Forum
O debelih in suhih kravah sodobne politike Tomaž Rott
Debele so nedvomno v bankah, vsaj sodeč po plačah, nerazumnih odpravninah vodilnih in odgovornih, visokih regresih, kjer kljub omejitvam v ustanovah v vsaj delni državni lasti to pravilo ne velja. Pa tudi pri nekaterih vojaških pokojninah, ki baje segajo preko dovoljenega maksimuma (izgovor, da so visoke prispevke za tako visoke pokojnine plačevali v nekdanji vojski, ni prepričljiv, saj isto velja tudi za mnoge visoko usposobljene civilne kadre, ki so bili dobro plačani in so veliko prispevali v pokojninske sklade, pa vseeno z razumevanjem sprejemajo maksimirane pokojnine). Žal premalo poznamo hlev, v katerem so se in se še vedno gojijo te debele krave na račun skromnih oborov za ovce, mršave koze in suhe krave v šolstvu, zdravstvu, med upokojenci itd., kjer je namesto hleva gnev.
Ja, upokojenci naj bi bili vsaj zaenkrat zaščiteni, pa ne vem, če to povsem drži: nimajo nobenih usklajenih povišanj (zaenkrat tudi ne znižanj), ukinjen je regres oz. dodatek za rekreacijo (je rekreacija mišljena kot nujen pohod iz 10. nadstropja stolpnice brez dvigala v oddaljeno trgovino po cenejši kruh od prejšnjega dne, posneto mleko in ceneno kameno sol, pa morebiti še zobno krtačko, ki je potrebna tudi za čiščenje proteze, v skrajni sili tudi čevljev). Poleg zvišanega DDV naj bi plačevali še krizni davek. Ali ga bodo res tudi vsi ostali? Zniževanje pokojnin je v bistvu nezakonito retroaktivno delovanje aktualne zakonodaje, saj gre za zasluženo dobrino. Zagovorniki nižanja pokojnin bi očitno radi še novo Hudo jamo. Če so upravljalci pokojninskih skladov špekulativno izgubljali denar ali ga namenjali za flikanje bog ve kakšnih investicij, naj tudi tu država da jamstvo za zagotovitev rednega izplačila pokojnin, kot ga daje za reševanje neresnih špekulacij v bankah in podjetjih. Mati Evropa naj kar zahteva znižanje pokojnin, vendar naj prej preveri višino pokojnin v vseh državah, ki so v škripcih (Grčije, Cipra, Portugalske itd.), in realno upošteva stroške življenja. V nasprotnem primeru je tu upravičen generacijski spor med materjo Evropo in njenimi otroki.
Res se mi milo stori po prababici Avstro-Ogrski, kjer so bile vse stvari bolj »pošlihtane«, od prometne infrastrukture preko šolstva in zdravstva do kulture. Celo slovenski jezik je bil bolj upoštevan, vsaj v vojski, kot govore zgodovinski viri.
36
Revija ISIS - Julij 2013
Rajnka babica Jugoslavija, tako v prvem kot v drugem zakonu, kot prava mačeha ni znala uskladiti med šestimi (in še kakšnim nepriznanim nezakonskim) tako različnimi zakonskimi otroki, ko so se med seboj pretepali za kakšen bonbonček. Verjetno je vsem manjkala očetova roka – očeta, ki ga ni nihče poznal in videl. Nekateri očimi pa niso bili dovolj dosledni in pravični, da bi jim vsi lahko zaupali.
In sedanja mati Evropa le težko kroti bika skrajno liberalne in lobistične politike. Da nima vedno prav, se je že pokazalo pri sladkorni politiki, pri predpisih za domače in uvožene kmetijske pridelke (npr. ustrezna dolžina in ukrivljenost banan, kot da niso le za prehrano), izbiri avtohtonih in uvoženih semen, ribiških kvotah (pri katerih je odločala nevarno konkurenčna rja ladij), sedaj pa še pri povsem nesmiselni privatizaciji vode – gorje, da se napiješ pri gorskem studencu, ne da bi vprašal poprej sicer neznane lastnike, da se namočiš v jezeru, ne da bi te odplaknil ali celo obstrelil kak občinski odlok. In v okviru te evropske politike, ki je dopustila nekritično (žal tudi nekrotično) zadolževanje manj pomembnih posameznikov, špekulativnih gospodarstvenikov in nestvarnih podjetnikov, naj bi vsi zategovali pasove, ki jim je že zdavnaj zmanjkalo lukenj. Ne samo, da bomo vsi videti osasto preščipnjeni v pasu kot nekdanje lepotice, dobili bomo trofične razjede zaradi atrofije zadnjičnih mišic.
Pa ni kriva samo evropska politika. Način izbiranja naših poslancev je verjetno neustrezen. Saj si v bistvu prisiljen izbirati med strankami in ne med sposobnimi kandidati (ki se zadnje čase čedalje raje izognejo politiki). Poslanci se pri glasovanjih odločajo po črednem nagonu, po direktivah stranke, ki ji pripadajo. Razmišljanje s svojo glavo je karierno nevarno. Poleg tega se pojavljajo pravi politični ventilatorji, ki se obračajo po trenutnih razmerah in žal tudi uspevajo. Pa se še čudimo, zakaj volitve nimajo pravega učinka in zakaj se jih ljudje neradi in čedalje manj udeležujejo.
V enem od predhodnih prispevkov (Downshifting) sem s precejšnjo resnobo nakazal možnosti reševanja sedanje situacije brezposelnosti itd. Tokrat bi dodal še nekaj plitkoumnih, a uporabnih in učinkovitih predlogov: