Medicina
1. Sušnikovi dnevi Irena Manfredo, Tihomir Ratkajec
Redno spomladansko srečanje Združenja medicine dela, prometa in športa, ki je letos potekalo 7. in 8. junija na Ptuju, je dobilo svoje ime. Poimenovali smo ga po našem učitelju, profesorju Janku Sušniku. 1. Sušnikovi dnevi so bili posvečeni poklicni rehabilitaciji. V uvodnem, spominskem delu sta nam Zvonka Zupanič Slavec in Zdenko Šalda predstavila življenje in delo velikega moža, ki je bil eden pionirjev naše stroke. Ostali del petkovega popoldneva je bil namenjen opredelitvi poklicne rehabilitacije in pogledu nanjo z različnih zornih kotov.
Epidemiologija mišično-skeletnih bolezni, poklicna rehabilitacija
Metka Teržan je v svojem prispevku pojasnila značilnosti poklicne rehabilitacije in njene vpetosti v različne modele v Evropi. Vsi modeli kažejo, da mora biti poklicna rehabilitacija v državi organizirana na več ravneh. Metoda Dodič Fikfak je predstavila epidemiologijo mišičnoskeletnih bolezni, ki so eden najpogostejših vzrokov za bolniški dopust. Večina raziskav se je osredotočila na povezovanje bolniškega dopusta z boleznimi vratu, ramen in spodnjega dela hrbta. Bolezni mišično-skeletnega sistema so glavni vzrok bolniškega dopusta tudi v Sloveniji, prednjačijo pa dorzalgije. Za zniževanje in preprečevanje zmanjšane sposobnosti za delo zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema so vedno bolj pomembni preventivni programi.
Marjan Bilban nas je v prispevku z naslovom Ocenjevanje delazmožnosti v poklicni rehabilitaciji spomnil, da je vloga specialistov medicine dela, prometa in športa opredeljena v več zakonih, ki spadajo v resorno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (in ne v področje Ministrstva za zdravje). V tem pogledu je naša specializacija med medicinskimi specializacijami posebna. Na to področje se nanašajo določbe Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. O poklicnem svetovanju in poklicni rehabilitaciji v šolski medicini je spregovorila Majda Troha. Pravilna odločitev glede poklica je pomembna tako za posameznika kot za družbo. Zaradi nepravilne odločitve se lahko zgodi, da oseba s telesnimi, duševnimi oz. socialnimi boleznimi ali motnjami ne more dokončati izbranega šolanja ali pa ne more opravljati poklica, za katerega se je izšolala. Otroci s posebnimi potrebami imajo možnost, da v postopku usmerjanja dobijo dodatno strokovno pomoč ali da se vključijo v neklasične oblike vzgoje in izobraževanja ter tako dosežejo boljšo izobrazbeno raven. Zaradi nekoordiniranega dela različnih ministrstev, ki so odgovorna za poklicno svetovanje šolarjem, pa delo skupin za poklicno svetovanje počasi usiha. 70
Revija ISIS - Avgust/september 2013
Vloga zdravnika družinske medicine, zdravnika na ZZZS in ZPIZ Ksenija Tušek Bunc je menila, da ocenjevanje sposobnosti za delo predstavlja mejno področje v družinski medicini, ki odnos med bolnikom in zdravnikom pogosto postavi na preizkušnjo in dostikrat predstavlja eno najbolj spornih točk v njunem medsebojnem odnosu, v katerem si stojijo nasproti medicinska stroka ter bolnikovo subjektivno doživljanje bolezni in njegova pričakovanja. V prispevku je opisala primer bolnika po operaciji zdrsa medvretenčne ploščice in poskus vrnitve tega bolnika na delovno mesto. Boljša komunikacija znotraj multidisciplinarne skupine, ki jo sestavljajo ortoped, fiziater, specialist medicine dela, prometa in športa ter zdravnik družinske medicine, bi bila lahko pomemben dejavnik pri zmanjšanju odsotnosti z dela.
Olivera Masten Cuznar je z vidika zdravnice Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prikazala vlogo poklicne rehabilitacije ob primeru dolgotrajne začasne nezmožnosti za delo. V okviru sedanje zakonodaje in pravil ZZZS je pomembno uporabiti nekatera orodja: osebno obravnavo in pregled zavarovane osebe, opis delovnega mesta z oceno tveganja, izvid preventivnega pregleda specialista medicine dela, oceno pred nastopom dela, predlog osebnemu zdravniku za napotitev na poklicno rehabilitacijo ali k pooblaščenemu specialistu medicine dela, možnost podajanja omejitev pri delu v časovnem obsegu ali sklicujoč se na dokončno ali pravnomočno odločbo ZPIZ. Poklicno rehabilitacijo v luči nove zakonodaje (ZPIZ-2) je osvetlila Emilija Pirc Ćurić. Državni zbor je na seji 4. decembra 2012 sprejel nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Zakon je začel veljati 1. januarja 2013 in je nadomestil ZPIZ-1, ki je bil sprejet 10. decembra 1999 in začel veljati 1. januarja 2000. Namen poklicne rehabilitacije po ZPIZ-2 v primerjavi z ZPIZ-1 ni doživel sprememb, spremenili pa so se pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije. Petkov splošni del je bil s tem zaključen. Prelepo sobotno jutro nas ni odvrnilo od predavalnice, v kateri se je odvijal drugi del srečanja, namenjen poklicni rehabilitaciji pri najpogostejših, z delom povezanih boleznih zgornjega uda in ledvene hrbtenice. Organizatorji so izbrali zanimiv pristop, pri katerem so o posamezni bolezni govorili kirurg, specialist rehabilitacijske medicine in specialist medicine dela. Prva dva, ki bolnika zdravita, sta v zaključku predstavila funkcionalno stanje bolnika po zdravljenju, specialist medicine dela, ki pozna bolnikovo delo in njegovo delovno mesto, pa je tisti, ki spoji oceno sposobnosti za delo s poklicno rehabilitacijo. Če v tem procesu ugotovi, da delovno mesto kljub izboljšavam, ergonomskim prilagoditvam in psihosocialnim posegom ni ustrezno, predlaga oceno na invalidski komisiji.