Zdr avniki v prostem času
Sodobne osnove politične ekonomije za perjad Basen
Kondor Opazovalec Basen govori o značilno slovenskem vstopu politike v prej odlično delujoč sistem javnega zdravstvenega zavoda. V njej nastopajo zdravnice in zdravniki v vlogi kondorjev, drugo strokovno medicinsko osebje pa v vlogi drugih ustvarjalnih ptic. Zgodnje jutranje sonce je nežno poljubilo vrhove zahodne obale. Najprej najvišje. Potem je seglo nižje in še nižje in končno posvetilo v najgloblje kanjone. Pa ne do konca. Nekatere globine so ostajale temne in skrivnostne.
S svetlim prihodom sonca so se na visokih pečinah začele prebujati neke posebej čudovite ptice. Kondorji posebne vrste. Že od nekdaj domujejo na najvišjih in najbolj nevarnih pečinah, iz katerih se vztrajno in brezhibno prepuščajo skrivnostni moči vzgonskih vetrov. Znova in znova ob svojih letih preučujejo smeri teh vetrov, njihove jakosti in nepredvidljive pasti in ob tem strastno izpopolnjujejo svoje ustvarjalno življenje – svoje strokovno letenje. Mnoge med njimi uspevajo dosegati neizmerne višave, pa tudi ogromne razdalje in osupljive hitrosti. Tako v dolgih letih ustvarjalnega sobivanja živijo te ptice v skladu s hierarhijo svojih moči, svojih izjemnih spretnosti in izpopolnjenih znanj.
Ob njih sobivajo še druge čudovite in ustvarjalne ptice. Tudi te iz dneva v dan vztrajno in spretno dosegajo svoje najvišje vzgonske vetrove. Dosegajo nekoliko nižje, torej malce drugačne višine. A so tudi njihovi leti nedvomno vrhunska doživetja posebne strokovne vrste. Sončna ali oblačna, deževna ali vetrovna, včasih tudi močno viharna je bila in tudi v prihodnje še bo ta živahna obala. V mnogih desetletjih tega ustvarjalnega sobivanja je predstavljala do družbe odgovorno a vendar tudi svobodno danost uresničevanja vedno novih in vedno zahtevnejših sanj tega raznolikega letečega stvarstva.
Pa se je v ta ptičji raj odločila pogumno vstopiti bistra, pravičnemu in odločnemu vodenju zelo predana pastirica. Prišla je s poslanstvom, da vzpostavi red ali bolje »Končno vzpostavi red na tej anarhični obali!« Politična volja ljudstva ji je v marljive roke podala in zaupala trdo pastirsko palico. S to naj bi začela takoj in čim odločneje mahati po glavah neukročene perjadi, ki jo je prišla navdušeno past in ji v glave vlivat znanje sodobne politične ekonomije za perjad. Tako je začela nadebudna pastirica s prvimi zamahi svoje pastirske palčke udrihati že ob prvih odločnih korakih po vznožju pečin. Marsikateri boleči zamah s to palico je uspel zadeti ali vsaj oplaziti rep, nogo ali morda eno ali drugo krilo teh svobodnih ptic. No, glave navadno ne. Saj so ptice tako ali tako praviloma letale visoko nad obalo, pri občasnih nujnih spustih v nižine pa so imele glave toliko pokonci, da jim ti udarci niso prav usodno spremenili smeri njihovih letov.
Ker pa je v dosegu svojih rok že na samem začetku vladanja raztresla tudi prgišče okusnih oblastniških semen, bo usoda tega pernatega stvarstva kmalu postala zanimiva. Na eni strani bo predstavljala jedro adrenalinsko pogojenega preučevanja radovedne splošne javnosti, na drugi strani pa že postaja vsebina morastih sanj preostalega še vedno letečega pernatega stvarstva. ...
Realnost bo sčasom zastavila svoje neizprosno vprašanje: »Se bodo v tem čarobnem ustvarjalnem svetu morda našle ptice, ki bi jih okusno oblastniško zrnje utegnilo zanimati do mere, ko bi v novih političnih razmerah svoje dotedanje lete spremenile pretežno v lete po nižinah? Kdo ve? Konec vsake basni je unikaten ...
...
Medplanetarni etični konzorcij Znanstvenofantastična kratka zgodbica Tatjana Puc Kous
Ni marala nositi sprejemnika, zato so se pojavljali vidni signali, kar nekaj časa, preden je opazila na stenskem zaslonu, da je prispelo TKSS-sporočilo. Zavzdihnila je in zaslišal se je prijeten drseč zvok, ko je izključila komoro in so vratca zdrsnila v režo ter zaprla komoro s kulturami celic. »No pa lepo rastite,« je pomislila in se nejevoljno odpravila k ekranu za TKSS-poročila. Izrekla je svoje ime Gabriela Levik,
raziskovalni sinhroni genetski inštitut RSGI. Med čakanjem na prenos se je zleknila na vodni fotelj in se zazrla v strop laboratorija. Namesto stropa je opazovala valovanje vode. Zanimivo, kaj so danes izbrali, resnično se trudijo. Bilo je pomirjujoče, kar je bilo ta trenutek pomembno, ker si ni predstavljala, kdo bi ji lahko v tem času pošiljal sporočila. Zjutraj so imeli videokonferenco, zaposleni so že odšli pred urami in ni imela nikogar, razen svojih celic. Materinsko je pogledala proti komori s Revija ISIS - Julij 2013
101