Življenje je lepo, skrbi so odveč, sonce in morje, zla tu ni več. Občasne nevihte, a to ni hudo, ob poslušanju dežja, mi bilo je lepo.
Zvezdice svetle, na temi neba, strah preženite iz mojega srca. Solze in sreča, konec skrbi, duša me moja nič ne boli.
Ljubim, čustvujem, jokam od sreče, a naenkrat srce me zapeče. Nisem dobila ono in to, v šoli ne 5-ke, doma ne kolo.
Jokam in stokam, se smilim sebi, zakaj ravno jaz in kdo drug ne bi ...
Potem pa se spomnim, da oni Ĺže bi, pa nimajo sreÄ?e kot jaz in ne ti.
Ste vedeli, da to ni pravi stavek. Naslovu te pesmi pripada en davek.
Ĺ˝ivljenje je lepo, mogoÄ?e za me, a za nekatere je trpljenje, ki ve ...
Ve, kaj je krutost in ve, kaj poraz, Ĺžalost ko sonce zaide za plaz.
Pomaga ne jok, ko zaboli, ne pomagajo proĹĄnje ne odveÄ?ne skrbi.
Pomaga ne srčnost ne zrelost, pogum, ko človek je sam, ne pomaga razum.
Zato ko naslednjič potožite to, drugod da je lepše, povem vam le to, za njih nikoli ne bo. Petra Jantol