Intervju sem pristopil, bil mi je tudi izziv, kako fotografsko zajeti bolnišnično dogajanje z upoštevanjem občutljivosti vsebine fotografij. Fotografije so nastajale nekaj mesecev.
Mislim, da je knjiga zares lepa, kot knjiga mora biti! Vesel sem, da je izšla. Kolikor vem, je nekdo ocenil, da je knjiga preveč bogata, kar ni v skladu s temi kriznimi časi… S kakšnimi občutki ste se iz Afganistana vrnili v Slovenijo? Kako ste se vključili v slovenski način življenja? Vem, da sem zaradi večje intenzivnosti vojne nekaj dni zamujal s prihodom domov. Z ženo sva imela rezervirano smučanje v Italiji in vrnil sem se točno en dan pred smučarijo. Pa sem jih poslušal (ha, ha). Dan po prihodu sem na avtu izgubil pokrov za bencinski tank, dobil kazen za nepravilno parkiranje, čakalo me je nekaj položnic … ja, prehod v vsakdanje življenje ni vedno gladek. E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si
Trenutek oddiha – portret.
So bolnišnice res obsojene na ustvarjanje izgube? Intervju s prof. dr. Majo Vehovec, znanstveno svetnico Ekonomskega inštituta Zagreb Polona Lečnik Wallas
Tudi na Hrvaškem se soočajo s finančnimi težavami v zdravstvu. Ekonomski inštitut v Zagrebu je v jeseni 2012 analiziral vse klinične centre, klinične bolnišnice in klinike ter splošne bolnišnice in specializirane bolnišnice, ki so v sistemu javnega financiranja bolnišnic Republike Hrvaške. Skupaj kar 60 bolnišnic. Narejeni sta bili dve vrsti analiz: finančna ter ocena tehnične učinkovitosti bolnišnic. Pogovarjali smo se z glavno znanstveno raziskovalko Ekonomskega inštituta v Zagrebu prof. dr. Majo Vehovec. V okviru Ekonomskega inštituta ste preučevali delovanje in financiranje zdravstvenega sistema, predvsem na primeru bolnišnic. So bolnišnice res obsojene na ustvarjanje izgube? Bolnišnice so na ustvarjanje izgube obsojene le, če se ne izognejo vzroku izgube. To pomeni, da se mora obstoječi sistem financiranja, vodenja in organizacije bolnišnic spremeniti. Obstaja več razlogov za to, da bolnišnice ustvarjajo izgubo. Prvi se nanaša na model financiranja Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZZ), ki državnim bolnišnicam dodeljuje 48
Revija ISIS - Julij 2013
sredstva v obliki t. i. »limitov«, ti pa temeljijo na vzorcu preteklih izdatkov. Od teh je v največji meri odvisen prihodek bolnišnic, saj »limiti« predstavljajo pretežni del njihovega proračuna. Ostali prihodki hrvaških bolnišnic skupaj tvorijo manj kot 10-odstotni delež vseh prihodkov. Bolnišnice niso seznanjene z argumenti, ki »limite« razlagajo po jasnih kriterijih, in zato ne poznajo razlogov, zaradi katerih so nekatere bolnišnice upravičene do višjih oz. nižjih »limitov«, četudi npr. pripadajo istemu tipu bolnišnic s podobnim obsegom poslovanja in so si tudi po lokaciji razmeroma blizu.
Državne bolnišnice in HZZZ v pravnem pomenu predstavljajo dve strani pogodbenega odnosa, ki pa pri pogajanjih nista enakopravni, saj se »limit« bolnišnicam enostavno dodeli. Značilnost takšnega načina pogodbenega odnosa je t. i. nepopolna informacija, zaradi katere obe strani izkazujeta nezaupanje. HZZZ izkazuje nezaupanje do bolnišnic glede prikazanih stroškov, zato limite pogojuje s pritiskom, da se stroški bolnišnic znižajo, bolnišnice pa po drugi strani prikazujejo višje stroške, da bi na HZZZ izvajale pritisk z namenom pridobitve več