Forum razmišljati, se dajo poučiti, se pustijo prepričati s tehtnimi argumenti in si pustijo dopovedati, kaj je prav in kaj ni. Kaj je dobro in kaj bi lahko bilo boljše. Resnične avtoritete znajo zadeve pretehtati, se odločati, povezovati in sodelovati. Predvsem pa komunicirati na prijazen, iskren, spoštljiv in premišljen način. Pri tem je treba poudariti, da vsako klepetanje, besedovanje in nasmihanje v javnosti še zdaleč ni prava komunikacija. (Molk sicer res ni vedno zlato, je pa veliko boljši od praznega besedičenja in golega leporečja.) Za pravo, učinkovito in uspešno komunikacijo je značilno, da ponuja enake možnosti vsem sogovornikom, da je spoštljiva in kultivirana, obzirna, uglajena in konkretna – ustvarjati oziroma zagotavljati mora čim višjo dodano vrednost in voditi v zmagovalen (zmagam - zmagaš, »win – win«) izid. Tega pa je na ulici (žal ali pa celo na srečo) zelo težko doseči. Prizadevanja za napredek so zahtevna na vseh lokacijah, saj človek, vsakič ko se premakne, lahko naredi korak naprej ali pa nazaj. Največja pričakovanja in najbolj plemenite ambicije pa terjajo maksimalno svobodo in (skorajda) neomejene možnosti, ki jih ulica ne more zagotoviti. Kdor dogovarjanje zreducira na ulico, tvega, da postane večni osmoljenec – kolega pravnik je med zadnjimi protesti pomenljivo izjavil, da se Kongresni trg počasi spreminja v slovenski Tahrir. Hkrati pa se je treba zavedati, da kdor hoče zmagati, sicer upa na »nebesa«, a ga pot do tja pogosto pelje skozi vice in predpekel, lahko celo pekel. Sicer pa ima človek vedno
na voljo dve možnosti: da pogoje, okoliščine, razmere in odnose sooblikuje, ustvarja in spreminja, ali pa, da jih sprejme, se z njimi sprijazni in se jim prilagaja. V primeru zdravnikov in zdravstva je ta trenutek verjetno še najbolj realna in uresničljiva kombinacija obeh možnosti.
Dejstvo, da pristojni, katerim je bil glas zdravnikov, njihovih sodelavcev in ljudstva nasploh namenjen, zadev niso preveč zavzeto komentirali, najbrž sploh ni tako zaskrbljujoče, kot se utegne marsikomu zdeti, saj v ključnih/odločilnih kriznih trenutkih komentar običajno ni potreben (pogosto sploh ni na mestu), nujno je takojšnje ustrezno ukrepanje. V zvezi s tem človek nehote pomisli na Machiavellijevo modrost, da oblast, ki nima oči, da bi videla, in ušes, da bi slišala, tudi nima glave, da bi razmišljala in premišljeno ukrepala oziroma modro vladala. V zvezi z ugotovitvami, da smo Slovenci preveč neenotni in neusklajeni, da bi v zadevah, ki so pomembne, vztrajali do konca, se je treba zavedati, da je v slogi sicer res moč, a je hkrati lahko tudi odraz nemoči, ki jo želimo zakriti s številčnostjo in uniformnostjo. Upam, da je ulica le prva lokacija na poti do nujno potrebnih sprememb v slovenskem zdravstvu in v družbi nasploh in da se bo tudi tokrat potrdilo zgodovinsko dejstvo, da v pošteni bitki na koncu vedno zmaga najboljši. E-naslov: isisnima@yahoo.com
Povejte mi, ali bo mama v tem tednu umrla Mirjana Rajer
Ležerno življenje, polno ugodja in zadovoljstva. Nenehno iskanje sreče in zanikanje vsega slabega. Svet, kjer ni revščine, starosti, bolezni; ni skrbi in obveznosti. Svet, v katerem delamo samo tisto, kar nas osrečuje in zadovoljuje. Denar kot najvišja vrednota. Denar kot edino merilo za ocenjevanje človeka. Če imaš denar, si tudi plemenit, dober, pameten in uspešen. Več kot imaš denarja, bolj si vse našteto. Se ta opis ujema z vašim dojemanjem današnje družbe?
V Sloveniji je kriza vrednot, pišejo mediji. Kaj je to kriza vrednot? Zakaj bi bile vrednote v krizi? Družina, zdravje, altruizem … so v krizi? Ali kriza vrednot pomeni, da nam družina ni več vrednota, da ne spoštujemo svojih staršev in ne maramo svojih otrok? Če hočete spoznati ljudi, pridite v bolnišnico. Najboljše in najslabše lastnosti ljudi pridejo na plan v bolnišnici. 32
Revija ISIS - Avgust/september 2013
Kako zanimivo je opazovati vrhove in padce, ljubezen in sovraštvo, resnično žalost in žalost, ker ne bo več dobre očetove pokojnine pri hiši. Ob spodnjih primerih mi zastane dih. So iz vsakdanje prakse, resnični in ne osamljeni. Ustavite se, preberite, razmislite.
Primer 1 Zdravnica: »Gospa, vaša mama je zelo slaba. Veste, da ima napredovalega raka in da smo jo zdravili že z več vrstami kemoterapije in obsevanji. V zadnjem tednu se je njeno stanje zelo poslabšalo, pojavila se je pljučnica, mama je zelo slabotna. Mislimo, da nima več veliko časa in da se bo kmalu poslovila. Tega se zaveda tudi sama, močno si želi domov. Če bi vi lahko, bi bilo to zanjo najboljše. Ob tem bi imeli vso našo podporo.« Hči: »Koliko časa bo pa še živela?«