Forum nevede podali enega najbolj nazornih prikazov sodobnega slovenskega družinskega zdravnika. Dežurni grešni kozel, vdan v usodo in odrinjen od vseh tistih, ki pobirajo različne bonuse in koristi iz njegovega garaškega vsakdana …
javnosti povemo, da smo se vsi takoj pripravljeni odpraviti na prostovoljno prestajanje zaporne kazni, če nam država ponudi naslednje trdne dokaze:
Epilog
• da je v opisanih pogojih dela bilo možno zagotoviti minimalne standarde za varno in strokovno delo zdravnice;
31. maja 2013 je bila potrjena pravnomočnost sodbe na višjem sodišču Republike Slovenije. Zdravnica, ki je 38 let delila vse slabo in dobro s svojimi bolniki, sedaj pričakuje uradno povabilo na prestajanje zaporne kazni. Številni nepridipravi, ki so državo s svojimi goljufijami spravili na beraško palico, se še naprej nemoteno sprehajajo okrog in se odkrito norčujejo iz države in državljanov.
Bo mlademu valu družinskih zdravnikov in novoustanovljenemu sindikatu Praktik.um le uspelo spremeniti nič kaj rožnate trende v slovenski družinski medicini?
Podpisani zdravniki družinske medicine se s kruto kaznijo kolegici ne strinjamo. Vpričo vse strokovne
• da je zapiranje zdravnikov recept za uspešen izhod iz sedanje krize. Zgodovinske izkušnje žal kažejo ravno nasprotno – zapiranje zdravnikov je bilo vedno eden pomembnih kazalcev diktatorske naravnanosti družbenega sistema.
E-naslov: radeiljaz@gmail.com
Zdravnik in ulica Nina Mazi
Med pomembne lokacije, na katerih zdravnik nadaljuje oz. »podaljšuje«, morda tudi dopolnjuje in nadgrajuje svoje strokovno in humano poslanstvo, sodi tudi ulica. Čeprav glavnina zdravnikov ni navdušena nad »ulično prakso«, pa se ta rojeva spontano, ad hoc, v različnih pogojih in okoliščinah, na željo/zahtevo bolnikov/uporabnikov in vseh, ki so prepričani, da zdravnika (njegovo znanje, izkušnje in kompetence) potrebujejo tudi izven ambulante in izven delovnega časa. Mimogrede, ko ga srečajo na ulici. Kadar zdravnik mimoidočega, ki ga sreča na ulici, vpraša, kako je oz. kako mu gre, vedno »tvega«, da bo deležen trojega: jeremijade o slabem počutju in razpoloženju, kritike aktualnega zdravstvenega trenutka – sistema, izvajalcev, zavarovalnice ipd., ter seveda prošnje za nasvet, priporočilo, pomoč in posredovanje. Ker se zdravniki zavedamo, da ne glede na formalno priznani delovni čas nikoli povsem ne slečemo belega plašča, smo ljudem (pogosto/praviloma) na voljo tudi na ulici. Pa ne le v primeru ujm in katastrof, nesreč, protestov, nemirov in drugih oblik obsednega stanja ter ostalih oblik delovanja višje sile, marveč tudi, ko gre za čisto običajen klepet. Tudi na ulici je namreč dovolj prostora za razumevanje, hvaležnost, zaupanje in spoštovanje. Da je ulica za zdravnika pomembna lokacija, je poudarjal že Hipokrat, ki se v antiki sicer ni ukvarjal z ulicami, cestami, avenijami in podobnimi topografskimi pojmi oz. njim sorodnimi zadevami, marveč je poudarjal, da je zdravnik na svojih poteh dolžan prisluhniti, svetovati in pomagati – se posvetiti vsakomur, ki njegovo pomoč (resnično) potrebuje.
Čeprav se zdravnik na ulici (praviloma) dobro počuti v svoji koži, pa to še zdaleč ne pomeni, da bi raje ordiniral na uličnih koordinatah kot v prostorih, namenjenih njegovemu strokovnemu delu. Ulica je le podaljšek, dodatna izbira in druga možnost – praviloma izhod v sili. Vedno in povsod, v vseh primerih. Tudi in predvsem takrat, ko gre za dogovarjanje o pomembnih/ključnih zadevah in reševanje pomembnih/ključnih problemov. Podobno kot v primeru konkretne strokovne pomoči laikom, je tudi v tovrstnih primerih ulica le izhod v sili in zadnje sredstvo izbora, po katerem seže zdravnik 21. stoletja. Pri tem se zaveda tveganja, da ga nihče (zlasti tisti, na katere se obrača) ne bo jemal resno, da ga nihče (zlasti tisti, na katere se obrača) ne bo hotel slišati in da bo javno zastavil svoj strokovni/poslovni/človeški ugled za nekaj, v kar je sicer trdno prepričan in v kar iskreno verjame, a ne bo deležen podpore tistih, ki so mu jo obljubili s figo v žepu. Ulica praviloma ni kraj za razlaganje stališč in pojasnjevanje prepričanj, razgrinjanje načrtov in utemeljevanje strategij. Je pa kraj, kjer lahko človek pokaže svoj pogum, voljo in odločnost, da bo nekaj naredil – spremenil, preoblikoval in pognal v tek. Ulica je kraj, kjer lahko zdravniki/zmagovalci pred vsem svetom sprejmejo izziv in dajo vse od sebe, čeprav se zavedajo, da so nasprotna moštva oziroma tekmeci (vlada, oblast in ostale hierarhične strukture) veliko močnejši (čeprav ne nujno tudi boljši). Pravi vodje, voditelji in resnične avtoritete so izbranci, ki znajo, zmorejo in hočejo opazovati, poslušati in
Revija ISIS - Avgust/september 2013
31