Medicina tremi odmerki cepljenjih le 32 odstotkov deklet, starih od 13 do 17 let. Kaj so kljub nizki precepljenosti pokazali rezultati? Med dekleti, starimi od 14 do 19 let, se je razširjenost HPV, proti katerim ščiti štirivalentno cepivo (HPV 6, HPV 11, HPV 16 in HPV 18), zmanjšala z 11,5 odstotka v letih od 2003 do 2006 na 5,1 odstotka v letih od 2007 do 2010, kar pomeni 56-odstotno zmanjšanje. Pri ženskah v drugih starostnih skupinah ni bilo statistično pomembne razlike v razširjenosti HPV. Predstavitev podatkov iz članka o razširjenosti HPV v starostni skupini od 14 do 19 let za obdobje od 2003 do 2006 in obdobje od 2007 do 2010 je na sliki.
Okužbe s HPV so ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Več kot polovica spolno aktivnih ljudi se bo v življenju okužila s temi virusi. Posledice okužb so različne, od nastanka predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu, ki ga najpogosteje povzroča okužba s HPV 16 in HPV 18, do predrakavih in rakavih sprememb anogenitalnega področja pri obeh spolih ter pojava genitalnih bradavic. V zadnjem času je vse več dokazov o vlogi HPV pri nastanku posebne skupine ploščatoceličnega karcinoma glave in vratu, še posebej v povezavi s HPV 16. Poleg splošne ABC-preventive, ki je del primarne preventive pred spolno prenosljivimi okužbami (A = abstinenca, čim kasnejši prvi spolni odnos, B = bodi zvest, C = kondom, ki pa ne ščiti povsem pred okužbo s HPV), je pri preprečevanju HPV-okužb izrednega pomena cepljenje. Cepljenje je najbolj učinkovito pred prvimi spolnimi odnosi, priporočljivo pa je za vse spolno aktivne, tako ženske kot moške. V svetu sta za cepljenje proti HPV-okužbam na razpolago cepivi dveh proizvajalcev (dvo- in štirivalentno cepivo), ki se med seboj razlikujeta v naboru indikacij. Slovenija
je za deklice v šestih razredih osnovnih šol v šolskem letu 2009/2010 uvedla cepljenje proti HPV-okužbam s štirivalentnim cepivom. Cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, cepljenih je dobra polovica šestošolk. Do danes je bilo v svetu uporabljenih 175 milijonov HPVcepiv, po podatkih GACVS (Global Advisory Comitee on Vaccine Safety) je delež resnih neželenih učinkov po cepljenju proti HPV manjši, kot je povprečje za ostala cepljenja.
V Sloveniji je bilo v obdobju od 2007 do 2011 razdeljenih več kot 60.000 odmerkov cepiva proti okužbi s HPV (v glavnem štirivalentnega), prijavljenih pa je bilo 73 neželenih učinkov po cepljenju, od tega so bila tri dekleta sprejeta v bolnišnico na opazovanje zaradi kolapsa in hujše lokalne reakcije, glavobola ter meglenega vida. Težave so izzvenele brez posledic. Literatura:
1. Markowitz LE, Hariri S, Dunne EF et al. Reduction in human papillomavieus (HPV) prevalence among young women following HPV vaccine introduction in the United States, National health nutrition examination surveys, 2003–2010. Dosegljivo na spletnem naslovu: http://jid.oxfordjournals.org/content/208/3/385.full 2. IVZ. Okužba s HPV, rak materničnega vratu in cepljenje, oktober 2012. Dosegljivo na spletnem naslovu: http://img.ivz.si/janez/2089-5915.pdf
3. IVZ. Precepljenost (delež cepljenih) šestošolk proti okužbam s HPV (s 3 odmerki cepiva) po zdravstvenih regijah, Slovenija, šolska leta 2009/10, 2010/11 in 2011/12. Dosegljivo na spletnem naslovu: http://img.ivz.si/ janez/2091-6389.pdf 4. GACVS safety update on HPV vaccines, junij 2013. Dosegljivo na spletnem naslovu: http://www.who.int/vaccine_safety/committee/topics/ hpv/130619HPV_VaccineGACVSstatement.pdf
E-naslov: Alenka.Skaza@zzv-ce.si
Skrb za zdravje mladih v Evropi Miroslava Cajnkar Kac
Misel iz naslova kot rdeča nit povezuje vsebino mednarodnih kongresov European Union for School and University Health and Medicine (EUSUHM) v zadnjih desetih letih. Namen vključenih evropskih držav je zagotovitev čim boljšega, pravičnejšega in enakovrednega dostopa do zdravstvenega varstva za mlade po vsej Evropi.
Če se vrnemo v zgodovino nastanka združenja, je pomembno leto 1981, ko je v Utrechtu na Nizozemskem nekaj držav oz. njihovih združenj za šolsko medicino (med njimi Finska, Francija, Italija, Nizozemska, Velika Britanija) ustanovilo omenjeno evropsko združenje. V poznejših letih so se vključevale nove države (zelo kmalu naša bivša skupna država Jugoslavija). Slovenija se je priključila leta 1993 na kongresu v Leipzigu. Trenutno je včlanjenih 14 držav s 16 združenji (Velika Britanija in Finska po dve). Naštevam jih po abecednem redu: Belgija, Estonija, Finska, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Ruska federacija, Slovenija, Španija, Švica, Velika Britanija. V pripravi je pristop Švedske. 68
Revija ISIS - Avgust/september 2013
V ustanovnih dokumentih združenja je zapisano: »...to foster and encoruage population-based health care of children and young people in all Europe countries with the emphasis on the relevant settings related to theirstage of life«.
EUSUHM sodeluje predvsem pri zagotavljanju in izboljševanju standardov v obstoječih zdravstvenih sistemih ter vzpodbuja in podpira mednarodne programe, ki prispevajo k izboljševanju teh sistemov. Svoje poslanstvo izpričuje v dokumentih, imenovanih Dubrovniška in Helsinška deklaracija.
Na kongresu v Dubrovniku leta 2005 je bila sprejeta deklaracija, ki opredeljuje pomen zdravstvenega varstva šolarjev. V osmih točkah zajema in podaja: • skrb za zdravje šolarjev je v Evropi prisotna že čez sto let, • neenakost v zdravju otrok in šolarjev je v porastu,
• nove prioritete za zdravje v 21. stoletju morajo biti naš izziv,