S knjižne police
Enciklopedija športa Založba Mladinska knjiga, 2012
V drugem desetletju 21. stoletja predstavlja gibanje zapoved za veliko večino živih bitij, s homo sapiensom na čelu. Na telesni dejavnosti in gibanju temelji koncept sodobnega zdravega (zdravju in okolju prijaznega) življenjskega sloga. Najbolj odločni in nepopustljivi strokovnjaki poudarjajo: »Kdor se ustavi, okori, zboli in propade.« Človeštvo že stoletja spoznava in preverja koristne učinke športne dejavnosti in gibanja na človeka. Načinov, vrst in oblik gibanja je veliko – skoraj toliko kot okusov, teženj, sposobnosti in pričakovanj ljudi (strokovnjaki poudarjajo, da je najpomembnejših športov v globalnem merilu več kot sto!), zato lahko vsakdo najde gibalno dejavnost, ki mu je pisana na kožo. Ker pa glavnina ljudi o telesni dejavnosti in gibanju ve premalo, da bi ga lahko kar najbolj izkoristili, se mnogi po pomoč pri odločitvi in izbiri obračajo na zdravnike, športne in športno-medicinske strokovnjake, psihologe in ostale poznavalce tega širokega področja. Ti pa so dolžni poznati čim več gibalnih dejavnosti oziroma vsaj vedeti zanje, da obstojajo in se jih izvaja, kakšne so njihove zahteve, prednosti in »slabosti«, kako jih je treba izvajati, kakšen je njihov učinek in čemu služijo. Izsledki novejših raziskav pričajo, da se zdravniki sedanjega časa intenzivno zanimajo za gibalno dejavnost in se zanjo tudi v praksi navdušujejo, v isti sapi pa priznavajo, da jim še vedno primanjkuje znanja, izkušenj in kompetenc na tem širokem, pomembnem in zahtevnem področju. Marsikaj o športu in gibanju lahko zdravnik izve iz najnovejše, sodobne Enciklopedije športa. Kot odličen vodnik po športu opisano delo, domiselno zasnovano in bogato ilustrirano, prikazuje in opisuje vse športe oziroma oblike gibanja, od A do Ž. Predstavlja vse od borilnih veščin in ekstremnih športov do skupinskih (moštvenih) športov z žogo, konjeniških športov, športov z loparjem, na trdnih tleh, v vodi in v zraku, na kolesih, vrveh in drogovih, primernih za zimski in letni čas – skupaj več kot sto najpomembnejših športov z vsega sveta.
S pomočjo knjige bralec spozna specifične športne izraze, temeljna športna pravila, terminologijo, ki jo uporabljajo trenerji, igralci in športni strokovnjaki, specialisti za določeno športno panogo. Sodobna enciklopedija športa pa predstavlja tudi različne tehnike, pripomočke in opremo, ki je potrebna oziroma primerna za posamezno športno dejavnost oziroma sklop le-teh. V knjigi se je mogoče podrobneje seznaniti tudi s športnimi tekmovanji, z olimpijskimi igrami na čelu, saj vključuje tudi zanimivo poglavje o olimpijskih igrah kot najprestižnejšem in najpomembnejšem tekmovanju za slehernega športnika, trenerja in njegovo ekipo. V vsakem poglavju tudi rekreativec lahko najde spodbudo, navdih in motivacijo za gibalno dejavnost (rekreativno, tekmovalno in tisto vmes). Zanimivo zasnovan koncept pričujočega obsežnega dela človeku omogoča, da si izbere obliko telesne dejavnosti in gibanja, ki ustreza njegovim lastnostim, značilnostim in sposobnostim, ki jih posameznik lahko odkrije in okrepi tudi pod zdravniškim vodstvom. Zdravnik, ki je sposoben celostnega opazovanja in kompleksne obravnave bolnika, lahko relativno hitro ugotovi, kdo se ponaša z dobrim vidom, kdo je močan, kdo ima mirno roko, komu prija vadba v ednini, kdo je bolj navdušen nad razgibavanjem v dvoje, troje ali v skupini. Hkrati pa v sodelovanju in komunikaciji z bolnikom (svojim varovancem) ugotovi, kdo je pogumen, kdo močan, kdo hiter, spreten, iznajdljiv, domiseln, inovativen, vztrajen, potrpežljiv in vzdržljiv, pa tudi kdo je zahteven
in občutljiv, kdo krepak, odporen in neomajen. V skladu z naštetimi vrlinami in pomanjkljivostmi oziroma lastnostmi in sposobnostmi pa zdravnik bolniku oziroma varovancu (njegovim svojcem) svetuje, priporoči in/ali pomaga izbrati najbolj primerno obliko športa oziroma gibanja.
Na zdrav življenjski slog je priporočljivo otroka navajati in opozarjati že v najnežnejšem obdobju, saj takrat že lahko osvoji osnovna pravila in razvije način življenja, ki ga bo brez posebnega napora (in odpora), dovolj motivirano in navdušeno ohranil do konca življenja. Gibati se je treba redno in z veseljem, zato je toliko bolj pomembno, da človek šport vključi v svojo običajno rutino in o njem preveč ne razmišlja, marveč se preprosto ogreje, požene in spusti v tek ter v njem vztraja, dokler zmore, zna, hoče in sme. Slednje velja posebej poudariti zlasti zato, ker v določenih primerih obstojajo objektivne kontraindikacije za določeno vrsto športa. Tedaj ima zdravnik spet pomembno nalogo. Zato je zelo pomembno, da mu bolnik zaupa in posluša njegova priporočila ter jih tudi (dovolj dosledno) spoštuje in upošteva. Hkrati pa se zaveda, da je praviloma težje in bolj naporno odpravljati slabe navade, kot pa uvajati in sprejemati nove, dobre in neškodljive. Naloga zdravnika (in njegovih sodelavcev) je med drugim tudi v tem, da človeka prepriča, da je gibalna higiena nepogrešljiva za zdravje, mladostnost in vitalnost. Zgodnje privajanje na načrtno, ciljno naravnano, hkrati pa sproščeno in igrivo gibanje predstavlja uvodno dejanje v gibalno avanturo odrasle in zrele oziroma pozne življenjske dobe. Kdaj naj se otrok začne redno, organizirano gibati? Strokovnjaki poudarjajo, da čim prej, tem bolje. Ko skušamo otroka in/ali odraslega motivirati oziroma navdušiti za gibanje, se je treba osredotočiti predvsem na elemente, ki so ključnega pomena za učinkovito gibanje. Kar pomeni, da mu ni treba na dolgo in široko razlagati, kaj in kako bo nekaj počel, in argumentirati, zakaj je to potrebno. Hkrati pa se izogibati vsemu, kar bi ga od optimalne gibalne dejavnosti lahko odvrnilo. Izsledki številnih raziskav pričajo, da je posameznik, ki se že v otroštvu navdušeno giblje, v odrasli in zreli/pozni življenjski dobi redkeje bolan in onemogel – ohranja zavidanja vredno telesno, duševno in socialno kondicijo. Če pa bo (občasno) imel težave z zdravjem, jih bo praviloma uspel hitreje odpraviti ali vsaj zmanjšati (omejiti) in ublažiti. Pri tem pa bo sam utrpel manj škode in tudi manj obremenjeval svojo družino, podjetje, državo in družbo nasploh. Zdravnik (skupaj s svojimi sodelavci) pa mora poskrbeti tudi, da zdrave navade (z gibanjem na čelu) ne preidejo v obsedenost oziroma v zasvojenost. Gibalna anoreksija, bulimija in/ali ortoreksija so za človeka lahko prav tako nevarne kot njihovi antipodi: zasedenost, lenobnost in neprizadevnost. Enciklopedija športa, kot pomočnik na poti v gibalno odisejado, sodi na zdravnikovo (in bolnikovo) knjižno polico, pa tudi v strokovni arzenal zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih in njim podobnih ustanov. Da je gibanje nepogrešljivo od začetka do konca, pa priča že slavni Heraklitov izrek »Pantha rei«, ki ga je veliki antični duh sporočil svetu pred skoraj tremi tisočletji. Nina Mazi
E-naslov: isisnima@yahoo.com Revija ISIS - Julij 2013
75