Zanimivo
Vpliv telesne vadbe na kakovost življenja starejših Tatjana Novak, Zvonka Zupanič Slavec
Nascentes morimur – porajajoč se umiramo, je latinski pregovor, ki govori o rojstvu in smrti ter nas opozarja na dejstvo, da se začnemo starati takoj, ko se rodimo. Staranje in starost sta pojma, ki ju obravnava gerontologija, veda, ki z biološkega in sociološkega vidika proučuje staranje. Pomembna je postala šele v 20. stoletju, saj se je svetovno prebivalstvo začelo starati, življenjska doba pa podaljševati.
Starost je opredeljena kot obdobje nad 65. letom starosti. Prelomnice v življenju posameznika so po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v tem obdobju označene kot: zgodnje starostno obdobje od 65 do 74 let, srednje starostno obdobje od 75 do 84 let, pozno starostno obdobje od 85 do 99 let in zelo staro obdobje nad 100 let. Pojma staranje in starost sta si zelo podobna, razlikujeta se le po pomenu. Staranje je proces, ki traja od rojstva do smrti, starost pa je neko trenutno stanje, v katerem se nahajamo.
kažejo, da se prav zdravi starejši ljudje počutijo najbolj zadovoljne in v starosti najbolj uživajo življenje, saj menijo, da so s svojim delom, načinom življenja in samospoštovanjem dosegli življenjske cilje. Pri sociološkem staranju se ugotavlja odnos med človekom in njegovim socialnim okoljem. V starosti na kakovost življenja vplivajo kognitivni in emocionalni dejavniki, zdravje in telesna pripravljenost ter socialna in rekreacijska konstelacija. Svoj delež neposredno in posredno prispeva tudi ekonomski status, ki pa je pri starejših ljudeh domnevno manj pomemben. Kognitivna in emocionalna funkcija odražata željo vsakogar po ohranjanju produktivnosti, neodvisnosti in aktivni interakciji z okoljem. Ekonomska neodvisnost, čeprav ni zelo izrazita, ima potencial spodbujati kakovost življenja. Socialna in rekreacijska funkcija omogočata ljudem bogatejše življenje. Najpomembnejši delež h kakovosti življenja v starosti pa prispevata zdravje in telesna pripravljenost, ki vključujeta telesno zdravje in funkcije, energijo in vitalnost. Vsi omenjeni dejavniki vplivajo na avtonomijo posameznika, to je na samostojno in od drugih neodvisno kakovostno življenje v tretjem življenjskem obdobju.
Prelomno obdobje, namenjeno starejšim ljudem, je bilo leto 1999, ki so ga Združeni narodi zaznamovali z geslom »Dodati življenje letom, ki so bila dodana življenju« ter oblikovali pet načel, s katerimi so opredelili obdobje starejših ljudi: neodvisV Sloveniji se je večje število starejših ljudi začelo pojavljati nost, sodelovanje, (samo)oskrba, samoizpolnjevanje in dostoz upokojevanjem generacije, rojene v času pred in med drujanstvo. Tega leta se je sporočilo SZO ob svetovnem dnevu go svetovno vojno. Ta generacija je v primerjavi z današnjimi zdravja glasilo, da je staranje svetovnega prebivalstva velik izziv, rojstvi izrazito številčna in predstavlja skupino prebivalstva, ki je s katerim se sooča svet v naslednjem stoletju, lahko pa je tudi velika priložnost, kajti starejši ljudje lahko še veliko prispevajo v družbi. Vse večja heterogenost starejše populacije je kot posledica podaljševanja življenjske dobe, v bodoče je namreč pričakovana povprečna življenjska doba moških 75 let in žensk nad 80 let, vzpodbudila razmišljanja in raziskave v smeri ohranjanja zdravja v pozno starost. Zelo pomembno je namreč razlikovati zdravo staranje od pojavov bolezni in patološkega staranja. Funkcionalna sposobnost nekega 70-letnika je lahko zaradi vsakodnevne vadbe tako ohranjena, da se sploh ne razlikuje od funkcionalne sposobnosti 45-letnika. Na staranje vplivajo različni vidiki: biološki, psihološki in sociološki. Biološko staranje pogojujejo geni, bolezni, poškodbe in slabi življenjski pogoji ter pomeni propadanje življenjskih funkcij organizma oziroma privede do neravnovesja med organskimi sistemi. Zato lahko ljudje, stari nad 65 let, po biološki starosti odstopajo od koledarske tudi za ± 20 let. Psihološko staranje opredeljuje stopnja zrelosti človekove osebnosti, ki se kaže kot njegovo samozaupanje, prilagajanje, življenjski optimizem, počutje v različnih starostnih obdobjih, reševanje osebnih problemov in podobno. Od tod izhaja trditev, Dr. Tatjana Novak. da je človek star toliko, kolikor se počuti. Raziskave tudi Revija ISIS - Julij 2013
55