Zdr avstvo
Obvladovanje stroškov – izzivi in priložnosti Iris Hvala Krušič
V Modri dvorani Domus Medica je v organizaciji Sekcije domskih zdravnikov in Zdravniške zbornice Slovenije 13. junija 2013 potekalo že 3. srečanje timov v DSO/SVZ s preko 140 udeleženci. Prvi dve srečanji sta potekali 27. februarja 2010 in 19. marca 2011 v organizaciji Sekcije mladih zdravnikov družinske medicine in Sekcije zdravnikov v socialnovarstvenih ustanovah, program in zaključki so bili objavljeni na spletni strani Združenja zdravnikov družinske medicine. Tako kot takrat, so bile ponovno obravnavane organizacijske teme, zato si tako srečanje pravzaprav zasluži naziv posvet. Udeležence – zdravnike družinske medicine, ki delajo v ambulantah domov, njihove ambulantne medicinske sestre, medicinske sestre, ki delajo v domovih, vsi skupaj pa predstavljajo time domov starejših občanov/socialnovarstvenih ustanov (DSO/SVZ) – je pozdravila Iris Hvala Krušič, dr. med., domska zdravnica in programski vodja srečanja, z željo, da bi srečanje postalo tradicionalno. V uvodu so bili omenjeni dosežki prvih dveh srečanj. Vse bolj jasno postaja, da se delo družinskega zdravnika v ambulanti in na oddelku DSO/SVZ zelo razlikuje od dela v ambulanti družinske medicine v zdravstvenem domu, saj je več administrativnih, fizičnih, čustvenih in strokovnih obremenitev. Prav tako zdravniki nismo več podpisniki kategoriziranja varovancev v zdravstveno nego, mesečno ne vpisujemo stopnje inkontinence v zdravstveni karton bolnika, temveč le ob ugotovitvi in spremembi stanja. Normativ števila varovancev na tim se je s 304 zmanjšal na 302, kar je sicer zanemarljivo, in v zadnjih treh letih se je število razpoložljivih mest v domovih zvečalo za nekaj sto zaradi povečanja zmogljivosti, pa tudi zmanjšanega zanimanja za sprejem, predvsem iz finančnih razlogov, zato pa domovi sprejemajo vse bolj bolne in pomoči potrebne.
Žal pa je neizpolnjenih dogovorov še več. Še vedno niso bile uvedene predlagane storitve zdravnika za obračun Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot so prvi, ponovni obisk ob postelji, pogovor s svojci, konzultacija s kliničnim specialistom, čeprav se pregledi razlikujejo od pregledov pacientov v ambulanti v zdravstvenih domovih (ZD): pogovori so časovno ter vsebinsko obsežni in izčrpavajoči, tudi konzultacije s kliničnimi specialisti so v DSO pogostejše, saj veliko varovancev ne more dati podatkov o svojem zdravju in zdravljenju. Tudi glede izobraževanja iz geriatrije ni novosti in napredka. Finančna kriza se je v zadnjih treh letih še poglobila, do prevetritve košarice pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) pa ni prišlo. Zdravniki od ZZZS še vedno ne prejemamo hitrih in nedvoumnih odgovorov v pisni obliki, ko jih zaprosimo za pomoč, od uslužbencev pa, če jih uspemo priklicati po telefonu, 26
Revija ISIS - Avgust/september 2013
največkrat zvemo, da se na omenjeno problematiko ne spoznajo, pristojni, h kateremu nas telefonsko vežejo, pa ni dosegljiv. Kljub prizadevanjem in pošiljanju dopisov se še vedno pojavljajo zahteve s sekundarne ravni za opravljanje preiskav, za katere so bili klinični specialisti pravzaprav pooblaščeni z našo napotnico. Na žalost niti sistem on-line ni bil nadgrajen s podatki o interakcijah med zdravili, ki bi pri delu zdravnika v DSO, kjer varovanci prejemajo veliko število zdravil, tudi 10 in več, polovica varovancev več kot šest, petina pa neustrezna zdravila, pripomogel k bolj varnemu predpisovanju le-teh. Nadalje, medicinske sestre še niso kompetentne za določanje stopnje inkontinence, predpisovanje ustreznih medicinskih pripomočkov, samostojno vodenje nezapletene sladkorne bolezni, oskrbo kroničnih ran in nego stome, s čimer se je kasneje v razpravi strinjala tudi predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, gospa Darinka Klemenc. In nazadnje: predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi olajšal financiranje oskrbe v domovih, je ostal v predalu Ministrstva za zdravje.
Povod za organizacijo tokratnega srečanja so bili najava nadzorov ZZZS nad naročanjem, evidentiranjem in izvajanjem prevozov bolnikov z reševalnimi vozili, nejasna navodila, neskladja med navodili in interpretacijami pravil ZZZS glede predpisovanja medicinsko-tehničnih pripomočkov (MTP) s strani izbranega osebnega zdravnika za varovance domov, zlasti pripomočkov za sladkorno bolezen, delitve stroškov za obvladovanje bolnišničnih okužb, predvsem brisov na MRSA in ESBL, kjer opažamo, da imajo o istem problemu zdravniki, negovalni timi, Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS), ZZZS, stroka ter varovanci in njihovi svojci vsak svojo razlago. Prav tako si je treba prizadevati za enotna in razumljiva ter nedvoumna navodila in merila, ki jih je možno uporabljati pri vsakdanjem delu. In če spomnim, kako je že cesarica Marija Terezija dejala: Zakon postane legitimen šele takrat, ko ga razume najneumnejši svinjski pastir v Galiciji, je jasno tudi, da nismo pastirji in živimo v Sloveniji v 21. stoletju, a zato nič bolje. Po nagovoru je imela prvo predavanje doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., predstojnica Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (SPOBO). Poudarila je, da domovi niso bolnišnice, čeprav so v njih številni bolniki popolnoma odvisni od pomoči, kadrovska zasedba pa pogosto ni zadostna in DSO predstavlja za starostnike bivalno okolje. Predstavljeni so bili rezultati evropske študije ESAC-NH ’09 o porabi antibiotikov, kjer je na dan raziskave le-te prejemalo 2,7 do 3,2 odstotka varovancev slovenskih domov. Opozorila je na posledice