Zdr avniki v prostem času
Bršljanov cvet Čez morsko plan Andrej Rant blešči se jutra zor Bršljanov cvet se vzpenja iz nižin, iz mraka, k soncu, iz globin; ko v rasti vztraja že sto let, požene, dozori svoj cvet! Zrel, pozni cvet, blesti v svet, je sad vseh dni v temi plazečih in sad vseh dob morečih… Bršljanov cvet je vstal iz groba in ni zatrla ga človeška zloba, brez pomoči in brez opore dokazal je kaj vztrajnost zmore!
Andrej Rant
Čez morsko plan blešči se jutra zor, bleščava v oči me drega, cvrči v borovcih že škržatov zbor, v nov dan prebuja me nadlega…
Še v blazinah je ujet spomin večera, žvenket kozarcev, teran, merlot, barbera… še smeh noči in blesk noči nekje drhti, dotik iz sna mi v dušo sega… Pred novim dnevom raje zamižim; nazaj v lepe sanje izbežim, kjer mlečnobele prsi v omami pustile so svoj dih, ujet v pižami…
Primožu Trubarju Andrej Rant
Prvi zapisal slovensko si besedo, da je zapisana obstala; neuke kmete brati si učil, tako slovenska šola je nastala… V jeziku domačem si Boga slavil, božja beseda razumljiva je postala; ljubezen do slovenstva si vzbudil, beseda naša na veke bo obstala… O, Trubar, pokazal si nam pot, da slepi so spregledali, da hromi so shodili; iz teme suženjstva in pozabljenja, popeljal rodove si na pot življenja, da slovenstvu se ohranja slava… Zato živi naj tvoj spomin a tebi večna hvala! E-naslov: andrej.rant@yahoo.com
Docent Ulrik Šmid Rafael Podobnik
Bolj kot da bi nas kaj naučil, očetovsko ga je skrbelo, da ne bi roko nase dvignili. Primer mladeniča nam je opisal, ki si je življenje vzel v predstavi, da draga bo na pogreb prišla, rdečo rožo na krsto položila. Oči so živo se mu svetile, ko po predavalnici je pogledal: Nič takega se ni zgodilo, draga je doma ostala, rdeče rože ni utrgala.
Črna ptica Rafael Podobnik
Tisnikar je ljubil krokarja, krokarji ljubijo Slovence, čeprav niso slastnejši od gamsov in od tujcev. Radi hodijo po robu. Večkrat skregani z življenjem. Konec dokončno jih pomiri. Obrok zadošča za več tednov.
Moji Brez povratka samomorilci Rafael Podobnik Rafael Podobnik
Samomorilce ločujem na tujce in na moje. Tujci so obupanci, obstali so pred zidom. Moji so veleumi, razjeda jih nesmisel. Ne sla, ne vera, ne ljubezen, ne lepota ne reši jih pred razumom. Ker smisla ni, nesmiselno končajo.
Gavran je zaokrožil. Začuda pomirljivo prigovarja: Mirno skoči v prepad. Začel bom pri očeh, užival v mehkobi tkiva, čudež narave s slastjo požrl. Sonce ti bo ugasnilo. Slepil te bo konec rova. Odplaval boš izven sebe, zviška pojedino telesa gledal. Nobena zvezda se ne bo zganila. Vesolje bo gluho zrlo vate. Duh posrkala bo črna energija. Četudi ti bo smrt spregovorila, zvezdni prah ohranil ne bo zapisa.
Deset zdravilnih in ena Rafael Podobnik
Kako bomo uvedli stimulacijo, ko še za lene ni dovolj denarja. Pregovorna pridnost je med Slovenci nepravično porazdeljena. Oblast se menja vsake štiri leta, da se reši odgovornosti. Pol stoletja se trudimo, da bi iz zdravstva pregnali etiko. Za psihično dobropočutje je bolje goljufati oblast kot paciente. Temeljno zdravnikovo opravilo je, da zdravstvo uokvirja v razpoložljiva sredstva. Politiki si prizadevajo, da bi bil zdravnik tampon med bolnikom in državo. Zdravstvene storitve beležimo, da jih ne napravimo preveč. Zakaj ne bi bolnišnice najemale politikov, ki bi bolnikom pojasnili, da je letni plan dosežen in jim pred nosom zaprli vrata. Zapisniki izpred štiridesetih let se od današnjih razlikujejo samo po datumih. Izjave politikov in težave zdravstva se v moji delovni dobi niso spremenile. 90
Revija ISIS - Julij 2013