Strokovne publik acije
Kaj prinaša DSM-V na področju razvojnonevroloških motenj? Marta Macedoni Lukšič
V maju je ameriško psihiatrično združenje (APA) izdalo novo, 5. izdajo Diagnostic and Statistical Manua (DSM), nepogrešljivega diagnostičnega priročnika predvsem na področju psihiatrije in razvojne medicine, ki ga nimamo v slovenskem prevodu. Predhodna izdaja (DSM-IV) je izšla leta 1994, njena revidirana različica pa leta 2000. Nova izdaja je nastajala 14 let in prinaša več pomembnih sprememb na področju razvojno-nevroloških motenj. Glede na te spremembe obstajajo sedaj nekatere razlike med tem diagnostičnim priročnikom in MKB-10. Nova izdaja MKB-11 naj bi izšla leta 2015. V nadaljevanju so povzete nekatere pomembnejše spremembe, ki jih prinaša DSM-V.
Avtizem Največja sprememba na področju avtizma je »ukinitev« posameznih oblik spektroavtističnih motenj (SAM). V 4. izdaji DSM in v še vedno veljavni MKB-10 so navedene naslednje podskupine SAM: avtizem, aspergerjev sindrom, dezintegrativna motnja in pervazivna razvojna motnja – neopredeljena, v MKB-10 poleg tega še atipični avtizem. Na osnovi kliničnih in raziskovalnih izkušenj o šibki zanesljivosti te klasifikacije so sedaj v DSM-V posamezne oblike nadomeščene s skupno – SAM. Na tej točki je bilo v procesu nastajanja DSM-V veliko kritik, predvsem na račun »ukinitve« aspergerjevega sindroma, ki si je v zadnjih 25 letih tako med strokovnjaki kot tudi laiki izboril domovinsko pravico »nasproti« avtizmu. Rezultat teh razprav je bil kompromis, da se zraven SAM dopiše stopnja izraženosti – blaga, zmerna, huda. Druga novost je sprememba – tako vsebinska kot tudi količinska – diagnostičnih kriterijev. Trije glavni kriteriji, potrebni za postavitev diagnoze SAM, ki so veljali do sedaj, so v DSM-V nadomeščeni z dvema, in sicer: pomemben primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije ter prisotnost ozko usmerjenih in ponavljajočih se vedenj, interesov in aktivnosti. Ob tem je nastala nova diagnostična kategorija, ki je izven SAM, in sicer t.i. »motnja v socialni komunikaciji«, kadar je prisoten primanjkljaj na področju besedne in 80
Revija ISIS - Avgust/september 2013
nebesedne komunikacije brez stereotipnega vedenja in ozko usmerjenih interesov. Nadalje je novost, da se različne razvojne motnje, npr. hiperkinetična motnja in SAM, več ne izključujejo, ampak se dopolnjujejo.
Glede na DSM-V morajo biti za postavitev diagnoze SAM prisotni značilni simptomi v zgodnjem otroštvu (za avtizem je do sedaj veljalo do 3. leta), s tem da se dopušča, da postanejo ti »vidni« kasneje, in sicer, »ko socialne zahteve presežejo omejene kapacitete«.
Duševna manjrazvitost Duševna manjrazvitost v slovenskem prevodu (MKB10), sicer pa v DSM-IV »mentalna retardacija«, se z DSM-V preimenuje v intellectual disability/intellectual developmental disorder. V slovenščini se že vrsto let išče primeren izraz, do sedaj nobeden ni dosegel ustreznega soglasja. V DSM-V je poudarjeno, da gre v primeru te razvojne motnje za primanjkljaje tako na področju kognitivnih sposobnosti kot tudi prilagojenega vedenja, s tem da je zadnje za funkcioniranje osebe pomembnejše kot prvo.
Motnja v komunikaciji DSM-V prinaša kot novo diagnostično kategorijo t.i. »motnjo v komunikaciji« (communication disorder), ki vključuje do sedaj uporabljene »ekspresivno jezikovno motnjo«, »mešano receptivno-ekspresivno razvojno motnjo«, »fonološko motnjo«, jecljanje ter tudi novo »motnjo v socialni komunikaciji«. Hiperkinetična motnja je po novem uvrščena pod poglavje »razvojno-nevroloških motenj«.
Gibalne motnje Pod tem poglavjem so naštete: razvojna motnja koordinacije, gibalne stereotipije (stereotypic movement disorder), tourettova motnja (Tourette’s disorder), trajni (kronični) tiki, začasni (provisional) tiki, drugi specifični in nespecifični tiki. Gibalne stereotipije so v DSM-V v primerjavi s predhodno izdajo bolj jasno razmejene od »ponavljajočega se vedenja, ki je usmerjeno na telo«, ki sedaj sodi v poglavje obsesivnokompulzivnih motenj.