eêi√
R I
Z
Ψ F
E
R
–
%
Srednje poklicno izobraževanje
K
U
R
I
K
U
L
✴ ❁
Pozdravljeni! Pred vami je publikacija, iz katere je razvidno, katere kompetence, znanja in spretnosti je potrebno usvojiti, da lahko opravite posamezen letnik oziroma celoten izobraževalni program FRIZER. V okvirčke učitelj si lahko vpišete ime učitelja, ki vas poučuje dani predmet v aktualnem šolskem letu.
Predstavitev izobraževalnega programa........................................................ 1 Priloga k spričevalu................................................................................... 12 Europass & Europass mobility.................................................................... 18 Vsebinski sklopi........................................................................................ 25 Predmeti................................................................................................... 30 SLOVENŠČINA ..............................................................................................30 MATEMATIKA ..............................................................................................33 ANGLEŠČINA................................................................................................36 DRUŽBOSLOVJE............................................................................................39 NARAVOSLOVJE ...........................................................................................41 UMETNOST ..................................................................................................43 ŠPORTNA VZGOJA ........................................................................................44 FRIZERSTVO T 1............................................................................................47 FRIZERSTVO T 2............................................................................................50 FRIZERSTVO P..............................................................................................51 MANIKIRA T 1..............................................................................................54 MANIKIRA P ...............................................................................................55 LIČENJE T 1.................................................................................................56 PODJETNIŠTVO ............................................................................................57 PSIHOLOGIJA...............................................................................................59 SOCIOLOGIJA KULTURE .................................................................................60 IZRAZNOST LAS T.........................................................................................61 IZRAZNOST LAS P.........................................................................................64 ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA...............................................................................67 IZZIVI V FRIZERSTVU P .................................................................................68 LASNI ORTOPEDSKI IZDELKI P .......................................................................69 LASNIČARSTVO P .........................................................................................70
Predstavitev izobraževalnega programa
SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji se deli na splošno, poklicno, srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje, določa način upravljanja in financiranja izobraževanja. Med drugim določa tudi obvezne sestavine srednješolskih izobraževalnih programov. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja nižje in srednje poklicno izobraževanje in srednje strokovno izobraževanje, ki omogoča pridobitev ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc za delo v določenem strokovnem področju in hkrati pripravo na nadaljnje izobraževanje zlasti v višjem in visokem strokovnem šolstvu. Sprejem javno veljavnih izobraževalnih programov določata 15. in 17. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09 - pop., 65/09 - pop. in 20/11). Podlage za pripravo izobraževalnih programov so: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr. in 20/11), Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001), Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju (metodološki priročnik; Center RS za poklicno izobraževanje, 2006), Zakon o gimnazijah (2007), Izhodišča za kurikularno prenovo gimnazijskega izobraževanja (NKS, 1996). Na področju poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja so vsebinska podlaga za pripravo izobraževalnih programov poklicni standardi, v katerih so opredeljene predvsem spretnosti in veščine, znanje in kompetence, ki jih mora kandidat pridobiti oziroma razviti v času izobraževanja. Zadnje spremembe uveljavljajo vsebinske pozitivne izkušnje dualnega sistema za vse izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja. Gre za povezovanje izobraževanja in dela z usposabljanjem v delovnem procesu (praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu) in krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načela poklicnega in strokovnega izobraževanja. Navedeno se uresničuje v odprtem kurikulu, modularizaciji izobraževalnih programov, povezovanju splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja in usposabljanja in v izenačevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo šolsko in dualno obliko poklicnega izobraževanja. Izobraževalni program je oblikovan praviloma na več poklicnih standardih.
razviti poklicne sposobnosti ter spretnosti, potrebne za uspešno in samostojno opravljanje poklicev širokih profilov. Delovna opravila so relativno pregledna, kompleksna, čeprav manj standardizirana in terjajo precejšnjo delovno samostojnost ter tehnološko inovativnost. Dijaki se usposabljajo za prenašanje poklicnega znanja v netipične situacije, samostojno prepoznavanje posameznih tehnoloških problemov in njihovo reševanje v delovnem procesu; usposobijo se za obvladanje različnih tehnik dela in različnih tehnoloških postopkov.
ELEMENTI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA: A) Splošni del 1. Izobraževalni program 2. Cilji izobraževalnega programa 3. Trajanje izobraževanja 4. Vpisni pogoji 5. Obvezni načini ocenjevanja znanja 6. Pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja 7. Nacionalne poklicne kvalifikacije B) Posebni del 1. Predmetnik 2. Izvedba izobraževalnega programa 3. Znanje izvajalcev 4. Katalogi znanja, učni načrti in izpitni katalogi. S sprejemom in začetkom novega izobraževalnega programa preneha veljavnost ustreznega predhodnega izobraževalnega programa, zato vpis v 1. letnik izobraževanja po tem programu ni več možen. Izobraževanje lahko nadaljujejo oziroma dokončajo le tisti kandidati, ki so se v 1. letnik do sedaj veljavnega izobraževalnega programa vpisali najkasneje v šolskem letu pred začetkom izvajanja novega izobraževalnega programa. V skladu z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/06) in Zakonom o gimnaziji (Ur. l. RS, št. 1/07) lahko ti kandidati končajo izobraževanje najpozneje v roku, določenem za izvedbo izobraževalnega programa, podaljšanem za dve leti. Posebni del izobraževalnega programa določi pristojni strokovni svet: • predmetnik • učne načrte oz. kataloge znanj in izpitne kataloge
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje traja praviloma 3 leta in se konča z zaključnim izpitom. Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja omogoča vpis v ustrezne izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja, po določenem številu let delovnih izkušenj pa tudi pristop k opravljanju ustreznega mojstrskega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita. Dijaki povezano spoznavajo splošne in strokovne predmete, kar jim omogoča pridobiti sistematično strokovno-teoretično znanje na ustreznem poklicnem področju. Temeljni cilj izobraževanja je pridobiti si praktično znanje, oprto na poznavanje teorije, in 2
• obseg in vsebino izobraževanja, ki se izvaja pri delodajalcu (poklicno in strokovno izobraževanje) • organizacijo izobraževalnega programa (poklicno izobraževanje) • znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta. V programih poklicnega izobraževanja so s predmetnikom določeni: • splošnoizobraževalni predmeti, • strokovni moduli • praktično izobraževanje, 3
• interesne dejavnosti in • kreditne točke, razen pri neprenovljenih programih. Katalogi znanja so pripravljeni za vsak predmet po predmetniku in oblikovani po načelih učno-ciljnega načrtovanja. Splošni (usmerjevalni) in konkretni cilji predmeta (informativni, formativni in socializacijski) so določeni tako, da učitelj praviloma samostojno izbere vsebino, metode in oblike dela. Pri tem upošteva tudi izvedbene posebnosti, ki so navedene v posameznem katalogu znanja. Katalogi znanja za splošnoizobraževalne predmete opredeljujejo cilje, minimalne standarde znanja (znanje za pozitivno oceno), didaktična priporočila in ocenjevanje znanja (obvezni in priporočeni načini). Iz katalogov znanja za strokovne module je razvidna didaktična aplikacija in prehod od poklicnih zahtev, prek ciljev izobraževanja, vsebine oziroma standardov znanja do posebnosti izvedbe. Katalogi povezujejo strokovno-teoretične in praktične vsebine. Izpitni katalogi oziroma predmetni izpitni katalogi določajo: cilje, kompetence, znanja, merila, oblike in načine ter kriterije ocenjevanja, literaturo kot podlago za pripravo na izpit, čas izvedbe ter primere izpitnih vprašanj in nalog. Praktično izobraževanje v poklicnem izobraževanju in strokovnem izobraževanju obsega praktični pouk v šoli in praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih. Interesne dejavnosti so sestavni del programov za pridobitev poklicne izobrazbe. Čeprav je namen interesnih dejavnosti razbremeniti dijake od šolskega pouka, pomenijo med drugim tudi enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja na eni strani povezanega s cilji programov, ki jih izvaja posamezna šola, ter na drugi strani s spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati je z interesnimi dejavnostmi dijakom omogočeno, da odkrivajo tudi področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, ter da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svojo posebnost oziroma različnost. Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi se spreminjala tudi odnos dijaka do dela ter njegova odgovornost za lastne odločitve. Odprti kurikulum je namenjen uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v sodelovanju s socialnimi partnerji z letnim delovnim načrtom in v skladu z izobraževalnim programom definira cilje in vsebino tega dela kurikula, v katerem dijaki lahko pridobijo dodatne nacionalne poklicne kvalifikacije, razvijajo praktične spretnosti in veščine, poglabljajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo ključne kompetence. Izobraževalni program oziroma posamezni moduli so lahko ovrednoteni s kreditnimi točkami. Izvedba izobraževalnega programa temelji na novem didaktičnem konceptu, ki predpostavlja tak pedagoški proces, da: • je usmerjen k dijaku, procesnemu učenju ter razvijanju celovite poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za svoje ravnanje; • spreminja vlogo učitelja od »prenašalca« znanja k »usmerjevalcu k znanju« (nove vloge: mentor, ki načrtuje, usmerja in svetuje); • predpostavlja učenje v zaključenih modulih, ki vključujejo cilje načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole; • izpostavlja učenje za poklicno ravnanje, povezovanje teorije, prakse in ključnih kompetenc; • zahteva učenje z lastno aktivnostjo in ob praktičnih izkušnjah, s poudarkom na izkustvenem učenju in problemskem pouku, v središču katerega so aktivnosti in ravnanja 4
ter refleksija le-teh (pridobivanje tako vsebinskega kot proceduralnega znanja - obvladovanja procesov, metod, razvoj spretnosti); • razvija ključne kompetence učenje učenja, socialne in sporazumevalne kompetence (ustno komunikacijo, razvijanje funkcionalne pismenosti in informacijsko-komunikacijske pismenosti) skozi celoten izobraževalni program; • razvija nove metode ocenjevanja znanja in kompetenc. Opisani didaktični koncept uresničimo s pripravo izvedbenega kurikula na šoli. Učitelji skupaj s socialnimi partnerji pripravijo potrebne aktivnosti za uresničitev izobraževalnega programa in sprejetega odprtega dela kurikula, dinamiko in način uresničevanja, ter način in dinamiko ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego navedenih ciljev šola oblikuje programsko projektno skupino- programski učiteljski zbor. Po uspešno zaključenem izobraževanju izda šola poleg zaključnega spričevala še prilogo k spričevalu. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni pri vseh programskih enotah oz. modulih v letniku in so opravili druge obveznosti po programu. Napredovanje dijakov z individualno učno pogodbo iz 2. v 3. letnik v programu srednjega poklicnega izobraževanja je pogojeno z opravljanjem vmesnega preizkusa, s katerim dijak izkaže raven znanja, spretnosti in veščin, ki jih je pridobil med praktičnim usposabljanjem pri delodajalcu. POGOJI ZA DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA IN PRIDOBITEV IZOBRAZBE Srednjo izobrazbo si je mogoče pridobiti z opravljenim zaključnim izpitom. Pri zaključnem izpitu se preverja jezikovno znanje, ki si ga je dijak pridobil pri pouku slovenščine ter celovita praktična poklicna usposobljenost; dijak jo dokaže tako, da naredi izdelek ali opravi storitev. Hkrati mora pokazati, da zna ob tem uporabiti pridobljeno strokovno-teoretično znanje.
CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA Poleg splošnih ciljev izobraževalni program omogoča dijakom/dijakinjam, da: • razvijajo sposobnosti za samostojno in odgovorno ravnanje, kritično presojo in analiziranje konkretnih strokovnih problemov ter za njihovo reševanje, • razvijejo humanost, tolerantnost, poštenost in pomen moralnih vrednot ( npr. varovanje zasebnosti stranke), • razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, pripravljenost za vse življenjsko učenje ( tudi sledenje modnim smernicam), • usvojijo spretnosti za primeren odnos do sebe, do drugih in za zmožnost timskega dela v 5
kolektivu, • se usposobijo za ustrezno sporazumevanje, vedenje v različnih sredinah, za predstavitve in svetovanje storitev, • se naučijo urediti sebe, stranko in delovno mesto za delo, v skladu z načeli estetike in s higiensko varnostnimi predpisi,
TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA
• se usposobijo za aktivno skrb za lastno zdravje, zdravje strank in za pozitivni odnos do zdravega načina življenja,
• Izobraževanje traja tri leta.
• se usposobijo za analizo stanja, kakovosti, posebnosti, za prepoznavanje bolezni in anomalij las, kože in nohtov, • se naučijo analizirati morfologijo glave, obraza in prepoznajo posebnosti ter glede na to znajo izbrati ustrezne postopke in vrste storitev, • se usposobijo za poklicno odgovornost preprečevanja razvoja alergij pri strankah, • spoznajo osnovno sestavo preparatov, pomen sestavin ter namen uporabe preparatov pri storitvi,
• Izobraževalni program je ovrednoten s 180 kreditnimi točkami (KT). VPISNI POGOJI V izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je uspešno končal: • osnovnošolsko izobraževanje ali • nižje poklicno izobraževanje ali enakovredno izobraževanje po prejšnjih predpisih.
• obvladajo varno in pravilno skladiščenje, uporabo in odstranjevanje okolju škodljivih snovi in spoznajo ukrepe in postopke za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje,
OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA
• se usposobijo za strokovni izbor, samostojno uporabo, osnovno vzdrževanje naprav, pripomočkov, orodij in preparatov glede na navodila proizvajalca,
Oznaka
• obvladajo osnove informacijsko-komunikacijske tehnologije tako, da znajo samostojno uporabljati uporabniške programe in specialno tehnologijo (urejevalnik besedila, programi za vodenje strank, oblikovanje pričesk, analizo las, kože, nohtov), • obvladajo metode in postopke racionalne rabe energije, materiala, časa in spoznajo osnove podjetništva, • pridobijo znanja o barvnih odnosih ter se usposobijo za storitve barvnih sprememb, • urijo se v izvajanju različnih tehnik in vrst nege, ličenja in poslikave kože, nege, striženja, oblikovanja, preoblikovanja, spreminjanja barv las in nohtov, • spoznajo tehniko britja in oblikovanja brkov, brade, zalizcev ter britja lasišča, • se naučijo osnove izdelovanja, preoblikovanja in nege lasničarskih izdelkov,
Splošno izobraževalni predmeti Ustno oz. strokovni moduli
Pisno
Izdelek oz. storitev
Drugo
P1
Slovenščina
x
x
P2
Tuji jezik
x
x
P3
Matematika
x
x
P4
Umetnost
x
P5
Naravoslovje
x
P6
Družboslovje
x
P7
Športna vzgoja
praktične naloge
• razvijajo občutek in kriterije za estetsko in izvirno,
M1
Frizerstvo
x
• se naučijo prepoznavati umetnostni razvoj s področja frizerstva in ključna umetniška dela,
M2
Manikira
x
• se naučijo povezati tehnične, tehnološke in oblikovne zakonitosti v izrazno podobo končne oblike,
M3
Ličenje
x
M4
Lasničarstvo
x
• razumejo izraznost kot rezultat okolja in tradicije.
M5
Lasni ortopedski izdelki
x
• vzgoja za spoštovanje in razumevanje narodne in kulturne drugačnosti ter za sodelovanje med pripadniki slovenskega naroda in italijanske ter drugih narodnih skupnosti.
M6
Izzivi v frizerstvu
x
M7
Multimedije
x
Dijak bo ob zaključku izobraževanja: • usposobljen za uporabo znanj in veščin v novih situacijah, • iskal racionalne in strokovne rešitve pri izvajanju aktivnosti v delovnem okolju, • imel temelje za razvoj osebne organizacijske kulture na delovnem mestu in v delovnem okolju, • usposobljen za skupinsko in timsko delo ter sodelovanje pri projektnem delu, • naravnan v vseživljenjsko učenje in usposabljanje, 6
• odgovorna osebnost, ki bo sposobna sodelovanja in življenja v pluralni in demokratični družbi.
Pogoji za napredovanje V višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenega kurikula šole ter so opravili vse obveznosti interesnih dejavnosti in praktičnega usposabljanja z delom oziroma napredujejo po sklepu programskega učiteljskega zbora. Za dijake z individualnimi učnimi pogodbami je pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik opravljanje vmesnega preizkusa. 7
Pogoji za dokončanje Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak pridobiti pozitivno oceno pri: • splošnoizobraževalnih predmetih, • obveznih strokovnih modulih,
Ime izobraževalnega programa: SPI FRIZER Uradni list: 14/10 Sprejeto na SSPSI: 120. seja, 10. 12. 2008 PREDMETNIK – MODULARIZACIJA, RAZPOREDITEV UR 2012/13
• izbirnih strokovnih modulih, • odprtem delu kurikula.
Programske enote
Poleg tega mora opraviti: • interesne dejavnosti,
Obvezno/ izbirno
Skupno število ur
Število 1. ure/ kreditnih letnik teden točk
A – Splošnoizobraževalni predmeti
33 tednov
33 tednov
16 tednov
• obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom,
P1
Slovenščina
obvezno
213
12 (5,4,3) 99
3
66
2
48
3
• zaključni izpit.
P2
Matematika
obvezno
213
12 (5,4,3) 99
3
66
2
48
3
P3
Tuji jezik
obvezno
164
9 (4,4,1)
66
2
66
2
32
2
P4
Umetnost
obvezno
33
2
33
1
0
0
0
0
P5
Naravoslovje
obvezno
132
6 (3,3)
66*
2
66*
2
0
0
P6
Družboslovje
obvezno
132
6 (3,3)
66
2
66
2
0
0
P7
Športna vzgoja
obvezno
164
7 (3,3,1)
66
2
66
2
32
2
1051
54
495
15
396
12
160
10
Zaključni izpit obsega: • pisni in ustni izpit iz slovenščine, • storitev in zagovor. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE V postopku preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije, ki ga ureja Zakon o poklicnih kvalifikacijah, se pri pridobitvi naziva nacionalne poklicne kvalifikacije: • maniker/manikerka, • visažist/visažistka,
Skupaj A B – Strokovni moduli
lahko upošteva naslednje module, vsebinske sklope ter kreditne točke: M1
Oznaka
Strokovni modul
Vsebinski sklop
Število kreditnih točk
M2
Manikira
Celoten modul
5
M3
Ličenje
Celoten modul
5
Vir: • http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_ izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/, 25. 8.2012
M2
33 tednov
Frizerstvo teorija 1 teorija 2 praksa
obvezno
Manikira
obvezno
823
70
99 38 33 (16,17,5) 198
3
33 tednov
16 tednov
132
4
3,7
59
198
6
6,5
104
33
1
37
1,1
33
1
33
1
1 6
5
M3
Ličenje
obvezno
90
5
24
1,5
M4
Lasničarstvo
obvezno
32
3
32
2
M5
Lasni ortopedski izdelki
izbirno
32
3
32
2
M6
Izzivi v frizerstvu
izbirno
32
3
32
2
M7
Multimedije
izbirno
32
3
32
2
1047
54
Skupaj B
Od tega minimalno za praktično izobraževanje v šoli:
330
10
466
14,1
251
15,7
6
265
8,1
192
12
C- Praktično izobraževanje v šoli - INTEGRACIJA v B del
Praktični pouk
obvezno
655
Č – Praktično usposabljanje z delom Skupaj Č
8
2. ure/ 3. ure/ letnik teden letnik teden
Praktično usposabljanje z obvezno delom pri delodajalcu
30
198
3 tednov 912
37 114 (5,5,27)
38
3 tednov
18 tednov
114
684
38
38
9
D – Interesne dejavnosti Skupaj D Interesne dejavnosti
2 tedna obvezno
160
7 (3,3,1) 64
E – Odprti del kurikula
32
33 tednov
2 tedna
1 teden
64
32
32
32
33 tednov
16 tednov
Ok. 1
Psihologija
obvezno
66
3
66
2
Ok. 2
Sociologija kulture
obvezno
33
2
33
1
Ok. 3
Zdrav način življenja
obvezno
66
3
66
2
Ok. 4
Podjetništvo
obvezno
49
3
33
1
16
1
Ok. 5
Informatika
obvezno
49
3
33
1
16
1
Ok. 6
Izraznost las – praksa
obvezno
82
4
33
1
33
1
16
1
Ok. 7
Izraznost las – teorija
obvezno
131
5
33
1
66
2
32
2
Ok. 8
Praktično usposabljanje pri obvezno delodajalcu
33
2
33
1
Ok. 9
Priprava na zaključni izpit
obvezno
17
1
17
1
obvezno
526
26
97
6
Skupaj E Odprti kurikul
231
7
198
6
Pojasnilo k predmetniku: • Izbirni strokovni moduli: dijak izbere en modul izmed M5 – M7. • Cilji in vsebine družboslovja, naravoslovja in umetnosti se deloma lahko izvajajo v strokovnih modulih v različnih oblikah pouka. Načine, oblike in obseg povezovanja določi šola v izvedbenem kurikulu. • Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega pouka lahko zmanjša in nadomesti s praktičnim usposabljanjem z delom, ki se lahko poveča na največ do 53 tednov. • Izobraževalni program izvajajo šole in delodajalci. Praktično usposabljanje z delom se izvaja pri delodajalcih ali v medpodjetniških izobraževalnih centrih.
10
11
Ime in sedež šole, ki izdaja spričevalo: SREDNJA FRIZERSKA ŠOLA LJUBLJANA Litostrojska cesta 53 1000 Ljubljana
PRILOGA K SPRIČEVALU O ZAKLJUČNEM IZPITU
____________________ (Ime in priimek)
Priloga k spričevalu
____________________________ (Kraj in datum rojstva)
Št. spričevala:
M.P.
Podpis odgovorne osebe:
Kraj in datum izdaje:
12
13
PRILOGA K SPRIČEVALU (*) 1.
IME SPRIČEVALA IN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA (SL) (1)
Spričevalo o zaključnem izpitu po izobraževalnem programu: FRIZER (ID: 989275) (1) V
izvirnem jeziku.
2. PREVOD IMENA SPRIČEVALA IN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA (EN) (1) School leaving certificate: HAIRDRESSER (ID: 989275)
(1)
Prevod nima pravnega statusa.
3. PRIDOBLJENO ZNANJE,SPRETNOSTI IN POKLICNE ZMOŽNOSTI Imetnik spričevala je usposobljen za: -
analizo stanja in kakovosti las, lasišča, nohtov, kože rok in obraza ter oblike glave in obraza; nego las, lasišča, nohtov, lasničarskih izdelkov, kože rok, pripravo kože obraza za ličenje, ličenje ter poslikavanje obraza in telesa; spreminjanje oblike in barve nohtov (manikura); striženje in britje; spreminjanje oblike in barve las in končno oblikovanje pričeske; izdelovanje, preoblikovanje in nameščanje lasničarskih izdelkov; oblikovanje brade, brkov in zalizcev; zagotavljanje higiene, strokovno svetovanje in poslovno komuniciranje; slovnično pravilno in strokovno pisno in ustno izražanje v maternem jeziku in vsaj enem tujem jeziku; moralno etični in human odnos do ljudi, skladno s človekovimi pravicami in pravili etike; varovanje in krepitev lastnega zdravja in zdravja drugih ter pripravo varnega delovnega okolja; varovanje in ohranjanje okolja.
Imetnik spričevala je ključna poklicna znanja in zmožnosti nadgradil tudi s ključnimi splošnimi znanji v skladu z nacionalnimi standardi.
4. DELOVNA PODROČJA, V KATERIH SE LAHKO ZAPOSLI IMETNIK SPRIČEVALA Imetnik spričevala se lahko zaposli: -
v frizerskih salonih; v gledaliških, opernih in televizijskih hišah; na podobnih delovnih mestih, npr. v bolnicah in domovih za ostarele; na storitvenih otočkih, npr. v nakupovalnih centrih in drogerijah kot maniker ali visažist.
(*) Pojasnilo Ta dokument je dodatna informacija določenemu spričevalu, pri čemer dokument sam po sebi nima pravnega statusa. Priloga je oblikovana v skladu z naslednjimi dokumenti: Resolucija Sveta 93/C 49/01 z dne 3. december 1992 o transparentnosti kvalifikacij, Resolucija Sveta 96/C 224/04 z dne 15. julij o transparentnosti spričeval v poklicnem usposabljanju in Priporočilo 2001/613/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julij 2001 o mobilnosti znotraj Skupnosti za študente, udeležence usposabljanja, prostovoljce, učitelje in izobraževalce. Več informacij je na voljo na spletni strani: http://europass.cedefop.eu.int © Evropske skupnosti, 2002
5. PRAVNA PODLAGA ZA IZDAJO SPRIČEVALA
Naziv in status šole, ki podeljuje spričevalo
Naziv in status nacionalnega/regionalnega organa, pristojnega za zagotavljanje javne veljavnosti spričevala
SREDNJA FRIZERSKA ŠOLA LJUBLJANA Litostrojska cesta 53 1000 Ljubljana Ustanova je akreditirana pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Stopnja pridobljene izobrazbe (nacionalna ali mednarodna klasifikacijska lestvica) Srednja poklicna izobrazba Evropska klasifikacija ISCED 3 Nacionalna klasifikacija1 KLASUIS-SRV: 14001 KLASIUS-P: 8150 Dostop do naslednje stopnje izobraževanja
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Masarykova cesta 16 SI-1000 Ljubljana http://www.mss.gov.si/ Ocenjevalna lestvica 5 – odlično 4 – prav dobro 3 – dobro 2 – zadostno Mednarodni sporazumi
Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja omogoča vpis v ustrezne izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja, po določenem številu let delovnih izkušenj pa tudi pristop k opravljanju ustreznega mojstrskega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita.
Republika Slovenija ima na področju priznavanja izobraževanja sklenjene sporazume s posameznimi državami. Informacije o tem vodi Oddelek za priznavanje izobraževanja ENIC/NARIC.
Pravna podlaga Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja(Uradni list RS, št. 16/07 in 36/08) Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06)
6. URADNO VELJAVNI NAČIN PRIDOBITVE SPRIČEVALA Trajanje izobraževanja
3 leta
Število ur
3696 ur
Splošnoizobraževalni predmeti
1051 ur
Strokovni moduli
1047 ur
Praktično izobraževanje pri delodajalcu2 Interesne dejavnosti Odprti kurikul3
912 ur 160 ur 526 ur
Zaključni izpit Vpisni pogoji V izobraževanje se lahko vključi, kdor je končal osnovno šolo ali nižjo poklicno šolo oziroma njej enakovredno šolo po prejšnjih predpisih. Vpisni pogoj je zdravniško potrdilo, s katerim kandidat dokaže, da ni zdravstvenih ovir za izobraževanje po programu. Dodatne informacije Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (http://www.mss.gov.si/ ): izobraževalni program ter opis vzgoje in izobraževanja v Sloveniji Nacionalno informacijsko središče za poklicne kvalifikacije NRP (http://www.nrpslo.org) Nacionalni center Europass (www.europass.si)
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS (Uradni list RS št. 46/06) obsega dva podsistema: Klasifikacija vrst aktivnosti/izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-SRV) in Klasifikacija področij aktivnosti/izidov izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS-P) Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega usposabljanja z delom pri delodajalcu lahko poveča do 53 tednov (2014 ur). 3 Cilje odprtega kurikula določa šola v sodelovanju s podjetji na lokalni/regionalni ravni 1 2
14
15
7. PODROBNEJŠI OPIS OPRAVLJENEGA IZOBRAŽEVANJA SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI: 1. Slovenščina (213 ur) 2. Matematika (213 ur) 3. Angleščina (164 ur) 4. Umetnost (33 ur) 5. Naravoslovje (66 ur) 6. Družboslovje (132 ur) 7. Športna vzgoja (164 ur) STROKOVNI MODULI: 1. Frizerstvo (823 ur) 2. Manikira (70 ur) 3. Ličenje (90 ur) 4. Lasničsrstvo (32 ur) 5. Lasni ortopedski izdelki, izbirno (32 ur) 6. Izzivi v frizerstvu, izbirno (32 ur) 7. Multimedije, izbirno (32 ur) ODPRTI KURIKUL (606 ur): 1. Psihologija (66 ur) 2. Sociologija kulture (33 ur) 3. Zdrav način življenja (66 ur) 4. Podjetništvo (49 ur) 5. Informatika (49 ur) 6. Izraznost las, praksa (82 ur) 7. Izraznost las, teorija (131 ur) 8. Praktično usposabljanje pri delodajalcu (33 ur) 9. Priprava na zaključni izpit (17 ur) PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE: 1. Praktični pouk v šoli (655 ur) 2. Praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu - frizerski salon (912 ur) INTERESNE DEJAVNOSTI (160 ur): športni dnevi, kulturni dnevi, naravoslovni dnevi, metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad, ogled sejmov s strokovnega področja, prosta izbira dijaka ZAKLJUČNI IZPIT: pisni in ustni izpit iz slovenščine storitev in zagovor: Slavnostne pričeske za zaključni ples DRUGE ZABELEŽKE:
16
17
Europass Priložite fotografijo (neobvezno) življenjepis Osebni podatki Priimek / Ime Naslov
Priimek Ime. Če rubrika ni bistvena, jo odstranite (glejte navodila) Ulica, hišna številka, poštna številka, kraj, država. Če rubrika ni bistvena, jo odstranite (glejte navodila)
Telefon
Prenosni telefon:
Telefaks E-pošta Državljanstvo Datum rojstva Spol
Zaželena zaposlitev / zaželeno Če rubrika ni bistvena, jo odstranite (glejte navodila). poklicno področje Delovne izkušnje
Europass & Europass mobility
Obdobje
Ločeno vnesite vsako bistveno delovno izkušnjo. Začnite z zadnjo.
Zaposlitev ali delovno mesto Glavne naloge in pristojnosti Naziv in naslov delodajalca Vrsta dejavnosti ali sektor
Izobraževanje in usposabljanje Obdobje Naziv izobrazbe in / ali nacionalne poklicne kvalifikacije Glavni predmeti / pridobljeno znanje in kompetence Naziv in status ustanove, ki je podelila diplomo, spričevalo ali certifikat Stopnja izobrazbe po nacionalni ali mednarodni klasifikacijski lestvici
Ločeno vnesite vse izobraževalne programe, ki ste jih zaključili. Začnite z zadnjim
)
Znanja in kompetence Materni jezik(i)
Navedite materni jezik (po potrebi navedite več maternih jezikov, glejte navodila)
Drug(i) jezik(i) Samovrednotenje
Razumevanje
Evropska raven (*)
Slušno razumevanje Bralno razumevanje
Jezik
Govorjenje Govorno sporazumevanje
Stran1/2 - ŽivljenjepisZa dodatne informacije o Europass-u: http://europass.cedefop.europa.eu Ime Priimek© Evropska unija, 2002-2010 24082010
Govorno sporočanje
Pisanje
EUROPASS MOBILITY
Jezik
1. THIS EUROPASS MOBILITY DOCUMENT IS AWARDED TO
(*) Skupni evropski referen ni okvir za jezike
Socialna znanja in kompetence
Opi ite te kompetence in navedite, kje ste jih pridobili. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Organizacijska znanja in kompetence
Opi ite te kompetence in navedite, kje ste jih pridobili. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Tehni na znanja in kompetence
Opi ite te kompetence in navedite, kje ste jih pridobili. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Ra unalni ka znanja in kompetence
Opi ite te kompetence in navedite, kje ste jih pridobili. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Umetni ka znanja in kompetence
Opi ite te kompetence in navedite, kje ste jih pridobili. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Druga znanja in kompetence
Opi ite te kompetence in navedite, kje ste jih pridobili. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Vozni ko dovoljenje
Surname(s)
First name(s)
(1)(*)NOVAK
odstranite).
Priloge Na tejte morebitne priloge. e rubrika ni bistvena, jo odstranite.
(4)
Address (house number, street name, postcode, city, country) (3)Ulica Bratov Učakar 1
Ljubljana Slovenia
Date of birth (5)
Nationality
8.
9.
1994
dd
mm
yyyy
(6)Slovene (6) Slovene
Signature of the holder (7)
NB : Headings marked with an asterisk are mandatory.
Navedite, ali imate vozni ko dovoljenje, in dodajte, za katero kategorijo motornih vozil velja. e rubrika ni bistvena, jo odstranite
Dodatni podatki Vklju ite druge koristne podatke, npr. kontaktne osebe, priporo ila itd. e rubrika ni bistvena, jo
Photograph
(2)(*)MAJA
2. THIS EUROPASS MOBILITY DOCUMENT IS ISSUED BY Name of the issuing organisation (8)(*)Srednja Srednja frizerska šola Ljubljana Europass Mobility number (9)(*)
Issuing date (10)(*) dd
mm
yyyy
NB : Headings marked with an asterisk are mandatory.
Explanatory note Europass Mobility is a standard European document, which records details of the contents and the results - in terms of skills and competences or of academic achievements - of a period that a person of whatever age, educational level and occupational status has spent in another European country (UE/ EFTA/EEA and candidate countries) for learning purposes. The Europass Mobility was established by the decision No 2241/2004/EC of the European Parliament and of the Council of 15 December 2004 on a single Community framework for the transparency of qualifications and competences (Europass). For more information on Europass, including on the Europass curriculum vitae and the Europass language Passport: http://europass.cedefop.europa.eu © European Communities 2004
Stran2/2 - ivljenjepisZa dodatne informacije o Europass-u: http://europass.cedefop.europa.eu Ime Priimek© Evropska unija, 2002-2010 24082010
Europass Mobility - © European Communities 2004
Page 1
3. THE PARTNER ORGANISATIONS OF THE EUROPASS MOBILITY EXPERIENCE (NO ) ARE
5.A DESCRIPTION OF SKILLS AND COMPETENCES ACQUIRED DURING THE EUROPASS MOBILITY EXPERIENCE (NO )
Activities/tasks carried out
SENDING PARTNER (organisation initiating the mobility experience in the country of origin) Name, type (if relevant faculty/department) and address (11) (*)Srednja frizerska ola Ljubljana Litostrojska c. 53 1000 Ljubljana Slovenia www.frizerska.si Surname(s) and first name(s) of reference person/mentor (if relevant of ECTS departmental coordinator) (13) (*)Sa a Hiti (15)
(12) (*)
(29a)(*)
Stamp and/or signature
Job-related skills and competences acquired (30a) Language skills and competences acquired (if not included under 'Job-related skills and competences')
Title/position (31a)
(14)Assistant principal, English teacher
Telephone
Computer skills and competences acquired (if not included under 'Job-related skills and competences')
E-mail (16)sasa.hiti@frizerska.si
(32a) Organisational skills and competences acquired (if not included under 'Job-related skills and competences')
HOST PARTNER (organisation receiving the holder of the Europass Mobility document in the host country) (17) (*)
Name, type (if relevant faculty/department) and address
(18) (*)
(33a)
Stamp and/or signature
Social skills and competences acquired (if not included under 'Job-related skills and competences') (34a)
(19) (*) (21)
Surname(s) and first name(s) of reference person/mentor (if relevant of ECTS departmental coordinator)
Other skills and competences acquired
Title/position
(35a)
(20)Teacher/ International coordinator
Telephone
(22)
Date
Signature of the reference person/mentor
(36a)(*)
(37a)(*) dd
NB : This table is not valid without the stamps of the two partner organisations and/or the signatures of the two reference persons/mentors. Headings marked with an asterisk are mandatory.
mm
Signature of the holder (38a)(*)
yyyy
NB : This table is not valid without the signatures of the reference person/mentor and of the holder of the Europass Mobility. Headings marked with an asterisk are mandatory.
4. DESCRIPTION OF THE EUROPASS MOBILITY EXPERIENCE (NO ) Objective of the Europass Mobility experience (23)(*) Initiative during which the Europass Mobility experience is completed, if applicable (24)Professional Professional training (in the field of vocational education and training) Qualification (certificate, diploma or degree) to which the education or training leads, if any (25)----Community or mobility programme involved, if any (26)Leonardo Leonardo da Vinci (EU mobility program) - LDV MOB 40/11 Duration of the Europass Mobility experience (27) (*) From 19. 8. 2012 dd
mm
yyyy
(28) (*)
To 26. dd
8.
mm
2012 yyyy
NB : Headings marked with an asterisk are mandatory.
Europass Mobility - Š European Communities 2004
Page 2
Europass Mobility - Š European Communities 2004
Page 3
Vsebinski sklopi
Ime izobraževalnega programa: SPI FRIZER Uradni list: 14/10, Sprejeto na SSPSI: 120. seja, 10.12.2008 Nadomešča dosedanji program Frizer (63/05) VSEBINSKI SKLOPI 2012/13 1. letnik
24
2. letnik
3. letnik
KONFERENCA
KONFERENCA
KONFERENCA
KONFERENCA
KONFERENCA
KONFERENCA
Ozn. Programske enote
1. VS
3. VS
1. VS
2. VS
3. VS
1. VS
2. VS
P1
Slovenščina
Jezik – vrste, delitev, besedilne vrste Književnost Domače branje
Jezik – vrste, delitev, besedilne vrste Književnost Domače branje
Jezik – opis, besedilne vrste Književnost Domače branje
Jezik – opis, Jezik – opis, besedilne vrste besedilne Književnost vrste Domače branje Književnost Domače branje
P2
Matematika
Naravna in cela števila
Racionalna števila
Linearna funk- Linearna cija in linearna funkcija in enačba. Koreni. linearna enačba. Koreni.
P3
Angleščina
Getting to know you The way we live Language awareness I/1
What happened next? The market place Language awareness I/2
What do you want to do? Places and things Language awareness II/1
What do you Fame, Celebrities want to do? Do’s and don’ts Language awareness II/2 Places and things Language awareness II/1
P4
Umetnost
Pričeske starih velikih civilizacij sodobne in antične klasične pričeske, sodobne in antične ekstravagantne pričeske
Gotska, renesančna, baročna in rokoko pričeska poslovno klasični stil
X
X
P5
Naravoslovje
Merjenje v naravoslovju
Pogled v svet snovi
P6
Družboslovje
Življenje v skupnosti
P7
Športna vzgoja
Atletika, izbirni športi
2. VS
Metode proučevanja naravnih pojavov
Gimnastika z ritmično izraznostjo, fitnes, ples, aerobika in sproščanje
4. VS
Sklepni račun
Kvadratna funkcija in kvadratna enačba
Geometrija v ravnini
Prostorska geometrija
Osnove statistike
Hairstyling At the hairdresser’s - At the barber’s Tools - Products - Equipment, Hairstyles Language awareness III
X
X
X
Energija in viri Energija in Ekologija energije viri energije
X
X
X
X
Svet v katerem živimo
Slovenci skozi čas
Slovenci skozi čas
Slovenija in njeni državljani
X
X
X
X
Igre z žogo (odbojka, nogomet
Atletika, izbirni športi
Igre z žogo košarka, odbojka, nogomet)
Fitnes, ples, aerobika in sproščanje (dekleta) namizni tenis (fantje)
Atletika (športno vzgojni karton)
X
Jezik Književnost Domače branje
X
Kemija v prehrani
X
4. VS
Atletika (športno vzgojni karton)
Osnovna motorična priprava (športno vzgojni karton)
Igre z žogo Izraznost telesa
25
1. letnik
2. letnik
KONFERENCA Ozn.
Programske enote
M1
Frizerstvo
Manikira
KONFERENCA 3. VS
1. VS
2. VS
teorija 1
Poklicna podoba frizerstva s poudarkom na analizi stanja in kakovosti las in lasišča
Preparati, Kemijske osnove za frizerski pripomočki, poklic orodja, naprave v frizerstvu z upoštevanjem varovanja zdravja in okolja v frizerskem poklicu
teorija 2
Stare velike civilizacije, antika
Srednji vek, renesansa, barok, rokoko
praksa
Poklicna podoba frizerstva, analiza stanja in kakovosti las in lasišča ter varnosti pri delu, nega las in lasišča
Vodna ondulacija Oblikovanje pričeske s fenom in ščetko
Osnove Projektni teden striženja las žensko in moško striženje
Ličenje
4. VS
KONFERENCA
1. VS
2. VS
3. VS
4. VS
Poznavanje človeškega telesa, kože in las
Oblikovne spremembe las
Barvne spremembe las
KNFERENCA
KONFERENCA
1. VS
2. VS
Trajno preoblikovanje las
Bolezenske spremembe las ter kože in zdravje človeka
X Tehnike striženja las – žensko in moško striženje
Osnove barvanja las – barvanje izrastka
Zahtevnejše tehnike barvanje las
Projektni teden
Teorija
X
X
X
X
Teoretične osnove manikire
Teoretične osnove manikire
praksa
X
X
X
X
Naravna manikira – nega rok in nohtov z lakiranjem
Naravna manikira – nega rok in nohtov z lakiranjem
teorija
X
X
X
X
Mladinski alternativni stili – ličenje
Mladinski Nadrealistični stil ličenje alternativni stili – ličenje Ličenje avtoportret
M2
M3
3. letnik
KONFERENCA
Oblikovanje umetnih nohtov s Soak-off metodo
X
Hladna trajna Izdeondulacija lava načrta barvanja in izvedba zahtevnega barvanja
X
X
Modne tehnike moškega in ženskega striženja
Večerna namenska pričeska in projektni teden
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Ekstravagantni Ekstravastil ličenje gantni stil ličenje praksa
26
X
X
X
X
Dnevno - kore- Dnevno kcijsko ličenje korekcijsko ličenje
Večerno ličenje
Namensko ličenje obraza
Ličenje za zaključni izpit
M4
Lasničarstvo
X
X
X
X
X
X
X
X
Lasničarski izdelek – tresiranje in šivanje vložka
M5
Lasni ortopedski izdelki
X
X
X
X
X
X
X
X
Lasni ortopedski izdelek – tupe
M6
Izzivi v frizerstvu
X
X
X
X
X
X
X
X
Revijalna avantgardna pričeska
M7
Multimedije
X
X
X
X
X
X
X
X
Etika in morala
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
OK. 1 Psihologija – bonton – etika - morala
Spoznavanje samega sebe
Bonton in Medosebni komunikacija odnosi in reševanje težav
OK. 2 Sociologija kulture – trajnostni razvoj - komunikacija
Vpliv kulture in množičnih medijev na podobo posameznika
Simbolni pomen las in ličenja v različnih kulturah
27
1. letnik
2. letnik
KONFERENCA Ozn.
Programske enote
OK. 3 Zdrav način življenja
28
KONFERENCA
3. letnik
KONFERENCA
KONFERENCA
KNFERENCA
KONFERENCA 2. VS
1. VS
2. VS
3. VS
4. VS
1. VS
2. VS
3. VS
4. VS
1. VS
Skrb za zdravje
Prehrana
Rodnostno zdravje, psihoaktivne snovi
Prva pomoč in TPO
X
X
X
X
X
Predstavitev poslovnega načrta
Projektno delo – izdelava in predstavitev poslovnega načrta
X
X
X
OK. 4 Podjetništvo
X
X
X
X
Ustvarjanje in odkrivanje poslovnih priložnostiiskanje podjetniških idej
Načrtovanje poslovnega načrta
OK. 5 Informatika
X
X
X
X
Urejanje besedil
Elektronske predstavitve
Digitalna fotografija in urejanje virtualnih pričesk
OK. 6 Izraznost las – praksa
Osnovne teh- Pričeske v nike česanja obliki fige las – zvitek na zadnjem delu glave
Pričeske v obliki banane
Oblikovanje zvitkov v celotno linijo pričeske
Kombiniranje oblikovnih elementov v linijo večerne pričeske
Oblikovanje pričeske za zaključni izpit
OK. 7 Izraznost las – teorija
Likovna teorija
Obrazni in barvni tipi
Barvna teorija
Risanje – frizerska skica
Umetnost 20.st.
Frizerstvo in moda ekstravagance ter sodobne umetniške prakse
OK. 8 Praktično usposabljanje pri delodajalcu
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
OK. 9 Priprava na Zaključni izpit
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X Slovenščina, priprava na Zaključni izpit
29
Predmeti
SLOVENŠČINA PREDMET / MODUL: SLOVENŠČINA
LETNIK: 2.
KOMPETENCE : Dijaki/-nje: • razvijajo sporazumevalno zmožnost tako, da so sposobni/-e raznovrstna besedila v slovenskem jeziku sprejemati, razčlenjevati (razumevati) in tvoriti, • razvijajo zavest o slovenščini kot maternem in državnem jeziku; oblikujejo narodno in državno zavest, ob tem pa tudi spoštovanje drugih jezikov in narodov ter strpnost do njih.
SLOVENŠČINA PREDMET / MODUL: SLOVENŠČINA
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijaki/-nje: • razvijajo sporazumevalno zmožnost tako, da so sposobni/-e raznovrstna besedila v slovenskem jeziku sprejemati, razčlenjevati (razumevati) in tvoriti, • razvijajo zavest o slovenščini kot maternem in državnem jeziku; oblikujejo narodno in državno zavest, ob tem pa tudi spoštovanje drugih jezikov in narodov ter strpnost do njih. ZNANJA / CILJI : Dijaki/-nje: • sprejemajo in tvorijo ustna besedila, • sistematično razvijajo svojo pragmatično, pomensko, slovarsko, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost, • sprejemajo, berejo in poslušajo umetnostna besedila, • se pogovarjajo in govorno nastopajo, • pišejo neumetnostna besedila, • prepoznavajo in opisujejo temeljne literarnozgodovinske značilnosti in temeljne literarne prvine.
ZNANJA / CILJI : Dijaki/-nje: • sprejemajo in razčlenjujejo ustna in pisna neumetnostna besedila - poslušajo (in gledajo) pogovore in govorne nastope ter berejo uradna in javna ter strokovna in publicistična besedila, • tvorijo ustna in pisna neumetnostna besedila - se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pišejo uradna in strokovna besedila, • sistematično razvijajo svojo pragmatično, pomensko, slovarsko, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost, • berejo leposlovna besedila, poslušajo branje le-teh in se o njih pogovarjajo, • ustno ali pisno izražajo svoje doživljanje prebranih besedil (občutja, predstave, mnenja, zaznave), • o prebranih leposlovnih besedilih poročajo v krajših govornih nastopih in zapisih (obnove, označitve, doživljajski spisi), • preizkušajo svoje sposobnosti ustvarjalnega pisanja, tako da pišejo manj zahtevna izvirna besedila v zvezi z obravnavanimi ali drugimi književnimi deli, • si ogledajo vsaj eno ekranizacijo slovenskega leposlovnega besedila, • poznajo tiste značilnosti književnih obdobij in smeri, ki jim pomagajo k boljšemu razumevanju leposlovnih besedil, • poznajo življenje in delo avtorjev obravnavanih besedil – samo dejstva in značilnosti, ki jim pomagajo k boljšemu razumevanju besedil, • ob branju besedil spoznavajo najbolj temeljne literarnoteoretične pojme.
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Jezik – vrste, delitev 2. Književnost in domače branje
prvo ocenjevalno obdobje 1. Jezik – opis 2. Književnost
drugo ocenjevalno obdobje 3. Književnost in domače branje 4. Jezik – besedilne vrste
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: strokovne ekskurzije, kulturni dnevi, ogledi, predstave, tekmovanja, natečaji …
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: strokovne ekskurzije, kulturni dnevi, ogledi, predstave, tekmovanja, natečaji …
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: pisna ocena, ustna ocena, rešeni delovni listi, urejeni zapiski, domače naloge
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: pisna ocena, ustna ocena, rešeni delovni listi, urejeni zapiski, domače naloge
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, drugo
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, drugo
UČBENIKI: Mateja Gomboc: Besede 1; Jana Kvas: Mlada obzorja 1 OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek UČITELJ:
30
VSEBINSKI SKLOPI:
drugo ocenjevalno obdobje 3. Književnost 4. Jezik – besedilne vrste
aàâáeêi UČBENIKI: Mateja Gomboc: Besede 2; Jana Kvas: Mlada obzorja 2 OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek UČITELJ:
31
SLOVENŠČINA PREDMET / MODUL: SLOVENŠČINA
MATEMATIKA LETNIK: 3.
PREDMET / MODUL: MATEMATIKA
KOMPETENCE : Dijaki/-nje: • razvijajo sporazumevalno zmožnost tako, da so sposobni/-e raznovrstna besedila v slovenskem jeziku sprejemati, razčlenjevati (razumevati) in tvoriti, • razvijajo zavest o slovenščini kot maternem in državnem jeziku; oblikujejo narodno in državno zavest, ob tem pa tudi spoštovanje drugih jezikov in narodov ter strpnost do njih. ZNANJA / CILJI : Dijaki/-nje: • sprejemajo in razčlenjujejo ustna in pisna neumetnostna besedila - poslušajo (in gledajo) pogovore in govorne nastope ter berejo uradna in javna ter strokovna in publicistična besedila, • tvorijo ustna in pisna neumetnostna besedila - se pogovarjajo in govorno nastopajo ter pišejo uradna in strokovna besedila, • sistematično razvijajo svojo pragmatično, pomensko, slovarsko, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost, • berejo leposlovna besedila, poslušajo branje le-teh in se o njih pogovarjajo, • ustno ali pisno izražajo svoje doživljanje prebranih besedil (občutja, predstave, mnenja, zaznave), • o prebranih leposlovnih besedilih poročajo v krajših govornih nastopih in zapisih (obnove, označitve, doživljajski spisi), • preizkušajo svoje sposobnosti ustvarjalnega pisanja, tako da pišejo manj zahtevna izvirna besedila v zvezi z obravnavanimi ali drugimi književnimi deli, • si ogledajo vsaj eno ekranizacijo slovenskega leposlovnega besedila, • poznajo tiste značilnosti književnih obdobij in smeri, ki jim pomagajo k boljšemu razumevanju leposlovnih besedil, • poznajo življenje in delo avtorjev obravnavanih besedil – samo dejstva in značilnosti, ki jim pomagajo k boljšemu razumevanju besedil, • ob branju besedil spoznavajo najbolj temeljne literarnoteoretične pojme. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Književnost in domače branje 2. Jezik
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • pozna naravna, cela, racionalna in decimalna števila; • računa z naravnimi, celimi, racionalnimi in decimalnimi števili; • razume pojem odstotek in promil, razmerje, delilno razmerje in sorazmerje ter razlikuje premo in obratno sorazmerne količine; • prepozna in uporablja zgoraj omenjeno znanje v življenjskih in poklicnih situacijah. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Naravna in cela števila
drugo ocenjevalno obdobje 2. Racionalna števila 3. Realna števila v frizerstvu
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Projektna naloga v času projektnega tedna. UČNE NALOGE ZA DIJAKE: domače naloge, projektna naloga OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, drugo
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: tekmovanja, natečaji …
UČBENIKI: Matematika za triletne poklicne šole, 1. zvezek, Marija Vencelj
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: pisna ocena, ustna ocena, rešeni delovni listi, urejeni zapiski, domače naloge
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: učbenik, zvezek, žepno računalo in geotrikotnik
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, drugo UČBENIKI: Mateja Gomboc: Besede 3; Jana Kvas: Mlada obzorja 3 OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek UČITELJ:
32
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • razume informacije, ki so podane z matematičnimi sredstvi (diagrami, tabele, obrazci); • je suveren pri delu s števili, računanju z njimi in uporabi števil oz. operacij v poklicnih in vsakdanjih situacijah; • je zmožen za kritično presojo in odgovoren premislek o uporabljanju matematičnih pojmov in orodij na drugih področjih (vsakdanje situacije, poklic, drugi predmeti); • je zmožen ceniti resničnost, lepoto, čar in uporabnost matematike kot pogoj za uporabljanje matematike z veseljem in pridom; • razvija in usvoji matematična znanja, ki so potrebna za uspešno učenje drugih predmetov in uspešno opravljanje frizerskega poklica.
%+√ UČITELJ:
33
MATEMATIKA
MATEMATIKA
PREDMET / MODUL: MATEMATIKA
LETNIK: 2.
PREDMET / MODUL: MATEMATIKA
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • razume informacije, ki so podane z matematičnimi sredstvi (diagrami, tabele, obrazci, skice); • je suveren pri delu s števili, računanju z njimi in uporabi števil oz. operacij v poklicnih in vsakdanjih situacijah; • je zmožen za kritično presojo in odgovoren premislek o uporabljanju matematičnih pojmov in orodij na drugih področjih (vsakdanje situacije, poklic, drugi predmeti); • je zmožen ceniti resničnost, lepoto, čar in uporabnost matematike kot pogoj za uporabljanje matematike z veseljem in pridom; • razvija in usvoji matematična znanja, ki so potrebna za uspešno učenje drugih predmetov in uspešno opravljanje frizerskega poklica.
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • prepozna realna števila in računa s koreni; • ve kaj je linearna in kaj kvadratna funkcija ter jih zna narisati v pravokotnem koord. sistemu; • ve kaj je linearna in kaj kvadratna enačba ter jih zna rešiti; • pozna vse geometrijske like in njihove lastnosti ter zna skicirati in izračunati obseg in ploščino; • zgoraj omenjeno znanje zna uporabljati in povezati z življenjskimi in poklicnimi situacijami.
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • pozna geometrijska telesa; • zna jih opisati, skicirati ter izračunati površino in prostornino; • znanje geometrijskih teles zna uporabljati in povezati z življenjskimi in poklicnimi situacijami; • zna zbrati podatke in jih obdelati in analizirati z ustreznimi prikazi. VSEBINSKI SKLOPI:
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. 1. Linearna funkcija in linearna enačba, koreni
drugo ocenjevalno obdobje 2. Kvadratna funkcija in kvadratna enačba 3. Geometrija v ravnini
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Projektna naloga v času projektnega tedna. UČNE NALOGE ZA DIJAKE: domače naloge OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, drugo OBVEZNI STROKOVNI VIR / LITERATURA / UČBENIKI: Matematika za triletne poklicne šole, 2. zvezek, Marija Vencelj OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: učbenik, zvezek, geotrikotnik in žepno računalo UČITELJ:
34
LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • razume informacije, ki so podane z matematičnimi sredstvi (diagrami, tabele, obrazci); • je suveren pri delu s števili, računanju z njimi in uporabi števil oz. operacij v poklicnih in vsakdanjih situacijah; • je zmožen za kritično presojo in odgovoren premislek o uporabljanju matematičnih pojmov in orodij na drugih področjih (vsakdanje situacije, poklic, drugi predmeti); • je zmožen ceniti resničnost, lepoto, čar in uporabnost matematike kot pogoj za uporabljanje matematike z veseljem in pridom; • razvija in usvoji matematična znanja, ki so potrebna za uspešno učenje drugih predmetov in uspešno opravljanje frizerskega poklica.
×π
prvo ocenjevalno obdobje 1. Geometrijska telesa
drugo ocenjevalno obdobje 2. Obdelava podatkov
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Projektna naloga v času projektnega tedna. UČNE NALOGE ZA DIJAKE: domače naloge, projektna naloga OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, drugo UČBENIKI: Matematika za triletne poklicne šole, 3. zvezek, Marija Vencelj OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: učbenik, zvezek, žepno računalo in geotrikotnik UČITELJ:
35
ANGLEŠČINA
ANGLEŠČINA
PREDMET / MODUL: ANGLEŠČINA
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • pokaže osnovno razumevanje bistva krajših, enostavnih ustnih ali pisnih sporočil, navodil, dialogov in drugih besedil z besediščem, strukturami in tematiko iz učbenika oz. učnega procesa z ustreznimi odzivi glede na funkcijo besedila; • dokaže sposobnost razumevanja prebranega ali poslušanega besedila z odzivi na ustna in pisna vprašanja, ki se nanašajo na jasno izražena sporočila v besedilu (yes/no odgovori); • izraža preprosta dejstva in svoje izkušnje ter poizveduje po informacijah v vodeni enostavni splošni konverzaciji; • pove kratek povzetek zgodbe iz učbenika ali učnega lista - namen njegovega/njenega sporočila je razumljiv. Pri tem uporablja ustrezno osnovno splošno in najosnovnejše strokovno besedišče, pridobljeno pri pouku angleškega jezika, in osnovne strukture. • reši enostavne pisne naloge - dopolni besedilo, odgovori na vprašanja, zastavlja vprašanja, preoblikuje/ organizira povedi. ZNANJA / CILJI : • S poukom tujega jezika dijak pridobiva znanja in razvija zmožnosti: • sprejemanja (branja in poslušanja) besedil v tujem jeziku, • tvorjenja besedil v ustreznih sporočanjskih okoliščinah, • osnovnega sporazumevanja na svojem poklicnem področju. • poglablja zavest o jezikih in globalni kulturi in se hkrati zaveda pomena maternega jezika; pridobiva strategije za delo s sodobnimi tehnologijami, viri, podatki, gradivi in razvija zmožnost za učinkovito vseživljenjsko učenje.
PREDMET / MODUL: ANGLEŠČINA
ZNANJA / CILJI : • S poukom tujega jezika dijaki pridobiva znanja in razvija zmožnosti: • sprejemanja (branja in poslušanja) besedil v tujem jeziku, • tvorjenja besedil v ustreznih sporočanjskih okoliščinah, • osnovnega sporazumevanja na svojem poklicnem področju. • poglablja zavest o jezikih in globalni kulturi in se hkrati zaveda pomena maternega jezika; pridobiva strategije za delo s sodobnimi tehnologijami, viri, podatki, gradivi in razvija zmožnost za učinkovito vseživljenjsko učenje. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. What do you want to do? Places and things 2. Language awareness II/1
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Getting to know you The way we live 2. Language awareness I/1
drugo ocenjevalno obdobje 3. What happened next? 4. The market place 5. Language awareness I/2
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Dijaki se lahko udeležijo: • tekmovanja za EPI Reading Badge – angleška bralna značka in • tekmovanja iz angleščine za dijake poklicnih šol POLIGLOT 3. UČNE NALOGE ZA DIJAKE: • aktivno sodelovanje pri pouku, • domače naloge, • urejeni zapiski z vsemi rešenimi nalogami in učnimi listi; OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, sodelovanje, urejenost zapiskov UČBENIKI: New Headway Preintermediate – 3. izdaja, John and Liz Soars OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: navedeni učbenik, zvezek, učni listi
LETNIK: 2.
KOMPETENCE : Sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje; Dijak/-inja: • razume krajše enostavne vrste zapisanih ali poslušanih besedil iz učnega procesa; • zna izraziti dejstva, svoje izkušnje in mnenja ter odnos do dogodkov in povzeti bistvo vsebine prebranih / poslušanih besedil; • poizveduje po informacijah in pojasnilih v enostavni vodeni konverzaciji, pri nakupovanju in v telefonskem pogovoru; • zna uporabljati ustrezno splošno besedišče in najosnovnejše strokovne izraze, osnovne strukture in časovne zveze; • reši enostavne pisne naloge - dopolni besedilo, izpolni obrazec, zapiše kratko vsebino prebranega, slišanega ali na osnovi slik, odgovori na vprašanja, preoblikuje / organizira besedilo.
drugo ocenjevalno obdobje 3. Fame, Celebrities 4. Do’s and don’ts 5. Language awareness II/2
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Dijaki se lahko udeležijo: • tekmovanja za EPI Reading Badge – angleška bralna značka in • tekmovanja iz angleščine za dijake poklicnih šol POLIGLOT 3. UČNE NALOGE ZA DIJAKE: • aktivno sodelovanje pri pouku, • domače naloge, • urejeni zapiski z vsemi rešenimi nalogami in učnimi listi; OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, sodelovanje, urejenost zapiskov UČBENIKI: New Headway Preintermediate – 3. izdaja, John and Liz Soars OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: navedeni učbenik, zvezek, učni listi UČITELJ:
|ˈhe(ə)rˌdresər| UČITELJ:
36
37
ANGLEŠČINA
družboslovje
PREDMET / MODUL: ANGLEŠČINA
LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje; Dijak/-inja: • razume krajše enostavne vrste zapisanih ali poslušanih besedil iz učnega procesa; • zna izraziti dejstva, svoje izkušnje in mnenja ter odnos do dogodkov in povzeti bistvo vsebine prebranih / poslušanih besedil; • poizveduje po informacijah in pojasnilih v enostavni vodeni konverzaciji, pri nakupovanju, v telefonskem pogovoru, pri delu v salonu; • zna uporabljati ustrezno splošno in strokovno besedišče, pridobljeno pri pouku angleščine, osnovne strukture in časovne zveze; • predstavi (ppt) svoje delo v salonu in svoje ambicije, predstavi svojo najljubšo frizuro. ZNANJA / CILJI : • S poukom tujega jezika dijak pridobiva znanja in razvija zmožnosti: • sprejemanja (branja in poslušanja) besedil v tujem jeziku, • tvorjenja besedil v ustreznih sporočanjskih okoliščinah, • osnovnega sporazumevanja na svojem poklicnem področju. • poglablja zavest o jezikih in globalni kulturi in se hkrati zaveda pomena maternega jezika; pridobiva strategije za delo s sodobnimi tehnologijami, viri, podatki, gradivi in razvija zmožnost za učinkovito vseživljenjsko učenje.
PREDMET / MODUL: DRUŽBOSLOVJE
ZNANJA / CILJI: Dijak/-inja: • opiše in pojasni oblikovanje posameznika/-ce v procesu socializacije, da dejavniki socializacije lahko vplivajo protislovno in na različne načine na vrednote in stališča; • našteje procese oblikovanja in delovanje družbenih prepovedi; • našteje oblike družbene slojevitosti in opiše vplive globalizacije na družbo; • ob zemljevidu našteje države članice EU; • našteje in opiše glavne inštitucije EU; • našteje prednosti in slabosti vključevanja Slovenije v evropske in svetovne integracije; VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Življenje v skupnosti
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje 1. Hairstyling 2. At the hairdresser’s - At the barber’s 3. Tools - Products - Equipment, Hairstyles 4. Language awareness III POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Projektno delo: My working day as a hairdresser (ppt – predstavitev) UČNE NALOGE ZA DIJAKE: • aktivno sodelovanje pri pouku, • domače naloge, • urejeni zapiski z vsemi rešenimi nalogami in učnimi listi; OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, predstavitev projektnega dela, sodelovanje, urejenost zapiskov UČBENIKI: ENGLISH FOR HAIRDRESSERS, Marija Potočar OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: navedeni učbenik, zvezek, učni listi UČITELJ:
38
LETNIK: 1.
KOMPETENCE: Dijak/-inja: • pozna delovanje osnovnih socializacijskih dejavnikov; • razume vlogo pravil v življenju družbe; • pozna različnost v mišljenju, odzivanju, stališčih, ki nastajajo zaradi različnih osebnostnih lastnosti posameznika; • spoznava in vrednoti poti globaliziranega in moderniziranega sveta; • pozna osnovne funkcije inštitucij EU in položaj Slovenije v EU;
drugo ocenjevalno obdobje 2. Svet v katerem živim
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: • domača naloga enkrat mesečno • delovna poročila OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, seminarska naloga z zagovorom UČBENIKI: Dijaki predpisane učbenike dobijo in uporabljajo v razredu (učbeniki za na klop). OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek UČITELJ:
39
družboslovje
NARAVOSLOVJE
PREDMET / MODUL: DRUŽBOSLOVJE
LETNIK: 2.
KOMPETENCE: Dijak/-inja: • zaveda se pomembnosti narodne identitete za obstoj naroda in kulture; • uči se vrednotenja položaja posameznika v družbi v različnih zgodovinskih obdobjih; • razvija odnos do države; • razume osnovne elemente in načine delovanja parlamentarne demokracije; • spoznava delovanje in pomen civilne družbe. ZNANJA / CILJI: Dijak/-inja: • opiše ključne zgodovinske dogodke v zgodovini Slovencev; • opiše življenje v različnih zgodovinskih obdobjih; • našteje in ključne osebnosti v zgodovini naroda in njihov pomen; • opiše osnovne elemente in načine delovanja parlamentarne demokracije; • opiše državno ureditev RS; • opiše vlogo posameznika v procesu odločanja. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Slovenci skozi čas
drugo ocenjevalno obdobje 2. Slovenija in njeni državljani
PREDMET / MODUL: NARAVOSLOVJE
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • načrtno spoznava načine iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov, • razvija eksperimentalne spretnosti in metode raziskovanja, presoja zanesljivost pridobljenih rezultatov, navaja se na argumentirano zaključevanje pri predstavitvi, • zaveda se, kako naravoslovne-matematične znanosti in tehnologija vplivajo na • življenje in okolje, • ozavešča razumevanje pomena zdrave prehrane za zdravje, • razvija odnos do živih bitij in narave, zavedanja okoljskih problemov in razvija odnos do varovanja narave. VSEBINSKI SKLOPI:
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: • domača naloga enkrat mesečno • delovna poročila
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • uporabi ustna in pisna navodila in vire (literatura, računalniški programi, organizmi, internet …), • načrtuje dela ter izvede poskuse in meritve, interpretacije in komunikacije, • kompleksno razmišlja (primerja, sklepa, rešuje probleme, odloča), medsebojno sodeluje (prizadeva si za skupne cilje), • prepoznava kvalitetno hrane in razume njen pomen za zdrav razvoj, • prepoznava ključne materiale in njihove uporabnosti v stroki in vsakdanjem življenju.
prvo ocenjevalno obdobje 1. Metode raziskovanja v naravoslovju 2. Merjenje 3. Kemija v prehrani
drugo ocenjevalno obdobje 4. Pogled v svet snovi
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, seminarska naloga z zagovorom
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: • Načrtovanje in izvajanje eksperimentov (samostojno, v parih, skupinsko) v sklopu pouka. • Delni naravoslovni dnevi v skupnem obsegu 6 ur.
UČBENIKI: Dijaki predpisane učbenike dobijo in uporabljajo v razredu (učbeniki za na klop).
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: domače naloge, vestno opravljanje eksperimentov in izpolnjevanje učnih listov
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, ocenjevanje eksperimentalnega dela in učnih ter delovnih listov
UČITELJ:
UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, učni in delovni listi UČITELJ:
40
41
NARAVOSLOVJE
UMETNOST
PREDMET / MODUL: NARAVOSLOVJE
LETNIK: 2.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • uporablja ustna in pisna navodila in vire (literatura, računalniški programi, organizmi, internet …), • načrtuje delo ter izvede poskuse in meritve, interpretira in komunicira, • kompleksno razmišlja (primerja, sklepa, rešuje probleme, odloča), medsebojno sodeluje (prizadeva si za skupne cilje), • pozna energetske vire ter ekološko in ekonomsko oceni smiselnosti uporabe, • kritično ocenjuje posledice vpliva človekovih posegov v okolje. ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • načrtno spoznava načine iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov, • razvija eksperimentalne spretnosti in metode raziskovanja, presoja zanesljivost pridobljenih rezultatov, navaja se na argumentirano zaključevanje pri predstavitvi, • krepi ekološko zavest, razume posledice vpliva človeka na okolje, • zaveda se ekonomične rabe virov. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Energija
drugo ocenjevalno obdobje 2. Ekologija
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: domače naloge, vestno opravljanje eksperimentov in izpolnjevanje učnih listov OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, ocenjevanje eksperimentalnega dela in učnih ter delovnih listov
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zapiski, učni in delovni listi UČITELJ:
42
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak-inja: • razvija tista likovna znanj, sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne za frizerski poklic, • razvija kulturno razgledanost in estetsko občutljivost. CILJI : Dijak-inja: • doživi lastno praktično likovno-oblikovalno izkušnjo, podprto s spoznanji umetnostno-zgodovinskih in likovno teoretskih védenj, spoznanj drugih splošnih in strokovnih predmetov ter praktičnega pouka. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Pričeske starih velikih civilizacij 2. Sodobne in antične klasične pričeske 3. Sodobne in antične ekstravagantne pričeske
drugo ocenjevalno obdobje 4. Gotska, renesančna, baročna in rokoko pričeska 5. Poslovno – klasični stil
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje, domače naloge
❁
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Načrtovanje in izvajanje eksperimentov (samostojno, v parih, skupinsko) v sklopu pouka. Ekološke vsebine v okviru interesnih dejavnosti.
UČBENIKI: /
PREDMET / MODUL: UMETNOST
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: seminarska naloga – estetske vaje s pisnim in ustnim zagovorom UČBENIKI: e-učilnica/skripta
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: mapa oziroma zvezek, pribor za risanje in slikanje (doma zaželjen računalnik z internetno povezavo) UČITELJ:
43
ŠPORTNA VZGOJA
ŠPORTNA VZGOJA
PREDMET / MODUL: ŠPORTNA VZGOJA
LETNIK: 1.
PREDMET / MODUL: ŠPORTNA VZGOJA KOMPETENCE: Dijak/-inja: • se nauči in izvaja pravilno tehniko posamezne športne panoge; • napreduje v dosežkih v posamezni športni panogi; • upošteva in izvaja načela fair playa; • uporablja znanja o športu, ki vplivajo na zdrav način življenja.
CILJI: Dijak/-inja: • napreduje v tehniki posamezne športne panoge; • doseže napredek v rezultatih v posamezni športni panogi; • pozna pozitivne posledice ukvarjanja s športom na zdravje; • pozna načela fair playa.
CILJI: Dijak/-inja: • napreduje v tehniki posamezne športne panoge; • doseže napredek v rezultatih v posamezni športni panogi; • pozna pozitivne posledice ukvarjanja s športom na zdravje; • pozna načela fair playa.
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Atletika, izbirni športi 2. Gimnastika z ritmično izraznostjo, fitnes, ples, 3. aerobika in sproščanje
44
LETNIK: 2.
KOMPETENCE: Dijak/-inja: • se nauči in izvaja pravilno tehniko posamezne športne panoge; • napreduje v dosežkih v posamezni športni panogi; • upošteva in izvaja načela fair playa; • uporablja znanja o športu, ki vplivajo na zdrav način življenja.
VSEBINSKI SKLOPI:
drugo ocenjevalno obdobje 4. Igre z žogo (odbojka, nogomet) 5. Atletika in športno vzgojni karton
prvo ocenjevalno obdobje 1. Atletika, izbirni športi 2. Igre z žogo 3. (košarka, odbojka, nogomet)
drugo ocenjevalno obdobje 4. Fitnes, ples, aerobika in sproščanje (dekleta) namizni tenis (fantje) 5. Atletika in športno vzgojni karton
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: trije športni dnevi
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: trije športni dnevi
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: praktični prikaz naloge (teoretično znanje), za oproščene - seminarska naloga
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: praktični prikaz naloge (teoretično znanje), za oproščene - seminarska naloga
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno, skupinsko
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno, skupinsko
UČBENIKI: /
UČBENIKI: /
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: športna oprema
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: športna oprema
UČITELJI:
UČITELJI:
45
ŠPORTNA VZGOJA
FRIZERSTVO teorija 1
PREDMET / MODUL: ŠPORTNA VZGOJA
LETNIK: 3.
KOMPETENCE: Dijak/-inja: • se nauči in izvaja pravilno tehniko posamezne športne panoge; • napreduje v dosežkih v posamezni športni panogi; • upošteva in izvaja načela fair playa; • uporablja znanja o športu, ki vplivajo na zdrav način življenja. CILJI: Dijak/-inja: • napreduje v tehniki posamezne športne panoge; • doseže napredek v rezultatih v posamezni športni panogi; • pozna pozitivne posledice ukvarjanja s športom na zdravje; • pozna načela fair playa. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Osnovna motorična priprava (športno vzgojni karton) 2. Igre z žogo
drugo ocenjevalno obdobje 3. Izraznost telesa
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: trije športni dnevi UČNE NALOGE ZA DIJAKE: praktični prikaz naloge (teoretično znanje), za oproščene- seminarska naloga OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno, skupinsko UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: športna oprema UČITELJI:
PREDMET / MODUL: FRIZERSTVO teorija 1
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • pozna poklicno podobo frizerstva; • pozna nego las, lasišča in kože; • pozna preoblikovanje las in oblikovanje pričeske. ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • navede definicijo oz. zakonitost (iz učbenika, delovnega zvezka ali učnega lista); • utemelji tehnološki postopek ali definicijo konkretne zakonitosti; • pri utemeljevanju upošteva predvsem en možen vidik; • našteva, prepozna in ponovi temeljne zakonitosti in dejstva konkretnih učnih situacij (z usvojenim teoretičnim strokovnim znanjem je zmožen izvajati tehnološke postopke brez napak, tekoče in brez večjih korekcij). VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Poklicna podoba frizerstva s poudarkom na analizi stanja in kakovosti las in lasišča 2. Preparati, pripomočki, orodja, naprave v frizerstvu z upoštevanjem varovanja zdravja in okolja v frizerskem poklicu
drugo ocenjevalno obdobje 3. Kemijske osnove za frizerski poklic
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: urejeni zvezki z rešenimi učnimi listi, domače naloge, aktivno sodelovanje OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno UČBENIKI: • Agnes Huster, … (et.al.), Frizerstvo, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2006. • Tjaša Z. Hartner, Petra A. Munda, Frizerstvo , delovni zvezek, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2003. OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, delovni zvezek, učni listi, učbenik UČITELJ:
46
47
FRIZERSTVO teorija 1
FRIZERSTVO teorija 1
PREDMET / MwwODUL: FRIZERSTVO teorija 1
LETNIK: 2.
PREDMET / MODUL: FRIZERSTVO teorija 1 KOMPETENCE : Dijak/-inja: • pozna poklicno podobo frizerstva; • pozna nego las, lasišča in kože; • pozna preoblikovanje las in oblikovanje pričeske.
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • navede definicijo oz. zakonitost (iz učbenika, delovnega zvezka ali učnega lista); • utemelji tehnološki postopek ali definicijo konkretne zakonitosti; • pri utemeljevanju upošteva predvsem en možen vidik; • našteva, prepozna in ponovi temeljne zakonitosti in dejstva konkretnih učnih situacij (z usvojenim teoretičnim strokovnim znanjem je zmožen izvajati tehnološke postopke brez napak, tekoče in brez večjih korekcij).
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • navede definicijo oz. zakonitost (iz učbenika, delovnega zvezka ali učnega lista); • utemelji tehnološki postopek ali definicijo konkretne zakonitosti; • pri utemeljevanju upošteva predvsem en možen vidik; • našteva, prepozna in ponovi temeljne zakonitosti in dejstva konkretnih učnih situacij (z usvojenim teoretičnim strokovnim znanjem je zmožen izvajati tehnološke postopke brez napak, tekoče in brez večjih korekcij).
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Poznavanje človeškega telesa, kože in las
48
LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • pozna nego las, lasišča in kože; • pozna preoblikovanje las in oblikovanje pričeske; • pozna spreminjanje barve las.
VSEBINSKI SKLOPI:
drugo ocenjevalno obdobje 2. Oblikovne spremembe las 3. Barvne spremembe las
prvo ocenjevalno obdobje 1. Trajno preoblikovanje las
drugo ocenjevalno obdobje 2. Bolezenske spremembe in anomalije las ter kože
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: Urejeni zvezki z rešenimi učnimi listi, domače naloge, aktivno sodelovanje
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: urejeni zvezki z rešenimi učnimi listi, domače naloge, aktivno sodelovanje
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno
UČBENIKI: • Agnes Huster, … (et.al.), Frizerstvo, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2006. • Tjaša Z. Hartner, Petra A. Munda, Frizerstvo , delovni zvezek, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2003.
UČBENIKI: • Agnes Huster, … (et.al.), Frizerstvo, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2006. • Tjaša Z. Hartner, Petra A. Munda, Frizerstvo , delovni zvezek, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2003.
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, delovni zvezek, učni listi, učbenik
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, delovni zvezek, učni listi, učbenik
UČITELJ:
UČITELJ:
49
FRIZERSTVO teorija 2
FRIZERSTVO praksa
PREDMET / MODUL: FRIZERSTVO teorija 2
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • razlikuje med klasičnim in sodobnim striženjem; • primerja oblike brade in brkov in pojavljanje v različnih obdobjih; • primerja oblike pričesk in pojavljanje v različnih obdobjih; • pozna izrazite stilne posebnosti posameznih obdobij skozi zgodovino; • primerja zgodovinske lepotne ideale z današnjimi; • loči pričeske glede na namen: vsakdanja, športna, poslovna, večerna, tekmovalna, ekstravagantna … ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • pozna značilnosti frizerskih slogov skozi zgodovinski razvoj; • pozna pomembnost estetike pri svojem delu; • razume povezanost družbeno političnih razlogov na spremembo modnih smernic; • zna uporabljati sodobna informacijska sredstva, da lahko sledi napredku na področju frizerstva in modnega oblikovanja; • predvidi končni rezultat in stranki verbalno in slikovno poda informacije.
PREDMET / MODUL: FRIZERSTVO praksa
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • analizira in oceni kvaliteto las in lasišča, morfologijo glave, obraza in konstitucijo telesa, • usposobi se za umivanje las in lasišča ter izvajanje različnih načinov nege las in lasišča, • zna uporabiti znanja o zgradbi, lastnostih las in kože ter ugotovitve analiz las in kože upošteva pri izbiri postopkov in pripravkov, • usposobi se za izvajanje različnih tehnik in oblik striženja, britja in oblikovanja brk, brade, zalizc, britja lasišča in nege kože po britju ter oblikovanja las po striženju, • češe ter oblikuje suhe in mokre lase.
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Stare velike civilizacije, antika
drugo ocenjevalno obdobje 2. Srednji vek, renesansa, barok, rokoko
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje, domače naloge
LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • pozna poklicno podobo frizerstva, • zna negovati lase in lasišče, • zna preoblikovati lase, • zna izvajati različne tehnike striženja, • oblikuje pričeske.
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje (največ 2) 1. poklicna podoba frizerstva, analiza stanja in kakovosti las in lasišča ter varnost pri delu, nega las in lasišča 2. Vodna ondulacija, oblikovanje pričeske s fenom in ščetko
drugo ocenjevalno obdobje (največ 2) 3. Osnovne striženja las – žensko in moško striženje 4. Projektni teden
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: • Ogled Slovenskega frizerskega festivala • Aktivno sodelovanje in izvedba naloge na projektnem tednu
UČBENIKI: e-učilnica: skripta
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: Aktivno sodelovanje, napisan dnevnik šolske prakse, izpolnjeni normativi ter modeli za pridobitev ocene
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: mapa oziroma zvezek, pribor za risanje in slikanje, skripta
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: Individualno/ seminarska naloga, praktični prikaz storitve
UČITELJ:
OBVEZNI STROKOVNI VIR / LITERATURA / UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: Obvezno frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev UČITELJ:
50
51
FRIZERSTVO praksa
FRIZERSTVO praksa
PREDMET / MODUL: FRIZERSTVO praksa
LETNIK: 2.
PREDMET / MODUL: FRIZERSTVO praksa KOMPETENCE : Dijak-inja: • izvaja različne tehnike striženja, • zna trajno preoblikovati lase, • zna izdelati načrt barvanja in barvanje samostojno izvesti, • oblikuje pričeske v skladno estetsko celoto.
ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • se sposobi za izvajanje različnih tehnik in oblik striženja, britja in oblikovanja brk, brade, zalizc, britja lasišča in nege kože po britju ter oblikovanja las po striženju, • spreminja barvo las z izvajanjem različnih tehnik dela in uporabo različnih pripravkov ter predvidi posledice nepravilnih odločitev, • razvija si občutek za skladje oblik in barv, • pozna pomembnost estetike pri svojem delu. • Oblikuje pričeske v estetsko in oblikovno celoto, usklajeno s celostno podobo stranke.
ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • se sposobi za izvajanje različnih tehnik in oblik striženja, britja in oblikovanja brk, brade, zalizc, britja lasišča in nege kože po britju ter oblikovanja las po striženju, • stranki strokovno svetuje oblikovne in barvne spremembe las v skladu s sodobnimi trendi, njeno osebnostjo in končnim estetskim izgledom, • trajno preoblikuje lase, • razvija občutek za skladje oblik in barv, • oblikuje pričeske v estetsko in oblikovno celoto, usklajeno s celostno podobo stranke.
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje (največ 2) 1. Tehnike striženja las – žensko in moško striženje 2. Osnove barvanja las – barvanje izrastka
52
LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak-inja: • izvaja različne tehnike striženja. • zna spreminjati barvo las. • neguje lase in lasišče. • oblikuje pričeske.
VSEBINSKI SKLOPI:
drugo ocenjevalno obdobje (največ 2) 3. Zahtevnejše tehnike barvanja las 4. Projektni teden
prvo ocenjevalno obdobje 1. Hladna trajna ondulacija 2. Izdelava načrta barvanja in izvedba zahtevnega barvanja
drugo ocenjevalno obdobje 3. Modne tehnike moškega in ženskega striženja 4. Večerna namenska pričeska in projektni teden
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: • Ogled Slovenskega frizerskega festivala • Aktivno sodelovanje in izvedba naloge na projektnem tednu
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: Ogled Slovenskega frizerskega festivala Aktivno sodelovanje in izvedba naloge na projektnem tednu
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: Aktivno sodelovanje, napisan dnevnik šolske prakse, izpolnjeni normativi ter modeli za pridobitev ocene
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: Aktivno sodelovanje, napisan dnevnik šolske prakse, izpolnjeni normativi ter modeli za pridobitev ocene
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: Individualno/ praktični prikaz storitve
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: Individualno/ praktični prikaz storitve
OBVEZNI STROKOVNI VIR / LITERATURA / UČBENIKI: /
OBVEZNI STROKOVNI VIR / LITERATURA / UČBENIKI: /
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: Obvezno frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: Obvezno frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev
UČITELJ:
UČITELJ:
53
MANIKIRA teorija 1 PREDMET / MODUL: MANIKIRA teorija 1
MANIKIRA praksa LETNIK: 2.
PREDMET / MODUL: MANIKIRA praksa
LETNIK: 2.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • pozna izvedbo osnovne in specialne nege rok in nohtov ter poslikavo in modeliranje nohtov.
KOMPETENCE : Dijak-inja: • izvaja osnovno in specialno nego rok in nohtov ter poslikavo in modeliranje nohtov.
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • navede definicijo oziroma zakonitost (iz učbenika, delovnega zvezka ali učnega lista); • utemelji tehnološki postopek ali definicijo konkretne zakonitosti; • pri utemeljevanju upošteva predvsem en možen vidik; • našteva, prepozna in ponovi temeljne zakonitosti in dejstva konkretnih učnih situacij (z usvojenim teoretičnim strokovnim znanjem je zmožen izvajati tehnološke postopke brez napak, tekoče in brez večjih korekcij).
ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • poveže teoretična znanja z izkušnjami pri praktičnem delu; • razvija ročne spretnosti in koordinacijo gibov; • prepozna nevarnosti na delovnem mestu in zna zagotoviti varno delovno okolje ob upoštevanju predpisov o varstvu pri delu; • svetuje strankam pri izbiri in uporabi izdelkov in pripomočkov za manikiro. VSEBINSKI SKLOPI:
VSEBINSKI SKLOPI:
prvo ocenjevalno obdobje 1. Naravna manikira
prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje Naravna manikira in oblikovanje umetnih nohtov
drugo ocenjevalno obdobje 2. Oblikovanje umetnih nohtov po metodi Soakoff
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: urejen zvezek z rešenimi učnimi listi, domače naloge, aktivno sodelovanje
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje, izpolnjeni normativi ter modeli za pridobitev ocene
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: pisno, ustno, učni listi
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve
UČBENIKI: • Agnes Huster, … (et.al.), Frizerstvo, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2006 • Tjaša Z. Hartner, Petra A. Munda, Frizerstvo , delovni zvezek, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2003
UČBENIKI: /
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, delovni zvezek, učni listi, učbenik
UČITELJ:
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: pripomočki za manikiro, delovna obleka in obutev
UČITELJ:
54
55
LIČENJE teorija 1
PODJETNIŠTVO
PREDMET / MODUL: LIČENJE teorija 1
LETNIK: 2.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • komunicira s pomočjo sodobnih komunikacijskih sistemov, • razloži tehnike doseganja posebnih efektov, • pozna izdelavo namenskih in specialnih make-upov, • zaveda se potrebe po izobraževanju in išče različne informacije in jih uporablja pri svojem delu. ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • opredeli različne stile ličenja glede na priložnost in namen; • utemelji pomen konstantnega izpopolnjevanja znanja na področju ličenja in poslikave obraza in telesa; • upošteva in uporablja značilnosti ličenja v posameznih zgodovinskih obdobjih; • svetuje ličenje glede na priložnost, namen in modni trend; • išče različne informacije in jih uporablja pri svojem delu.
PREDMET / MODUL: PODJETNIŠTVO
ZNANJA / CILJI (največ 5): Dijak/-inja: • razvija osebne lastnosti, ki so pomembne za podjetništvo kot občo človeško zmožnost v smislu povečane učinkovitosti posameznika, • razvija zavest o možnosti samozaposlitve kot možnosti nadaljevanja poklicne kariere, • razume pomen podjetništva ter spozna poslovanje podjetja prek učnih podjetij in delovne prakse, • predstavi konkretno ustanovitev podjetja. VSEBINSKI SKLOPI:
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Mladinski alternativni stili – ličenje 2. Ekstravagantni stil - ličenje
drugo ocenjevalno obdobje 3. Nadrealistični stil – ličenje 4. Avtoportret - ličenje
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje, domače naloge OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: seminarska naloga – estetske vaje s pisnim in ustnim zagovorom UČBENIKI: e-učilnica: skripta OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: mapa oziroma zvezek, pribor za risanje in slikanje, skripta UČITELJ:
56
LETNIK: 2.
KOMPETENCE (največ 5): Dijak/-inja: • ustvarja in odkriva poslovne priložnosti, • izdela poslovni načrt za izbrano poslovno priložnost, • predstavi poslovni načrt za izbrano poslovno priložnost.
prvo ocenjevalno obdobje 1. Pojem in pomen poslovnega načrta, 2. načrtovanje
drugo ocenjevalno obdobje 3. Analiza elementov trženja, predstavitev PN 4. poslovnega načrta, sestava PN
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: tekmovanje UČNE NALOGE ZA DIJAKE: delovni listi, urejeni zapiski, domače naloge OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, pisni izdelek
UČBENIKI: • Projektno delo – gradivo za učitelje. Center RS za poklicni izobraževanje. • Osnove projektnega vodenja - Evropski socialni sklad. OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, literatura, računalnik UČITELJ:
57
PODJETNIŠTVO
PSIHOLOGIJA (BONTON – ETIKA – MORALA)
PREDMET / MODUL: PODJETNIŠTVO
LETNIK: 3.
KOMPETENCE (največ 5): Dijak/-inja: • ustvarja in odkriva poslovne priložnosti, • izdela poslovni načrt za izbrano poslovno priložnost, • predstavi poslovni načrt za izbrano poslovno priložnost. ZNANJA / CILJI (največ 5): Dijak/-inja: • razvija osebne lastnosti, ki so pomembne za podjetništvo kot občo človeško zmožnost v smislu povečane učinkovitosti posameznika, • razvija zavest o možnosti samozaposlitve kot možnosti nadaljevanja poklicne kariere, • razume pomen podjetništva ter spozna poslovanje podjetja prek učnih podjetij in delovne prakse, • predstavi konkretno ustanovitev podjetja. VSEBINSKI SKLOPI:
PREDMET / MODUL: PSIHOLOGIJA (BONTON – ETIKA – MORALA)
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • prilagaja svoje vedenje v skladu z zahtevami (delovnega) okolja; • spoštljivo komunicira in vzdržuje primerno osebno urejenost v poklicnem in osebnem življenju; • vzdržuje primerne medosebne odnose z drugimi; • sprejema ustrezne (etične) odločitve glede na dano dilemo. ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • zna našteti temelj duševnega delovanja; • zna našteti učne stile in inteligence; • opiše pravila osnovnega bontona pri delu (frizer), šoli in osebnem življenju; • našteje in opiše lastnosti konstruktivne komunikacije (v odnosu do vrstnikov, avtoritete, staršev); • zna našteti nekaj tipičnih etičnih dilem v poklicnem in osebnem življenju ter povedati, kakšne so ustrezne etične odločitve.
prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje 1. Predstavitev poslovnega načrta za izbrano poslovno priložnost
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Spoznavanje samega sebe 2. Komunikacija in bonton
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: tekmovanje UČNE NALOGE ZA DIJAKE: delovni listi, urejeni zapiski, domače naloge
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: pisno, ustno, pisni izdelek
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje, učni listi
UČBENIKI: • Projektno delo – gradivo za učitelje. Center RS za poklicni izobraževanje. • Osnove projektnega vodenja- Evropski socialni sklad.
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, seminarski nalogi
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, literatura, računalnik UČITELJ:
UČBENIKI: /
drugo ocenjevalno obdobje 3. Medosebni odnosi in reševanje težav 4. Morala in etika
Ψ
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek UČITELJ:
58
LETNIK: 1.
59
SOCIOLOGIJA KULTURE PREDMET / MODUL: SOCIOLOGIJA KULTURE
IZRAZNOST LAS teorija LETNIK: 1.
KOMPETENCE : Dijak/-inja zna: • utemeljiti različne načine in pristope k opredelitvi kulture in jih primerja s pojmovanji v vsakdanjem življenju; • analizirati različne okoliščine oziroma dejavnike, ki vplivajo na podobo oziroma spremembo podobe posameznika; • opredeliti vlogo pričeske ter ličenje v posameznem zgodovinskem obdobju; • utemeljiti obliko pričeske kot rezultat političnega, verskega ali filozofskega nazora, ki je prevladoval v posameznem času in v posamezni družbi; • geografsko in časovno umestiti izvor posamezne mladinske subkulture, značilnosti in njeno sporočilnost. ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • navede različne opredelitve pojma kulture, opredeli sestavine kulture; • geografsko in časovno določi izvor posamezne mladinske subkulture, značilnosti in njeno sporočilnost (uporništvo …): • pozna simboliko las v različnih kulturah; • pozna zgodovinski razvoj ličenja in pomen ličenja kot element zunanje izraznosti posameznika.
prvo ocenjevalno obdobje 1. Vpliv kulture/subkulture in na podobo posameznika
drugo ocenjevalno obdobje 2. Simbolni pomen las in ličenja v različnih kulturah
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: Dijak v skupini izdela plakat o subkulturi in napiše krajši sestavek o subkulturi na podlagi izvedenega intervjuja. OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, izdelek
LETNIK: 1.
KOMPETENCE (največ 5): Dijak/-inja: • zna uporabiti znanje likovne teorije pri oblikovanju pričesk, • zna določiti korekturno pričesko glede na obrazni tip in vrsto korekcije, • zna določiti barvni tip posameznika in izbrati ustrezno barvno kombinacijo. ZNANJA / CILJI (največ 5): Dijak/-inja: • raziskuje likovni jezik; • za potrebe poklicne usmeritve obvladujejo likovno – produkcijske strategije, načine, postopke, materiale in orodja za uresničitev zamisli; • razvija v poklicno prakso usmerjeno likovno, ustvarjalno, kritično in konstruktivno mišljenje. • razvija estetski čut; • razvija sposobnost razlikovanja med različnimi estetskimi kanoni v zgodovini mode in umetnosti. VSEBINSKI SKLOPI:
VSEBINSKI SKLOPI:
UČBENIKI: /
PREDMET / MODUL: IZRAZNOST LAS teorija
prvo ocenjevalno obdobje 1. Likovna teorija
drugo ocenjevalno obdobje 2. Obrazni in barvni tipi
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: rešeni učni listi, urejen zvezek, aktivno sodelovanje OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, učni listi UČBENIKI: Butina: Mala likovna teorija, Šuštaršič: Likovna teorija, Die Frisur, Daring Do’s OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, učni listi, svinčniki, radirka UČITELJ:
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek UČITELJ:
60
61
IZRAZNOST LAS teorija
IZRAZNOST LAS teorija
PREDMET / MODUL: IZRAZNOST LAS teorija
LETNIK: 2.
PREDMET / MODUL: IZRAZNOST LAS teorija
KOMPETENCE (največ 5): Dijak/-inja: • pozna umetniška gibanja v 20. stoletju, • pozna sodobne umetniške prakse, • zna aplicirati umetniške dosežke in sodobne prakse v ustvarjanje in predstavitev lastne kreacije.
ZNANJA / CILJI (največ 5): Dijak/-inja: • raziskuje likovni jezik; • za potrebe poklicne usmeritve obvladujejo likovno – produkcijske strategije, načine, postopke, materiale in orodja za uresničitev zamisli; • razvija v poklicno prakso usmerjeno likovno, ustvarjalno, kritično in konstruktivno mišljenje; • razvija estetski čut; • razvija sposobnost razlikovanja med različnimi estetskimi kanoni v zgodovini mode in umetnosti.
ZNANJA / CILJI (največ 5): Dijak/-inja: • raziskuje likovni jezik; • za potrebe poklicne usmeritve obvladujejo likovno – produkcijske strategije, načine, postopke, materiale in orodja za uresničitev zamisli; • razvija v poklicno prakso usmerjeno likovno, ustvarjalno, kritično in konstruktivno mišljenje; • razvija estetski čut; • razvija sposobnost razlikovanja med različnimi estetskimi kanoni v zgodovini mode in umetnosti.
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Barvna teorija POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: rešeni učni listi, urejen zvezek, likovna mapa OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, učni listi, likovna mapa
VSEBINSKI SKLOPI:
?
drugo ocenjevalno obdobje 2. Risanje / frizerska skica
UČBENIKI: Butina: Mala likovna teorija, Šuštaršič: Likovna teorija, Die Frisur, Daring Do’s OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, učni listi, svinčniki, radirka UČITELJ:
62
LETNIK: 3.
KOMPETENCE (največ 5): Dijak/-inja: • zna uporabiti barvno teorijo na svojem poklicnem področju, • pozna zakonitosti barvnih odnosov, • zna narisati frizersko skico.
prvo ocenjevalno obdobje
drugo ocenjevalno obdobje
Umetnost 20. stol. in razvoj stroke Frizerstvo in moda ekstravagance ter sodobne umetniške prakse POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: rešeni učni listi, urejen zvezek, likovna mapa OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno, učni listi, likovna mapa UČBENIKI: Butina: Mala likovna teorija, Šuštaršič: Likovna teorija, Die Frisur, Daring Do’s OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zvezek, učni listi, svinčniki, radirka UČITELJ:
63
IZRAZNOST LAS praksa PREDMET / MODUL: IZRAZNOST LAS praksa
IZRAZNOST LAS praksa LETNIK: 1.
PREDMET / MODUL: IZRAZNOST LAS praksa
KOMPETENCE : Dijak-inja: • zna oblikovati pričesko z upoštevanjem osnovnih likovnih elementov in oblikovalskih načel, • zna s pričesko izvajati korekcije oblike glave in elementov obraza, • zna oblikovati pričesko za različne namene in priložnosti.
ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • spoznava osnovne frizerske likovne elemente, • spoznava oblikovalska načela in jih zna smiselno uporabljati pri oblikovanju pričesk, • spoznava različne oblike pričesk in jih zna prilagajati namenu, • razvija estetske sposobnosti.
ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • spoznava osnovne frizerske likovne elemente, • spoznava oblikovalska načela in jih zna smiselno uporabljati pri oblikovanju pričesk, • spoznava različne oblike pričesk in jih zna prilagajati namenu, • razvija estetske sposobnosti.
VSEBINSKI SKLOPI:
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev UČITELJ:
drugo ocenjevalno obdobje 3. Pričeske v obliki banane
VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje 1. Oblikovanje zvitkov v celotno linijo pričeske
drugo ocenjevalno obdobje 2. Kombiniranje oblikovnih elementov v linijo večerne pričeske
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev UČITELJ:
?
prvo ocenjevalno obdobje 1. Osnovne tehnike česanja las – zvitek na zadnjem delu glave 2. Pričeske v obliki fige
64
LETNIK: 2.
KOMPETENCE : Dijak-inja: • zna oblikovati pričesko z upoštevanjem osnovnih likovnih elementov in oblikovalskih načel, • zna s pričesko izvajati korekcije oblike glave in elementov obraza, • zna oblikovati pričesko za različne namene in priložnosti.
65
IZRAZNOST LAS praksa PREDMET / MODUL: IZRAZNOST LAS praksa
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak-inja: • zna oblikovati pričesko z upoštevanjem osnovnih likovnih elementov in oblikovalskih načel, • zna s pričesko izvajati korekcije oblike glave in elementov obraza, • zna oblikovati pričesko za različne namene in priložnosti. ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • spoznava osnovne frizerske likovne elemente, • spoznava oblikovalska načela in jih zna smiselno uporabljati pri oblikovanju pričesk, • spoznava različne oblike pričesk in jih zna prilagajati namenu, • razvija estetske sposobnosti. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje 1. Oblikovanje pričeske za zaključni izpit POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje
PREDMET / MODUL: ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
CILJI: Dijak/-inja: • razume pomen zdravja za kakovost življenja; • razvije odgovornost za lastno zdravje in za zdravje drugih; • razume pomen prve pomoči in izvajanja temeljnih postopkov; • razume pomen humanitarnih dejavnosti - krvodajalstva. VSEBINSKI SKLOPI:
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev UČITELJ:
LETNIK: 1.
KOMPETENCE: Dijak/-inja: • se zaveda pomena zdrave in uravnotežene prehrane, zaveda se pomena redne športne dejavnosti za ohranjanje in krepitev zdravja; • spozna izvore stresa, spozna postopke obvladovanja stresa in dobre in slabe učinke stresa na telo; • spozna področja rodnostnega zdravja, spolno prenosljive bolezni in kaj je spolno nasilje, se zaveda pomena zdravega in varnega spolnega življenja in se zaveda pomena metod kontracepcije za preprečevanje nezaželene nosečnosti (splav); • spozna, da obstaja več vrst zasvojenosti (alkohol, cigareti, droga,hrana, igre na srečo, spolnost …) in se seznani s prvo pomočjo pri zastrupitvah z drogo; • spozna pomembnost krvodajalstva, spozna pravilen vrstni red TPO in pridobi osnove teoretičnega in praktičnega znanja prve pomoči, prepozna simptome in znake pri krvavitvah in šoku in zna oskrbeti rano poškodovancu.
prvo ocenjevalno obdobje 1. Skrb za zdravje 2. Prehrana
drugo ocenjevalno obdobje 3. Rodnostno zdravje, psihoaktivne snovi 4. Prva pomoč in tpo
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: (projektne naloge, strokovne ekskurzije, tekmovanja, kulturni dnevi, športni dnevi, ogledi, predstave ...) ogled in poročilo s sejma Narava zdravje - oktober 2012 UČNE NALOGE ZA DIJAKE: seminarska naloga, urejeni lastni zapiski, praktični prikaz OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: ustno, pisno OBVEZNI STROKOVNI VIR / LITERATURA / UČBENIKI: spletna učilnica OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: zapiski UČITELJ:
66
67
IZZIVI V FRIZERSTVU praksa PREDMET / MODUL: IZZIVI V FRIZERSTVU praksa
LASNI ORTOPEDSKI IZDELKI praksa LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • oblikuje pričeske z uporabo novih tehnoloških in tehničnih dognanj po najnovejših modnih trendih, za modno revijo oblek, za modno fotografijo in za tekmovanja v oblikovanju pričesk. ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • razvije sposobnost opazovanja in spremljanja dogajanj na modnem področju in njihovo celostno razumevanje; • sledi in prepoznava modne trende in jih zna smiselno vključevati v svoje delo; • prepoznava pomen mode in estetskega oblikovanja pričesk za različne namene in okolja; • razvija estetski čut; • razvija podjetne lastnosti in spretnosti ter sposobnosti timskega dela.
PREDMET / MODUL: LASNI ORTOPEDSKI IZDELKI praksa
ZNANJA / CILJI : Dijak/-inja: • se usposobi za ravnanje s pripomočki v lasničarstvu, • razume, da se z uporabo ortpedskih lasnih nadomestkov bistveno izboljša samopodoba posameznika in s tem tudi kakovost življenja; predvidi čas opravljanja storitve in pravilno izbere količino materiala za izdelavo ortopedskega lasničarskega izdelka ter izračuna kalkulacijo, • zna izdelati ortopedske lasne nadomestke glede na potrebe posameznika, • izdela transformacijo ali lasuljo, • izdela moško čelnico ali tupe.
VSEBINSKI SKLOPI:
VSEBINSKI SKLOPI:
prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje Izdelava revijalne avantgardne pričeske po slikovni predlogi ali lastni ideji
68
LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: izdela transformacije ali lasulje, moške čelnice ali tupeja in vzdržuje ortopedske lasničarske izdelke.
prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje 1. Lasni ortopedski izdelek - tupe
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: /
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje
UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve
OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve
UČBENIKI: /
UČBENIKI: /
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev
OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: frizerski pripomočki, delovna obleka in obutev
UČITELJ:
UČITELJ:
69
LASNIČARSTVO praksa PREDMET / MODUL: LASNIČARSTVO praksa
LETNIK: 3.
KOMPETENCE : Dijak/-inja: • izdela lasničarski izdelek. ZNANJA / CILJI : Dijak-inja: • se usposobi za ravnanje s pripomočki za lasničarstvo, • zna uporabljati sodobne lasničarske materiale ter pripomočke, • se usposobi za osnovne lasničarske tehnike dela, • pozna lastnosti in zgradbo lasničarskih materialov, • izdela treso. VSEBINSKI SKLOPI: prvo ocenjevalno obdobje drugo ocenjevalno obdobje Tresiranje in vozlanje POSEBNOSTI IZVAJANJA UČNEGA PROCESA: / UČNE NALOGE ZA DIJAKE: aktivno sodelovanje, izpolnjeni normativi OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA: individualno/praktični prikaz storitve UČBENIKI: / OBVEZNI UČNI PRIPOMOČKI: delovna obleka in obutev UČITELJ:
Pripravili: mag. Primož Hvala Kamenšček, Saša Hiti, učiteljski zbor Odgovoren: mag. Primož Hvala Kamenšček Tisk: Solos d.o.o. Oblikovanje: Matic Leban Lektorirali: Sanda Smrekar Izdajatelj: Srednja frizerska šola Ljubljana Leto: 2012 Naklada: 1000 izvodov
?❁
aàâáe
4
➽
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport OP_ 13.2.3.1.03.0001