Forum
Nič več ne bo tako, kot je nekdaj bilo… Združenje zdravnikov družinske medicine SZD je po objavi razsodbe višjega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča v Brežicah in zdravnici Nadi Cesarec naložilo polletno zaporno kazen, prejelo številna pisma in klice članov, ki opozarjajo na nevzdržnost razmer v osnovnem zdravstvu. Obremenjenost z delom, organizacijska nedorečenost oz. nezmožnost vplivanja na organizacijo dela v ambulanti, številne birokratske zahteve, sistemska neurejenost slovenskega osnovnega zdravstva, dodatne uvedbe novih programov (na primer terapevtske skupine zdravil), reševanje proračunskega primanjkljaja na plečih bolnikov in njihovih zdravnikov, vodijo ne le v nihilizem in izgorelost, temveč že v pravi obup.
Zdravniki družinske medicine smo trpežni ljudje, ki že desetletja delamo v slabih pogojih. Vsak bolnik, s katerim se srečamo, ima svojo zgodbo, svoj medicinsko-psihološko-socialni problem. Naše delo je obremenjeno tudi s preštevilnimi zahtevami: naredimo naj vse, kar je tisti dan treba, saj čakalnih dob ni, preseženi količniki pa za nas ne igrajo vloge. Delamo naj kakovostno; tako predpisujemo zdravila, upoštevamo smernice, kazalnike kakovosti, delamo varčno, da bo vzdržal finančni sistem. Zrelo in odgovorno moramo prenašati razdražljivost in tudi jezo ljudi, ki v čakalnicah čakajo več, kot so ocenili politični krogi, da je primerno, ali ko trčijo ob sistemske nepravilnosti ali pa se jim preprosto v življenju dogajajo slabe reči in krivica. In tako smo vlečni konji iz dneva v dan in ni posebnega časa, da bi razmislili, kaj je zares neprimerno in na kakšne pogoje ne bi smeli pristati. V takšnih razmerah pri svojem delu naredimo tudi odstopanja
od profesionalnih norm in smernic, za katere odgovarjamo pred svojo vestjo, pa tudi pred sodiščem.
Mnogi kolegi poleg svoje redne »pokrivajo« še druge ambulante ter t. i. »teren«. Pripravljeni morajo biti za učinkovito in nezmotljivo delo vsaj na dveh mestih hkrati. Dvojno delovišče je pri zdravnikih družinske medicine – predvsem pri tistih, ki delajo v deficitarnih in ruralnih območjih – postalo vsakdan. Zavedati se moramo, da takšne organizacijske strukture niso zrasle v glavah zdravnikov, temveč so jim jih vsilili tisti, ki organizirajo zdravstveno dejavnost v lokalnem in v širšem slovenskem okolju. Ob tem pa se človek ne more znebiti grenkega priokusa, da tisti, ki so v marsičem ustvarili pogoje, ki povečujejo verjetnost naših težav (nesposobni direktorji z nerazumnim varčevanjem in prerazporejanjem kadrov, oblast na vseh ravneh (Ministrstvo, ZZZS, Zbornica), ki je zakrivila pomanjkanje zdravnikov, nesmotrno birokracijo in neustrezen dialog s stroko), stojijo mirno ob strani in si pitijsko umijejo roke. Letalska družba ni kriva, kriv je pilot …
Bojimo se, da se bo to dogajalo tudi v prihodnje in da se ne glede na obsodbo sodišča nihče od odgovornih ne bo vprašal, kaj šele čutil dolžnega ukreniti karkoli, da bi se stanje izboljšalo. To pa pomeni, da je tveganje za napake mnogo večje, kot bi smelo biti. Zdravniki družinske medicine od odgovornih pričakujemo, da nas povabijo h konstruktivnemu dialogu, ki bo vodil v takojšnje in dolgoročno izboljšanje stanja na primarni ravni. Sedanje sistemske rešitve temu dialogu na žalost in v veliko škodo bolnikov niso naklonjene. Združenje zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu
Ne zmorem – kaznujte me! Ne zmorem biti na dveh mestih hkrati – kaznujte me.
Imam srečo. Ker delam v zdravstvenem domu, kjer samo enkrat tedensko poleg svoje ambulante pokrivam sekundarno urgenco. Kar pomeni, da moram svojo ambulanto zapustiti samo v primeru, če pride do nujnega klica na pomoč v času, ko bo ekipa PHE na terenu. Mnogi kolegi in kolegice take sreče nimajo.
In so večkrat tedensko poleg tega, da opravljajo svojo redno ambulanto, hkrati še urgentni zdravniki. Včasih ob tem še nadomeščajo svojega kolega. Opravljajo torej delo treh ljudi, pa se očitno nikomur v tej državi to ne zdi sporno. Saj se da ... Sicer na račun zdravja in življenjske dobe zdravnikov in zdravnic ter na račun kakovosti obravnave bolnikov, ampak da se ... Do trenutka, ko pride do situacije, ko organizacija odpove. Ko se nenadoma ugotovi, da na sistemski ravni države, Revija ISIS - Julij 2013
29