Medicina
10. kongres Mednarodnega združenja za ambulantno kirurgijo Pavle Košorok
Od 5. do 8. maja je bil v Budimpešti 10. kongres Mednarodnega združenja za ambulantno kirurgijo (IAAS). Zaradi okrogle obletnice je bil dogodek zelo slovesen in udeležba številčna (1.200 udeležencev).
Prva pobuda za srečevanja kirurgov, ki delajo na način ambulantne kirurgije, je prišla iz Belgije. Predsednik belgijskega združenja za ambulantno kirurgijo dr. Claude De Lathouwer je od 8. do 9. marca 1991 organiziral srečanje, ki se ga je udeležilo 600 predstavnikov iz 25 držav. Že prvo srečanje kaže, da je bila dejavnost v tem času živa in da so jo izvajali po vsem svetu. Pobuda za tak način dela je prišla iz ZDA, kjer so že leta 1970 oblikovali merila za varno delo. Evropska pobuda je torej stara dobrih 20 let. Belgija je še danes skupaj z Nizozemsko vodilna država pri organizaciji ambulantne kirurgije.
Ključna srečanja evropskega in mednarodnega združenja so bila v Londonu (1993), Orlandu (ZDA, 1994) in Bruslju (1995). Bruseljski sestanek velja za prvi mednarodni kongres ambulantne kirurgije.
Po kongresu v Londonu leta 1997 je bil organiziran morda najodmevnejši kongres mednarodnega združenja v Benetkah (1999), na katerem je bilo prisotnih 2.311 predstavnikov iz 41 držav. Naslednji zelo uspešen kongres je organiziral Marc Claude Marti v Ženevi. V tem času je bila na razpolago že revija Ambulatory surgery in nekaj knjig, ki so analizirale trenutno stanje ambulante kirurgije v svetu in ponudile čvrsta izhodišča za delo. Srečanja so bila nato v Sydneyju, Amsterdamu, Würzburgu, Bostonu, Sevilli, ponovno Amsterdamu, Köbenhavnu in Brisbanu. 10. jubilejni kongres v Budimpešti je bil zanimiv pregled dela in rasti ambulantne kirurgije v svetu. Ta dejavnost je dosegla nepričakovan razmah v večini razvitih držav. V Združenih državah Amerike dosega ambulantna kirurgija že 80 do 85 odstotkov storitev, ki so možne na določenih kirurških področjih. Zelo visok odstotek (70–75 odstotkov) je tudi v Veliki Britaniji. V večini držav, ki sledijo svetovnim trendom, je ta odstotek nekoliko nižji (50–60 odstotkov). V drugih pa je razmah mnogo počasnejši. Ambulantna kirurgija se lahko izvaja v bolnišnicah, ki imajo ponavadi samostojne oddelke. Spet v drugih pa je veliko število samostojnih centrov, ki so bili zgrajeni posebej s tem namenom. Vodilni državi na področju ambulante kirurgije sta ZDA in Avstralija. Morda je prav zaradi velikih razdalj v Avstraliji ta dejavnost postala zelo dobrodošla in po svoje tudi specifična. Poleg kirurških ustanov so na voljo nastanitvene zmogljivosti (moteli), kjer lahko pacienti še nekaj dni ostanejo v bližini lečeče ustanove, tako da lahko pričakujemo varen potek zdravljenja. 78
Revija ISIS - Avgust/september 2013
Z osamosvojitvijo Slovenije so se tudi v zdravstvu začeli veliki premiki, ki se nekako pokrivajo s termini razvoja ambulantne kirurgije v Evropi. Prva zasebna ustanova v Sloveniji (Diagnostični center) je začela z delom leta 1992. Sledilo je še nekaj pogumnih posameznikov. Že leta 1994 je pričel z delom naš medicinski center (Iatros), ki je od ministrstva dobil samo koncesijo za ambulantno dejavnost. S tem smo bili seveda precej omejeni, vendar nas je opogumljala izkušnja ambulantne kirurgije, ki si je takrat v Evropi utirala pot. Udeležbe na kongresih in spremljanje literature so nam pomagali, da smo z našim delom začeli bolj pogumno, predvsem pa smo vedeli, katere storitve in kakšna stanja bolnikov, ki smo jih izbirali za operacije, so varna za naše delo. Z nabiranjem izkušenj smo širili obseg dela in svoje delo sproti analizirali, tako da lahko rečemo, da delamo v soglasju s sodobnimi trendi ambulantne kirurgije. O svojem delu redno poročamo tudi na mednarodnih srečanjih. Prve udeležbe na mednarodnih srečanjih ambulantne kirurgije so za nas pomenile učenje in izmenjavo izkušenj s strokovnjaki, ki so že prešli začetne težave. V čast si štejemo, da smo bili na 10. svetovnem kongresu povabljeni, da predstavimo svoje izkušnje.
Ker nimamo možnosti za lastno bolnišnično delo, smo po skrbnem preudarku pričeli operirati bolnice z notranjim prolapsom črevesa na način dnevne bolnišnice. Notranja mukozektomija po Delormeu je zelo zahteven poseg, ki smo ga pričeli uporabljati po temeljitem premisleku, predvsem pa zaradi patologije, ki sicer ostaja neprepoznana in nezdravljena. V svetovnem merilu smo redka ustanova, ki to zdravi na način dnevne bolnišnice. Rezultati našega dela so dobri in primerljivi s svetovnimi statistikami. Seveda bi bilo naše delo bolj uspešno, če bi bolnice (take težave se pojavljajo predvsem pri ženskah) lahko razporejali sami – na tiste, ki bi jih operirali transanalno, in tiste, pri katerih bi bila potrebna transabdominalna operacija. Naša ustanova se sicer posveča koloproktologiji. Seveda ambulantna kirurgija obsega še številne druge dejavnosti. Posegi te vrste so možni v ginekologiji, urologiji, plastični kirurgiji, ortopediji, pediatriji, vaskularni kirurgiji, abdominalni kirurgiji, kirurgiji vratu in glave. Velik razmah stroke so omogočile tehnike endoskopske kirurgije.
Zanimiva je organizacija enot za dnevno kirurgijo, kjer so organizacijski vodje ponavadi anesteziologi, ki imajo izkušnje in posebna znanja pri vodenju analgezije in anestezije pri bolnikih, obravnavanih na način ambulantne kirurgije. Anesteziologi so zdravniki, ki bolnika spremljajo od sprejema do odpusta, kirurgi različnih specialnosti pa se v takih ustanovah menjujejo. Opravijo namreč svoje delo, bolnik pa je v nadaljnji oskrbi enote za pooperativno okrevanje, ki jo nadzira anesteziolog.