Intervju
Hepatitis C: spoznajte ga in se soočite z njim Intervju s prof. dr. Mojco Matičič, dr. med., specialistko interne medicine in infektologije Polona Lečnik Wallas
Prof. dr. Mojca Matičič, v mesecu juniju ste izdali knjižico informacij za strokovno javnost z naslovom Virusni hepatitis C. V njej na začetku predstavite, da je hepatitis C tempirana bomba, in ocenjujete, da je v Sloveniji okuženih vsaj 10.000 ljudi. Od 50 do 75 odstotkov okuženih ne ve, da v sebi nosi okužbo. Problem, ki ga izpostavljate, je, da je odkrit le manjši del okuženih, torej le okrog 30 odstotkov, pri ostalih pa bolezen ostaja neodkrita. Kako to komentirate? Prvo tako knjižico smo izdali leta 2004 in je obsegala vsega skupaj 8 strani; druga, leta 2008, je imela že 15 strani; letošnja se ponaša s kar 41 stranmi – morda v dokaz, da se to področje res intenzivno razvija. Vendar hepatitis C danes kljub silovitemu razvoju diagnostičnih in terapevtskih možnosti v zadnjih dvajsetih letih ostaja eden od desetih najpogostejših vzrokov smrti zaradi nalezljivih bolezni v svetu, saj povzroča tretjino vseh jetrnih ciroz, ki se končajo s smrtjo, in tretjino vseh primarnih karcinomov jeter. Morda je manj znano, da gre globalno za šesto najpogostejšo rakavo bolezen, po pogostnosti rakavih bolezni s smrtnim izhodom pa je kar na tretjem mestu, takoj za rakom pljuč in želodca. Ocenjujemo, da je v Evropi z virusom hepatitisa C (HCV) okuženih vsaj 9 milijonov ljudi, vsako leto pa jih 86.000 zaradi njega umre. Izjemno zaskrbljujoč je podatek, da incidenca bolezni še vedno strmo narašča, saj dosega od 27.000 do 29.000 na leto in je celo v porastu, starostna meja na novo okuženih pa se je v zadnjih letih spustila v obdobje med 15. in 24. letom. Pri vseh teh dramatično slabih epidemioloških podatkih pa je pravi paradoks, da imamo za zdravljenje hepatitisa C že več kot deset let na voljo eno najučinkovitejših protivirusnih zdravljenj v zgodovini medicine. Zato poglavitni problem neustreznega obvladovanja okužbe v razvitem svetu danes predstavlja prav neučinkovito prepoznavanje okuženih. Hepatitis C je namreč izredno zahrbtna bolezen. Vsaj tri četrtine okuženih se okužbe sploh ne zaveda, saj poteka povsem nezaznavno. Pri vsaj treh četrtinah akutna okužba preide v kronično, dosmrtno, ki je večina mnogo let ali desetletij sploh ne zazna. Približno četrtina teh ima vseskozi normalne ravni testov za oceno delovanja jeter in nima nikoli izraženih simptomov ali znakov vnetja jeter ter ne išče zdravniške pomoči. Pri vseh ostalih kronična okužba s HCV povzroči kronični hepatitis različne aktivnosti, ki pri približno treh četrtinah bolnikov običajno vrsto let poteka povsem prikrito ter brez bolezenskih simptomov in znakov – pri polovici bolezen odkrijejo povsem naključno, tretjina pa jih sčasoma poišče pomoč 36
Revija ISIS - Avgust/september 2013
pri izbranem osebnem zdravniku zaradi blažjih in neznačilnih simptomov in znakov bolezni, kot so dolgotrajna in izrazito izčrpavajoča utrujenost, bolečine v sklepih in mišicah, izguba teka, izguba telesne mase idr., ki pa večinoma niso prepoznani kot hepatitis C. Le pri manjšini bolnikov s kroničnim hepatitisom C beležimo simptome in znake, značilne za kronično bolezen jeter, ki bolnika napotijo k ustreznemu zdravniku specialistu. Kar pri 40 do 70 odstotkih okuženih pa kronična okužba s HCV povzroča tudi različne zunajjetrne sindrome, ki prizadenejo drobno žilje, kožo, ledvice, žleze slinavke, oči, ščitnico in imunski sistem ter so posledica kroničnega vnetja, odlaganja imunskih kompleksov ali imunoproliferativnih stanj in zato bolnika privedejo k zdravnikom najrazličnejših specialnosti, daleč stran od tistih, ki zdravijo virusne hepatitise.
Z visokim deležem neodkritih okuženih se spopadajo v vseh evropskih državah. Najnižji je najverjetneje v Nemčiji, kjer ocenjujejo, da so prepoznali že od 50 do 60 odstotkov vseh nosilcev HCV. V Sloveniji na osnovi podatkov iz različnih virov ocenjujemo, da je okuženih najmanj 10.000 ljudi, po predvidevanjih pa najverjetneje več. Po podatkih Laboratorija za diagnostiko virusnih hepatitisov na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo MF Ljubljana, kjer edini v Sloveniji izvajajo celostno diagnostiko okužbe s HCV, vključno z genotipizacijo in kvantitativnimi molekularnimi preiskavami ter imunogenetiko, pa ocenjujemo, da je v zdravniški oskrbi približno 3.000 bolnikov, kar je le slaba tretjina vseh okuženih. Prav tako je 28. julij namenjen svetovnemu dnevu hepatitisa. V tem času ste v preteklih letih na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana organizirali brezplačna testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C, na katera se je odzvalo veliko ljudi. Projekt ste izvajali več let in je bil izredno dobro sprejet v splošni javnosti. Je obrodil sadove? 28. julij, rojstni datum profesorja Barucha Blumberga, odkritelja virusa hepatitisa B leta 1965 in prvega cepiva proti raku, torej cepiva proti hepatitisu B, je po sklepu Svetovne zdravstvene organizacije od leta 2011 razglašen za svetovni dan hepatitisa. Že več let pred tem je Svetovno združenje bolnikov z jetrnimi boleznimi, ELPA, v ta namen z različnimi aktivnostmi obeležilo različne dneve v letu. Sporočilo letošnjega svetovnega dneva hepatitisa se glasi: »Hepatitis C: spoznajte ga in se soočite z njim.« V Sloveniji smo se gibanju ozaveščanja na področju hepatitisa C na pobudo infektologov