali zunanjih sten vpliva tudi zrakotesnost konstrukcije. ^e na to nismo pozorni, je lahko u~inek sicer dovolj debele toplotne izolacije bistveno slab{i, saj zaradi prepihovanja izgubimo precej{en del energije. Zrakotesnost v monta`nih konstrukcijah nam tako zagotavlja ve~jo u~inkovitost vgrajene toplotne izolacije. V stre{nih in monta`nih konstrukcijah se zrakotesnost zagotavlja z razli~nimi folijami ali uporabo gradbenih plo{~, ~e so le te dovolj zrakotesne. Pogosto se uporabljajo OSB plo{~e, zelo primerna pa je uporaba mav~no-vlaknenih plo{~ Fermacell Vapor. @e z uporabo standardnih FERMACELL mav~no vlaknenih plo{~ â&#x20AC;&#x201C; edinstvenih med tovrstnimi plo{~ami - se zagotovi zrakoneproputen sloj po DIN-u 4108-7. Nova FERMACELL mav~no-vlaknenena plo{~a Vapor gre {e korak dlje: zaradi sloja, dodatno nanesenaga na notranji strani plo{~, se paropropustnost zmanj{a toliko, da uporaba dodatnih paronepropustnih slojev v konstrukciji zunanjega zidu ali strehe ni potrebna. Pri

Fermacell Vapor plo{~a na notranji strani Toplotna izolacija

tem pa ostajajo dobre lastnosti mav~no-vlaknenih plo{~ ohranjene: so zajam~eno univerzalno uporabne kot gradbene, protipo`arne in vlagoodporne plo{~e. Sd vrednost plo{~ Vapor je manj{a od 3m, zato jih lahko uporabljamo kot plo{~e za notranje obloge vseh tipi~nih lesenih konstrukcij.

Fermcell HD vodoodporna plo{~a na zunanji strani

Zaklju~ni omet

Prakti~en primer uporabe Vapor plo{~ Na vseh notranjih povr{inah v mansardi ali na fasadnih zidovih, kjer bi sicer uporabili navadne mav~ne plo{~e v kominaciji s folijo - parno oviro, se lahko uporabi plo{~e Fermacell Vapor. Uporabi se jih lahko tudi pri monta`ni gradnji, kjer lahko nadomestijo nosilno OSB plo{~o na notranji strani.

V ~em je prednost Fermacell Vapor plo{~ pred OSB in drugimi lesnimi plo{~ami? - Stati~no so oboje plo{~e enako uporabne, vendar mav~no-vlaknena plo{~a, ki je negorljiva, nudi vi{jo stopnjo po`arne varnosti. - Povr{ina mav~no vlaknenih plo{~ je enostavna za obdelavo z izravnalnimi masami

Primer uporabe Vapor plo{~ na monta`ni steni

in barvami â&#x20AC;&#x201C; v nasprotju z OSB plo{~ami, ~ez katere je praviloma potrebno pritrditi {e en sloj plo{~ (obi~ajno so to mav~no kartonske plo{~e), ki se jih da primerno obdelati: pleskati, oblagati s keramiko ali tapetami. - Poleg tega mav~no vlaknena plo{~a Vapor bolje vpliva na klimo v prostoru, saj je sposobna absorbirati odve~no vlago in jo vrniti v prostor, kadar je zrak bolj suh. - V samem postopku dela se lahko ognemo uporabi folij s funkcijo parne ovire in s tem skraj{amo in pocenimo delovni proces. â&#x20AC;˘ Vir: Kalcer d.o.o.

SODOBNA GRADNJA

S

91

Kakovost na prvem mestu

pridobljenimi certifikati pod- Z dolgoletnim razvojem Marlesovih hi{ jetje Marles hi{e kupcem zagotavljajo le najbolj{e. d.o.o. dokazuje visokou~inkovitih V Marles hi{ah so {e pose- dajo gradbenih proizvodov v vrhunsko in preverje- gradnjo nizkoenergijskih objektov na bej ponosni, da so eden od Evropski uniji. no kakovost, s ~imer {vicarskem trgu so pridobili redkih evropskih proizvajalcev certifikat MINERGIE. Gre za monta`nih lesenih hi{, ki ima Zgovorno je tudi dejstvo, da si utrjuje vodilno nadstandardni certifikat za gra- v skladu z Direktivo o grad- je Marles navedeno Evropsko dnjo visokou~inkovitih nizkoe- benih proizvodih Evropske tehni~no soglasje pridobil `e vlogo na podro~ju nergijskih objektov. Marlesova unije pridobljeno evropsko leta 2008 pri poobla{~enem monta`nih objektov. hi{a zato izpolnjuje vse medna- tehni~no soglasje, ki je osnova in{titutu ÖSTERREICHISCHES

S certifikatom Passivhaus In{tituta iz Nem~ije in {vicarskim certifikatom MINERGIE, ter s pridobljenim evropskim tehni~nim soglasjem podjetje Marles hi{e d.o.o. dokazuje, da so vodilni na podro~ju monta`nih objektov, njihovi proizvodi pa dosegajo najvi{ja merila pri gradnji monta`nih lesenih, nizkoenergijskih in pasivnih objektov.

Certifikat In{tituta Passivhaus in certifikat Minergie Pasivna hi{a, za katero je podjetje Marles pridobilo certifikat priznanega nem{kega in{tituta Pasivhaus, po svoji obliki ni povsem tipi~na pasivna hi{a. Gre namre~, na videz, za povsem obi~ajno enodru`insko hi{o, primerno za prav vsako okolje. Marles se je v svojem delovanju usmeril tudi na tuje trge, predvsem Avstrijo, Nem~ijo, Italijo, Švico in Francijo. Za

rodne pogoje za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo.

za ozna~evanje hi{e z znakom CE in je popotni list za pro-

INSTITUT FÜR BAUTECHNIK v Avstriji. •

92

SOLARNI SISTEMI

Bramac Solar celostne re{itve stre{nih sistemov s solarnimi kolektorji V podjetju Bramac stre{ni sistemi d.o.o. se zavedajo, da je ohranjanje okolja pomembna zaveza za ~isto prihodnost. Zato so v prodajni program leta 2007 uvedli solarne kolektorje Bramac. Bili so novost na slovenskem tr`i{~u, saj se vgradijo v streho in s tem ohranjajo harmoni~nost in skladnost objekta. Integriran okvir omogo~a enostavno in hitro vgradnjo ter je primeren za vse tipe streh, kakor tudi za vse tipe stre{nih kritin.

Kvaliteta Bramac Solar ima za svoje izdelke pridobljen evropski znak kakovosti Solar Keymark, kar pomeni, da ustrezajo vsem evropskim standardom kakovosti. 10-letna garancija pa zagotavlja brezskrbne dni s solarnim sistemom, ki ima {tevilne konkuren~ne prednosti in ugodno razmerje med kakovostjo in ceno.

Monta`a Vse iz ene roke V letu 2009 so program raz{irili na celotne re{itve za pridobivanje tople sanitarne vode ter podporo ogrevanju. Sistem Bramac Solar omogo~a visoke izkoristke in s tem visoke prihranke pri letni porabi sredstev, namenjenih pridobivanju tople vode ter ogrevanju. Prodajni program zajema vgradne solarne kolektorje, Alu modulne kolektorje, ki omogo~ajo vgradnjo na streho, fasado itd., hranilnike tople vode, kombinirane hranilnike, zalogovnike, solarne postaje ter ves pripadajo~i drobni material, ki ga potrebujete za izdelavo kakovostnega sistema z visokim izkoristkom zbrane son~ne energije.

Bramac vgradni solarni kolektorji so lahko vgrajeni tudi v 1 uri ter na katero koli vrsto kritine. Pri vgradnji kolektorja je potrebna pomo~ dveh mojstrov in{talacij in upravljalca dvigala. Kvalitetno in hitro monta`o omogo~a integriran ALU okvir (lahko v `eljeni barvi RALa), tovarni{ko sestavljene dimenzije od 4 m2 do 10m2 in predpripravljena povezava cevnih in{talacij na sistem kotlovnice. Celoten sistem, ter delovanje sta opisana na spletni strani www.bramac-solar.si.

Brezpla~en izra~un za va{ solarni sistem Na spletni strani poleg informacij o komponentah solarnega sistema omogo~ajo

brezpla~en, neobvezujo~ izra~un optimalnega solarnega sistema glede na va{e individualne potrebe. V rezultatih vam detajlno predstavijo va{ prihranek v enem letu uporabe solarnega sistema.

Brezpla~na izobra`evanja Za dobro delovanje sistema je poleg kakovostnih komponent potrebna tudi kakovostna vgradnja, zato ekipa Bramac Solar vsako leto organizira brezpla~no izobra`evanje in{talaterjev, kjer jim predstavijo novosti v programu, na prakti~en na~in jim poka`ejo vgradnjo solarnih kolektorjev ter solarnih komponent sistema Bramac Solar. Prijava za {olanje je mo`na preko kontaktnega obrazca na spletni strani www.bramac-solar.si. â&#x20AC;˘

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o

K

valiteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil pasivne gradnje. Najbolj kriti~en del stavbe je v zemlji, do katerega kasneje nimamo dostopa. Ko smo v Sloveniji pri~eli s pasivno gradnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih propustov na strehah in fasadnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj ni~-energijskih objektov«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o. S tem se izognemo izgubi energije skozi masivne pasovne temelje. Pomisleka v Sloveniji sta bila dva - prvi je prav gotovo ustaljena gradbeni{ka praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave - potresna varnost. Temu vpra{anju je podjetje FIBRAN NORD, proizvajalec toplotne izolacije za pod temeljne plo{~e, namenilo precej{njo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni nikakr{en problem, nasprotno, pri ni`jih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o Pod temeljno plo{~o enostanovanjskih, dvostanovanjskih hi{ na potresno ogro`enem

obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, ve~ ali manj uporabljamo toplotno izolacijske plo{~e s tla~no trdnostjo 400 kPa, kar po doma~e povedano pomeni, da se plo{~e pri 40 tonah obremenitve na kvadratni meter posedejo za maksimalno 10%. Takih posedkov pri gradnji seveda ne dovoljujemo, nimamo pa tudi tako velikih obremenitev na kvadratni meter, razen zaradi morebitnih potresnih sil. Nasveta pa ni za posplo{evati in se je priporo~ljivo posvetovati s projektanti oz. strokovnjaki za potresno gradnjo, ki imajo tovrstne izku{nje. Pod temeljnimi plo{~ami se pri nas in v svetu uporablja izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS). FIBRANxps 400-L je namensko izdelana izolacija s tla~no trdnostjo CS(y\10)400, z minimalno vodovpojnostjo pri dolgotrajni potopitvi WL(T) 0,7, z minimalno dolgotrajno difuzijsko vodovpojnostjo okoli 0,3 volumskega procenta in spada v najzahtevnej{o grupo WD(V)3. Dolge, gladke plo{~e, z robom na preklop so dobrodo{le za hitro in natan~no izvedbo povr{insko velike toplotno izolacijske podlage. Izolacija se lahko polaga enoslojno ali ve~slojno, odvisno od `elene energijske u~inkovitosti stavbe. Debelina 12 cm zado{~a za stavbe izvedene po minimalnih zahtevah Pravilnika o u~inkoviti rabi energije v stavbah. Za dobro-nizkoenergijske hi{e pa se debelina

1 Toplotna izolacija temeljne plo{~e nizkoenergijske hi{e s FIBRANxps 400-L.

2 Namestitev hidroizolacije na podlo`ni beton.

3 Namestitev hidroizolacije med dva sloja toplotne izolacije FIBRANxps 400-L.

izolacije pod temeljno plo{~o giblje med 20 in 36 cm.

Za{~ita proti vlagi Hidroizolacija se namesti ali direktno na podlo`ni beton (fotografija 2), med dva sloja toplotne izolacije (fototografija 3), nad toplotno izolacijo ali pa na temeljno plo{~o. Ve~ si lahko preberete v bro{uri »Konstrukcije v stiku z zemljo – napotki ob uporabi FIBRANxps« in na internetni strani www.fibran.si. Najpogosteje se uporablja samolepilna hidroizolacija (fotografija 3) med dvema slojema toplotne izolacije, z dodatnim varjenim slojem, ~e je teren izpostavljen vodi. V primeru suhega in dreniranega terena zadosti en sloj

kvalitetne elastomerne samolepilne bitumenske hidroizolacije, katere spoj se {e dodatno ogreje in zatesni. Kljub temu, da XPS toplotna izolacija skorajda ne vpija vode, pa je v primeru visoke podtalnice primernej{a varianta s hidroizolacijo na podlo`nem betonu (fotografija 1) s ~imer dose`emo, da je tudi toplotna izolacija povsem na suhem. Izvedba hidroizolacije na temeljni plo{~i je sicer izvajalcem najbli`ja, je pa iz energijskega vidika hkrati najneugodnej{a, saj konstantno vla`na temeljna plo{~a pove~a toplotne izgube. • Marjeta Lutman Vide Dodatne informacije: nasvet@fibran.si tel. 07 39 39 525, www.fibran.si

E N E R G I J S K I Š Č I T.

94

SODOBNA GRADNJA

Predani projektu, zavezani stranki Podjetje PVC Nagode iz Postojne stavbno pohi{tvo uspe{no izdeluje ve~ kot desetletje in vztrajno pove~uje tr`ni dele` povsod po Sloveniji. Osnova za izdelavo oken so pvc profili priznanega svetovnega proizvajalca Rehau iz Nem~ije, ki izpolnjuje stroga merila proizvodnje stavbnega pohi{tva, z visoko kakovostjo izdelanih oken, vrat in panoramskih sten.

Nova proizvodnja stavbnega pohi{tva iz aluminija Nedavno smo uvedli lastno proizvodnjo izdelkov iz aluminija, polken in enostavnej{ih vrat, kot pomemben razvojni potencial pa podjetje posve~a programu PVC profilov Rehau Geneo, na zunanji strani obdanih z masko iz aluminija. S tem smo pridobili na kakovosti profilov, predvsem trdnosti in pravokotnosti, predvsem pa na estetiki. V moderni arhitekturi namre~ ~edalje bolj prevladuje stavbno pohi{tvo temnej{ih sivih odtenkov, tako lahko sedaj z barvanjem aluminija barvno zadovoljimo tudi bolj zahtevne kupce.

Estetika za najzahtevnej{e Pomembno novost uvajamo na podro~ju okovja, t.i. skritega okovja, primernega za vgradnjo v vse vrste oken in balkonskih vrat. Pri t.i. skritem okovju gre za ob~utno

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala RauFipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki

pove~anje estetike stavbnega pohi{tva, pa tudi uporabnosti, ker vrata in okna s tem veliko la`je ~istimo.

Obnovljena Porodni{nica Postojna z okni PVC Nagode

Vhodna vrata, ki ~akajo na vas V podjetju PVC Nagode stalno pove~ujemo kakovost. Trgu lahko sedaj ponudimo PVC vhodna vrata s polnili Rodenberg, ki so mnogim poznana, kot sinonim za najvi{jo kakovost v segmentu polnil tega podro~ja. Vhodna vrata lahko sedaj izbirate tudi z Rehau GENEO profili, kar v kombinaciji s prekrivnim 70 mm polnilom Rodenberg pomeni, da lahko toplotno prehodnost vhodnih vrat zni`amo celo pod 0,8 W/m2K. Edinstvena je tudi izvedba vhodnih vrat s skritimi nasadili, ki vhodnim vratom dodajo {e posebno estetsko vrednost. Kupci, ki nas poznajo, vedo, da ni le kakovost oken in vrat tisto, kar nas naredi druga~ne od konkurence. Izvedba monta`e in demonta`e poteka po merilih najstro`jih sodobnih gradbenih standardov in je za nas enako pomembna kot sam proizvod. Kupci namre~ zelo radi opazijo kako korektno je izvedena demonta`a ali pa za{~ita prostorov pred izvedbo del.

Vrstne hi{e Brezovica pri Ljubljani, siva okna PVC Nagode v kombinaciji z macesnovo fasado

PVC Nagode vsakoletno izpopolnjuje prodajni program stavbnega pohi{tva. Vabljeni, da se sami prepri~ate in nas obi{~ete v prodajnem salonu na sede`u podjetja v Postojni ali salonu v Ljubljani na Jur~kovi cesti v IC Rudnik. Za podrobnej{e informacije pokli~ite 05 7000 555 ali obi{~ite spletno stran www.pvcnagode.si • Marko Petkov{ek

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki Novo! dnja a ozivo Pro U AL avbnega sta tva. pohištv

Salon Postojna Tržaška c. 87a 05 700 05 55

www.pvcnagode.si

Salon Ljubljana Jurčkova c. 233 01 600 37 10

e n v i t k a Za vse  X M Q H M YÖLYO

Podjetje Miele vam predstavlja izjemen par pralnega in sušilnega stroja EcoActive po posebej mamljivi ceni. Posebna kampanja traja od marca do julija 2012, oziroma do odprodaje zalog. Več o tej kampanji izveste na www.miele.si ali na tel. št. 01 563 44 82, kjer smo vam na voljo tudi za vse pobude in predloge. Vaš Miele

Omenjeni par si zagotovite pri Vašem najljubšem prodajalcu Miele aparatov. Dobrodošli tudi v prenovljeni

www.miele.si

www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP: - do 35% višje letno grelno število SPF od vodilnih konkurentov - do 50% višje grelno število COP od vodilnih konkurentov - druga najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :


Revija Varčujem z energijo - št. 29