Forum
Zaporna kazen namesto upokojitve – izvirna državna »spodbuda« za delo v družinski medicini?
Rade Iljaž, Eva Cedilnik Gorup, Janez Rifel, Branko Jerković, Polona Campolunghi Pegan, Jasna Kupljen, Jelka Polh, Igor Mihajlović, Marija Repolusk, Primož Kuhar
Uvod Med letoma 2000 in 2006 je v občini Brežice 6 izmed 12 zdravnikov iz osnovnega zdravstva, ki so hkrati s svojim ambulantnim delom zagotavljali tudi nujno medicinsko pomoč (NMP) za pripadajoče območje, pridobilo kategorije invalidnosti. Rdeča nit vseh šestih ocen invalidskih komisij je bila oprostitev sodelovanja v NMP in v dežurni službi. Zdravnica Nada Cesarec je bila takrat ena izmed treh zdravnikov, starejših od 50 let, ki niso bili oproščeni zagotavljanja dežurne službe in NMP. Na MZ, ZZS in ZZZS so bili s strani takratnega vodstva ZD Brežice večkrat posredovani dopisi o preobremenjenosti zdravnikov in prošnje za pomoč pri ureditvi razmer glede zagotavljanja NMP na pripadajočem območju.
Kritični dogodek Prijetno topel je bil zadnji avgustovski ponedeljek v letu 2010, navkljub napovedanemu vročemu septembru – zaradi preklica zdravniških soglasij na število ur nad zakonsko predvidenim. Delo v ambulantah srednje velikega zdravstvenega doma je potekalo nekoliko pospešeno, kar je za začetek tedna in čas dopustov sicer običajno. V čakalnici pred t.i. »dežurno ambulanto« in še naprej po stopnišču se je valilo in gnetlo nadpovprečno število bolnikov, že cel dopoldan. V ambulanti je delala urgentna zdravnica, sicer 61-letna specialistka splošne medicine s koncesijsko pogodbo, ki je poleg svoje in kolegičine opredeljene populacije (skupaj okrog 4000 ljudi), številnih nujnih in manj nujnih primerov iz bližnjega turističnega giganta in z največjega mejnega prehoda v državi pregledovala tudi paciente drugih odsotnih kolegov. Slabo uro pred zaključkom ambulante je zdravnica preko 112 sprejela nujen klic iz 2 km oddaljene železniške postaje, za delavca, ki je padel z električnega droga. Nemudoma je napotila reševalno vozilo in dva medicinska tehnika na kraj dogodka. Sama ni odšla 30
Revija ISIS - Avgust/september 2013
na teren, ker je hkrati oskrbovala drug nujni primer v ambulanti in ji ni uspelo priklicati drugih zdravnikov znotraj stavbe zdravstvenega doma. Poškodovani delavec je bil ustrezno imobiliziran in je bil v manj kot 20 minutah od klica v nezavestnem stanju pripeljan z reševalnim vozilom na kirurški oddelek bolnišnice, ki se nahaja slabih 100 metrov od zdravstvenega doma. Naslednji dan je dežurni policist zaslišal zdravnico v ambulanti in ji izročil kazensko ovadbo policije zaradi opustitve poklicne dolžnosti. Skoraj vsi pomembnejši slovenski časniki so isti dan objavili novico o kazenski ovadbi na svojih naslovnicah.
Razplet in posledice V naslednjih mesecih so potekali vsi mogoči nadzori in zbiranje dokazov v predkazenskem postopku. Ovadena kolegica je ostala sama v dolgem in grdem spopadu s sodnimi mlini in predvsem s posamezniki in institucijami, ki so že v kali morali zatreti vsak pomislek o lastni krivdi. Tudi odvetnika si je morala poiskati sama.
V kratkih pavzah med delovnim časom in na občasnih strokovnih srečanjih se je razprava o neljubem dogodku in povezanih dogajanjih odpirala čedalje redkeje, praviloma na pobudo vpletene kolegice. Več kot leto dni pred in tudi po kritičnem dogodku vodstvo ZD ni sklicalo nobenega strokovnega sestanka z zdravniki koncesionarji, ki sodelujemo v NMP. Dogodek, ki je počasi postajal »prepovedan spomin«, je dve leti pozneje ponovno prispel v rumeni tisk, z vso bolečo močjo svojih posledic. Takoj je postal redna in neizogibna tema vseh »strokovnih«, gostilniških in drugih debat v skoraj vsakem kotičku naše pokrajine. »Prvič zapor za bele halje«, »Zdravnici prisodili pol leta zapora«, »Malomarnost je končno kaznovana«… so le nekateri od najbolj odmevnih naslovov v slovenskih časopisih. Brezplačniki in »plačniki« z naslovnicami, kjer je kolegica odsotna in sama na dolgi zatožni klopi, so