Strokovne publik acije
Ivan Verdenik, Živa Novak Antolič, Jelka Zupan: Perinatologia Slovenica II Združenje za perinatalno medicino SZD, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, 2013. Tiskarna Bori, naklada 500 izvodov, mehka vezava, 181 strani Slovenski perinatologi zbiramo podatke o vseh porodih (nosečnostih, porodih, novorojenčkih in o poporodnem obdobju matere) od leta 1986 v dvanajstih in od leta 1987 v vseh štirinajstih slovenskih porodnišnicah v Sloveniji. Prve desetletne podatke (od 1987 do 1996) smo objavili leta 1998 v Perinatologii Slovenici I. Pred nami je druga desetletna obdelava slovenskih perinatalnih rezultatov (od 2002 do 2011) v Perinatologii Slovenici II. V Uvodu Tanja Premru Sršen, predsednica Perinatološke sekcije Slovenije in predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo v ljubljanskem UKC, opozarja na nekatere pomembne rezultate ter daje smernice za nadaljnje delo.
Med drugim meni, da je pomembno, da je v zadnjem desetletju poraslo število porodov za 24 odstotkov. Mrtvorojenost je ostala enaka, znižali pa sta se umrljivost plodov med porodom in umrljivost novorojenčkov pred odpustom. Vsa umrljivost novorojenčkov pred odpustom pa se je v zadnjih 10 letih zmanjšala za 34 odstotkov. Le 0,2 odstotka žensk je rodilo doma ali na poti v porodnišnico, umrljivost novorojenčkov na domu pa je bila petkrat večja kot v porodnišnicah; povečal se je odstotek preživetja novorojenčkov okoli 30. tedna nosečnosti, ki skorajda doseže odstotek preživetja ob predvidenem dnevu poroda. Stopnja maternalne umrljivosti se v zadnjih 30 letih žal ni spremenila in je v primerjavi z drugimi evropskimi državami velika. Vodi samomor zaradi duševnih motenj. Pogostnost transfuzije med in po porodu rahlo upada, imamo pa visoko stopnjo histerektomij po porodu. Obporodna oskrba novorojenčkov se z leti izboljšuje, imeli smo manj obporodnih asfiksij in možganskih krvavitev. Meni, da bomo morali v naslednjih letih posvetiti veliko pozornost preprečevanju naraščanja carskih rezov, vključno s problemom poporodnih histerektomij, in duševnemu zdravju nosečnic ter spodbujanju »babiškega poroda«. Jelka Zupan v uvodnem poglavju o definicijah, ki so izredno pomembne za uspeh opredeljevanja rezultatov, navaja definicije vitalne in zdravstvene statistike, strokovne statistike in daje vrsto priporočil.
Ivan Verdenik, glavni avtor, tvorec statistične obdelave ter oblikovalec, v uvodu govori o metodoloških pomanjkljivostih pri zbiranju podatkov, ki jim botrujejo predvsem različne tehnologije, uporabljene za zbiranje podatkov, ter različni strokovni profili
vnašalcev podatkov. Da bi zagotovili čim natančnejši vnos podatkov, predlaga občasno preverjanje vnešenih podatkov. Različna poglavja, ki obravnavajo tako vitalno statistiko, podatke o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju ter o novorojencih, obravnavajo in komentirajo različni strokovnjaki ustreznih področij. Razpravljajo o dobljenih rezultatih ter nekateri dajejo priporočila, kako naprej.
Podatki so predstavljeni po posameznih porodnišnicah ter skupni za Slovenijo. Podatki so prikazani grafično (93 grafov) ter pisno (180 razpredelnic). Grafi so izredno pregledni, natančni ter predstavljajo rezultate posebej za vsako petletno obdobje ter posebej za zadnje preiskovano leto. V pisnem prikazu so prikazani podatki za vsako porodnišnico in Slovenijo po letih, in sicer v absolutnem številu ter v odstotkih (oboje je delo I. Verdenika).
Zbornik je izreden prikaz dela slovenskih perinatologov in neonatologov – tako strokovnega dela kot tudi dela pri zbiranju podatkov. Nacionalni perinatalni informacijski sistem (NPIS) je v svojem 25-letnem obstoju prikazal voljo slovenskih strokovnih delavcev na tem področju, da redno in na isti način pregledujejo rezultate svojega strokovnega dela, tako da se lahko primerjajo med seboj in z drugimi državami ter na podlagi videnega izboljšujejo svoje delo. Nacionalni perinatalni informacijski sistem je s svojim zajemanjem perinatalnih in neonatalnih rezultatov pri vseh porodih v slovenskih porodnišnicah edinstven v Evropi in verjetno v svetu. Nekateri perinatološki rezultati NPIS-a se kot kazalniki strokovne kakovosti in kot rezultati, ki pojasnjujejo te kazalnike, že štirinajsto leto vsako leto analizirajo na ravni posameznih porodnišnic in posameznih zdravnikov perinatologov na Zdravniški zbornici Slovenije v programu Kakovost strokovnega dela v Sloveniji, so pa v glavnem namenjeni le lastnikom teh rezultatov, Razširjenemu strokovnemu kolegiju ter Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije.
Oba desetletna pregleda rezultatov pa zajemata večino podatkov, ki se zbirajo v NPIS-u, posebno še zadnji s komentarjem mnogih strokovnjakov za različna področja pa daje vsem sodelavcem na področju perinatologije in neonatologije, načrtovalcem zdravstvenega varstva in analitikom, verjetno pa tudi mnogim drugim strokovnjakom in tudi laikom, dovolj verodostojen vpogled v dogajanja, kakšne so primerjave z rezultati drugih držav in kje so možnosti za izboljšave. Menim, da so uredniki Perinatologie Slovenice II ob sodelovanju različnih strokovnih sodelavcev opravili izjemno delo. Marjan Pajntar
E-naslov: marjan.pajntar@zzs-mcs.si Revija ISIS - Julij 2013
71