Aktualno zdravstvenih domov. Kot podeželske in odmaknjene ambulante so v Sloveniji tiste ambulante, ki se nahajajo a) na podeželju, tj. izven večjih naselij (v krajih z manj od 5.000 prebivalcev in v krajih, ki so od večjih mest oddaljeni vsaj 15 km), ali b) v izrazito kmečkem, poljedelskem, hribovitem ali redko poseljenem okolju, ali
c) na odmaknjenih območjih (> 20 km do najbližje bolnišnice in/ali do enote stalne NMP).
V njih praviloma zdravnik dela v strokovni osami, tj., da na isti lokaciji oz. v krogu do 10 km od lokacije ambulante dela sam ali z največ še enim zdravnikom družinske medicine. Te ambulante so lahko del zdravstvenih in zasebnih zavodov ali ambulante samostojnih zdravstvenih delavcev. Člani Sekcije ZDM POA ZZDM SZD lahko postanejo zdravniki družinske medicine (specialisti in specializanti družinske medicine ter specialisti splošne medicine in zdravniki brez specializacije), ki delajo v ambulantah, ki ustrezajo zgoraj navedenim merilom in so hkrati člani ZZDM SZD. ZDM, ki ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, lahko postanejo sodelavci Sekcije pri njenih aktivnostih.
Sekcija ZDM POA je namenjena izboljševanju stanja oskrbe bolnikov na slovenskem podeželju skozi izboljšanje delovanja družinske medicine v tem okolju. Področja dela obsegajo izboljševanje kakovosti dela v teh ambulantah, organizacijo primernega izobraževanja za to področje dela in za potrebe timov v
teh ambulantah, raziskovanje organizacije dela, kakovosti dela in posebnosti družinske medicine v podeželskih in odmaknjenih ambulantah, sodelovanje pri projektih in izobraževanju v organizaciji ZZDM, uveljavitev in izpeljavo projekta ruralnih ambulant v Sloveniji, izobraževanje o družinski medicini v okoliščinah podeželskih in odmaknjenih ambulant na vseh ravneh izobraževanja v medicini ter povezovanje s kolegi iz podeželskih in odmaknjenih ambulant po svetu. Sem sodi tudi sodelovanje in udeležba na svetovnem kongresu Evropskega združenja zdravnikov družinske medicine iz podeželskih in oddaljenih ambulant v Dubrovniku, ki ga organizira hrvaško Združenje zdravnikov družinske medicine.
Člane ZZDM, ki delajo na podeželju, izven večjih centrov, vabimo, da se čim prej včlanijo v Sekcijo ZDM POA. Kdor še ni član ZZDM, se lahko z isto prijavnico včlani hkrati v Združenje in v Sekcijo. Članarine ni. Člani ZDM POA ZZDM SZD, ki bodo do 1. 9. 2013 postali člani Sekcije in so včlanjeni v SZD, ki je naša krovna organizacija, bodo na dopisnih volitvah izvolili predsednika in odgovorne za posamezna področja (področje organizacije dela, izboljšanja delovnih pogojev, raziskovanja, izobraževanja, izboljševanja kakovosti, predstavnika v organizaciji EURIPA – Mednarodno združenje zdravnikov, ki delajo v podeželskih in odmaknjenih ambulantah (http://euripa.woncaeurope.org/)/, …), ki jih potrdi UO ZZDM SZD. E-naslov: janko.kersnik@uni-mb.si
2. konferenca družinske medicine Zalika Klemenc Ketiš, Darinka Klančar
Zdravniki družinske medicine smo se 21. maja že drugič zbrali na konferenci, katere namen je bil na osnovi analize SWOT, ki smo jo izvedli na 1. konferenci družinske medicine, narediti akcijski načrt. Na 1. konferenci smo določili štiri širša področja, ki so pomembna za razvoj družinske medicine: partnerstva, komunikacija s ključnimi akterji na področju družinske medicine, zagotavljanje kakovosti in promocija stroke družinske medicine. Na področju partnerstev smo definirali partnerje, s katerimi sodelujemo specialisti družinske medicine in so zato pomembni za njen razvoj. To so bolniki oz. skupine bolnikov, drugi specialisti na primarni ravni (pediatri, ginekologi …), medicinske sestre, osebje v laboratoriju, fizioterapevti, osebje v nujni medicinski pomoči in farmacevti. Akcijske usmeritve za prihodnje s področja partnerstev pa so naslednje: • vse partnerje je treba začeti vključevati v že obstoječa strokovna srečanja družinske medicine. Organizacijski odbori posameznih srečanj omenjene strokovnjake vabijo v organizacijske odbore za pripravo strokovnih vsebin;
• na lokalni ravni se bodo mladi zdravniki bolj intenzivno vključevali v organizacijo predavanj za laično javnost in za društva bolnikov;
• v vsaki regiji bo imenovan regijski koordinator, ki bo povezoval specializante družinske medicine in mentorje. Regijske koordinatorje imenuje in usklajuje koordinator specializacij. Vsaka zdravstvena ustanova naj bi izdajala svoj bilten, v katerem bi vsi omenjeni partnerji objavljali svoje prispevke; • specialisti družinske medicine bodo v lokalnih časopisih objavljali več prispevkov. Potrebna je aktivacija specializantov, saj je to del programa specializacije družinske medicine;
• diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah družinske medicine (RADM) bodo aktivno predstavljale rezultate dela v RADM in jih objavljale v strokovnih revijah in zbornikih strokovnih srečanj.
Na področju komunikacije s ključnimi akterji smo prav tako definirali, kateri akterji so pomembni oz. ključni za razvoj družinske medicine. To so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Ministrstvo za zdravje (MZ), Zdravniška
Revija ISIS - Julij 2013
17