Zbornica • Ob ustrezni reorganizaciji bolnišničnega sistema v Sloveniji, ki je dobro mrežen, predlagamo večjo poslovno avtonomijo, trženje nadstandardnih storitev v dodatnem razpoložljivem času in poudarek na konkurenčnosti slovenskih bolnišnic v domačem in mednarodnem prostoru. • Razloge za daljšanje čakalnih dob na specialistične preglede in bolnišnične posege je iskati v linearnem zmanjševanju sredstev ZZZS in zmanjšanju programov izvajalcem.
• V javnih polemikah se pogosto zlorabljajo trditve o privatizaciji in razgradnji javnega zdravstva. V Sloveniji zasebnega zdravstva praktično ni. Opravlja ga le dobrih 200 zdravnikov, od katerih je več kot polovica zobozdravnikov. Preostali zasebni zdravniki so koncesionarji (N = 1350) in so del javne zdravstvene službe. Menimo, da so zelo učinkoviti, kakovostni, da se veliko izobražujejo, ankete zadovoljstva pacientov so njim v prid in da s svojimi vlaganji znatno razbremenjujejo investicijsko dolžnost države. Slovenija močno odstopa od EU v deležu svobodnih oblik dela zdravnikov v javnem
sistemu, še posebej v bolnišničnem sistemu, kjer imamo v Sloveniji le 1 odstotek zasebnih postelj, v primerjavi z EU, kjer jih je v povprečju 20 odstotkov.
• Način sprejemanja zdravstvene reforme: Predlagamo, da se najprej opredeli vizija zdravstva v prihodnje, postavijo strateški ter konkretni cilji. Nato naj sledi zdravstvena zakonodaja (Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, Zakon o zdravniški službi, Zakon o pacientovih pravicah ...), ki naj se zaradi velike medsebojne odvisnosti sprejema v paketu in ne intervalno. Zaostanek preteklih let zahteva poglobljen razmislek in širši družbeni konsenz, sicer ne bomo dosegli želenih reformnih učinkov na daljši rok. • Ne podpiramo hitenja z novim Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ki v sedanji obliki ne prinaša dodane vrednosti v smeri večje učinkovitosti zdravstva. Zmanjšuje vlogo nosilnega poklica v zdravstvu in posredno ukinja Zakon o zdravniški službi.
Stališča do Zakona o zdravstveni dejavnosti – ZZDej-1 – v javni razpravi (v javni razpravi do 31. avgusta 2013) Izvršilni odbor ter Skupščinski svet Zdravniške zbornice Slovenije sta obravnavala predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti ter poleg načelnih sklepov, da zakon v celoti zavračata, saj ne prinaša sodobnih rešitev organizacije in upravljanja v zdravstveni dejavnosti, značilne za razvite evropske države, ne upošteva od oktobra 2013 uveljavljene direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ohranja sedanje stanje s praktično vsemi slabostmi in celo ruši nekatera področja, ki so se izkazala in delovala dobro, sprejela še naslednje ugotovitve in pripombe pravne narave:
1. Sprejemanje le enega od treh temeljnih zdravstvenih zakonov ločeno – posebej, je nesprejemljivo. V kolikor se ta zakon šteje kot del zdravstvene reforme, kar naj bi po svoji vsebini tudi bil, je treba ob tem napisati tudi novi ZZvZZ in ZZdrS, delno sprememniti ZPacP, ZLekD in še kak predpis. 2. Predlog zakona z ukinjanjem določil Zakona o zdravniški službi posega v javna pooblastila zbornice: • • • •
načrtovanje specializacij, pa tudi širše, vodenje registra zdravnikov, strokovne nadzore, odvzemanje licenc.
Specializacije
Iz vsebine prehodnih določb (303., 304. člen) je možno razumeti, da ministrstvo prevzema le tisti del dosedanjega zborničnega pooblastila, ki se nanaša na načrtovanje specializacij, vendar pa po našem mnenju v tem primeru preveč posega v določila ZZdrS,
ki se nanašajo na ostale vsebine tega javnega pooblastila, saj jih skoraj v celoti ukinja (17., 18., 19. člen ZZdrS).
Predlog v zvezi z odobravanjem specializacij ne uvaja nobenih izrazitih novosti ali sprememb na področjih, ki so se v preteklih letih izkazala kot pereča. Gre bolj ali manj za prepis določil Zakona o zdravniški službi oz. Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov. Ohranja se javni razpis specializacij, izbirni postopek s tričlansko izbirno komisijo, merila za izbiro (povprečna ocena dodiplomskega študija, dosedanji dosežki in reference, razgovor s komisijo). Z vpeljavo razpisa, ciljanega na konkretnega izvajalca zdravstvene dejavnosti in ne več na regijo, in s pritegnitvijo izvajalca v izbirni postopek kot člana izbirne komisije ter z izvajalčevim delnim sofinanciranjem specializacije predlog navidezno daje vtis, da je izvajalcem omogočil večji vpliv na izbiro specializantov, vendar gre ob pozornem vpogledu le za »lepotne popravke«, ki se ne lotijo jedra problema odobravanja in izvajanja specializacij. Predlog v zgolj nekaj členih povzame vsebino celotnega Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov in zanemari dejstvo, da je ta pravilnik svojo mnogo bolj obsežno in podrobno vsebino oblikoval skozi leta in na podlagi izkušenj (problemov), s katerimi se je zbornica srečevala v praksi izvajanja in vodenja specializacij. Odvzem licence
Predlog zbornici pušča pooblastilo podeljevanja in podaljševanja licenc, na podlagi česar je možno razumeti, da ji odvzema pooblastilo odvzemanja licenc. Čemu ta odločitev, ni jasno niti iz obrazložitve predloga, vsekakor pa gre za prevzem Revija ISIS - Avgust/september 2013
9