Medicina
9. Bedjaničev simpozij Maribor, 24. in 25. maj 2013 Božena Kotnik Kevorkijan Mariborski infektologi vsako drugo leto zadnji konec tedna v maju organiziramo Bedjaničev simpozij. Letos je bil že deveti po vrsti z naslovom Obravnava bolnika z vročino. Vročina je enostaven in zelo pogost bolezenski znak, za katerim se skriva vrsta različnih obolenj, največ infekcijskih, včasih pa druge bolj ali manj resne bolezni in celo maligna obolenja. Zato smo se organizatorji odločili, da bomo kot predavatelje povabili strokovnjake različnih vej medicine, ki se pri svojem delu srečujejo z bolniki, ki imajo vročino, in ki vsak na svoj način pristopajo k obravnavi takega bolnika. Simpozij je potekal v kongresnih prostorih hotela Piramida v Mariboru.
Letošnji simpozij smo začeli z dvema predavanjema, ki sta nas uvedli v klinično problematiko povišane telesne temperature (vročine). Prof. Marjan Slak Rupnik z Medicinske fakultete v Mariboru je predstavil sodobno razumevanje uravnavanja telesne temperature pri človeku, prof. Vladimir Kotnik iz Ljubljane pa imunsko odzivanje človeškega organizma pri povišani telesni temperaturi. Pred predavanji o posameznih skupinah obolenj, ki se kažejo z vročino, je Božena Kotnik Kevorkijan predstavila problem bolnikov z vročino v UKC Maribor, število nepojasnjenih vročinskih stanj in diagnoze, ki se skrivajo za napotno diagnozo Status febrilis. Pogosto pridejo do infektologa bolniki, ki obravnave pri specialistu ne potrebujejo, a jih dežurni zdravniki napotijo v bolnišnico samo zato, ker nimajo možnosti za laboratorijsko in slikovno diagnostiko.
povzročajo bakterije, ki izločajo ESBL. Zelo zanimivo predavanje, ki je vse poslušalce ponovno spomnilo na vse bolj prisoten problem okužb, ki jih povzročajo proti antibiotikom odporne bakterije. Popoldanska predavanja je začela prof. Barbara Jezeršek Novaković. Predstavila je problem obravnave bolnikov s febrilno nevtropenijo. Za nas je bilo pomembno sporočilo, da spadajo bolniki s febrilno nevtropenijo v roke onkologov, saj so poleg nevtropenije prisotni še drugi zdravstveni problemi, ki jih infektologi ne moremo razrešiti. Sledili sta še zanimivi predavanji o vročini po vstavitvi sklepne proteze (Nina Gorišek Miksić) in o pristopu k bolniku z vročino v enoti intenzivne terapije (Zmago Novak). V zadnjem delu popoldanskih predavanj je prof. Janez Tomažič predstavil problem povišane telesne temperature pri imunsko oslabljenih bolnikih, zlasti pri tistih
Predstavitev kliničnih problemov pri obravnavi bolnikov z vročino je začel gost iz New Yorka prof. Richard B. Roberts, ki je sicer že večkrat sodeloval na naših simpozijih. Tokrat je imel izjemno zanimivo predavanje o infekcijskem endokarditisu, na katerega bi morali večkrat pomisliti ne samo infektologi, ampak že družinski zdravniki in drugi specialisti, pri katerih tak bolnik najprej poišče pomoč, še pred pregledom pri infektologu. Nadaljevali smo z obsežnim področjem okužb dihal, ki se kažejo z vročino in so lahko enostavne za diagnostiko in zdravljenje, druga skupina obolenj dihal (npr. tuberkuloza) pa predstavlja klinični in epidemiološki problem, je poudarila gostja z Golnika Katarina Osolnik. Po predavanjih mariborskih infektologov o driskah (Ksenija Ekart Koren) in o pristopu k bolniku s sumom na okužbo osrednjega živčevja ( Jana Rejc Marko) so sledile delavnice s prikazi bolnikov, ki so bili obravnavani v UKC Maribor zaradi vročine in pri katerih je bila pot do diagnoze dolga in težavna. Sodelovali so vsi prisotni z odgovarjanjem na vprašanja, ki so jih med predstavitvijo postavljale voditeljice prikaza primerov. Dopoldanski del simpozija je zaključil prof. Bruno Baršić z infekcijske klinike v Zagrebu, ki je v okviru satelitskega simpozija predaval o izboru antibiotičnega zdravljenja okužb, ki jih
Revija ISIS - Julij 2013
63