Zdr avniki v prostem času Ob tem se spomnim pripovedi moje matere, kako je posegla v igro dveh mesarskih psov. Pred drugo vojno je vsak teden vozil mesar z vozom meso iz Kranja v Kamnik. Tistega dne sta ga spremljala dva velika psa. Zalotila sta mačka kakih sto metrov vstran od ceste in ga pričela trgati. Moja mati je vsa iz sebe brez uspeha kričala nanju, nato pa je proti njima vrgla še grablje, ki jih je imela v rokah. Psa sta odskočila, pustila že mrtvega
mačka; verjetno se matere ne bi lotila, takrat pa je že pritekel njun lastnik in ji rekel, kako da si je upala poseči med dva tako velika psa. Mati mu je razburjena rekla, da bi ju moral imeti privezana in še z nagobčnikom. Mesar ji je ponudil revolver, naj ju kar ustreli, če misli, da je tako prav. Pa mu je mati dejala, da psa nista nič kriva, če bi že koga ustrelila, bi ustrelila njega, ki brez vesti dopušča takšne grozote. Potem je kmalu prišla vojna.
Maji
Tomaž Rott, Urška Gantar Rott Maji so predstavljali dobesedno »najsijajnejšo džungelsko kamenodobno kulturo«, ki se je razvijala predvsem na področju današnjih držav Gvatemale, Južne Mehike z Jukatanom, Belizeja, Hondurasa in El Salvadorja, kjer so gradili tempeljske komplekse in se v njihovi bližini naseljevali. Majevska kultura naj bi trajala vsaj dobrih 2500 let, po navedbi mehiškega narodnega antropološkega muzeja od leta 1000 pr. Kr. do leta 1521. Prva naselja predklasičnega obdobja so sicer nastajala že od 2000 ali vsaj 1500 let pr. Kr. naprej, vendar mesta z večjimi stavbami verjetno okrog leta 500 pr. Kr. Klasična doba naj bi se začela med leti 150 pr. Kr. do 250 po Kr. in trajala do približno leta 900. Poklasična pa od takrat naprej do začetka 16. stoletja. Nekateri konec povezujejo s prihodom Špancev leta 1519, drugi z zavzetjem azteškega imperija leta 1521, tretji pa vsaj z začasnim zavzetjem majevskega mesta Chichen Itza leta 1531. Ne glede na vse te neusklajene letnice, je blišč majevske civilizacije zbledel že nekaj stoletij pred prihodom Špancev, življenje Majev pa se nadaljuje vse do danes. Njihov življenjski prostor je zajemal tri območja, ki si jih še danes deli 20 rodov oz. 6 do 10 milijonov Majev, ki govore več jezikov. Zaradi preganjanja je njihovo točno število težko
določljivo. Najbolj zgodaj je bilo poseljeno višavje Gvatemale in zahodnega El Salvadorja (višavski Maji). Najvplivnejša in največja mesta pa so nastajala na območju vlažnih tropskih gozdov v Severni Gvatemali, zahodnem Hondurasu in predelih mehiških držav Chiapas in Tabasco (petenski Maji), kjer se jih je še do danes ohranilo največ. Tretje področje pa predstavlja pretežno ravninska džungla severnega Jukatana (jukatanski Maji). Pri odkrivanju propadlih majevskih mest si pomagajo s satelitskimi posnetki: barva dreves okrog majevskih ruševin se je spremenila zaradi uporabljenega apnenca pri nekdanji gradnji. Poleg tega posnetki kažejo na obseg sekanja dreves. Za apno, potrebno za kvadratni meter zida, so morali sežgati 20 dreves.
Prvotno obredna središča z velikimi stavbami so postopno prerasla v majevske mestne države. Zanimivo je, da so vsaj nekatera mestna središča v neposredni bližini depresij, ki se v deževni dobi zamočvirijo. To pa so Maji dobro izkoristili v poljedelske namene. V samih mestih so bila svetišča, palače z dvorišči, stopnišči, terasami za vladarje in visoko duhovščino, odprti razsežni trgi, v številnih igrišča za igre z žogo (v Mezoameriki so jih odkrili preko tisoč). Izven mestnega jedra pa so v skromnih kolibah živeli preprosti ljudje, včasih tudi več kilometrov stran od tempeljskega kompleksa. Maji niso nikoli ustanovili skupnega imperija in niso imeli enega vladarja, družba je bila ohlapna zveza mestnih državic, ki so jih povezovali skupni jezik, vera in kultura. Zaradi necentralizirane razdrobljenosti so si jih osvajalci le počasi podrejali. Znani so po izjemnih dosežkih v matematiki, astronomiji, arhitekturi, slikarski in kiparski, predvsem reliefni umetnosti in pisanju. V matematiki so uporabljali dvajsetiški sistem in računali z navadnimi in svetimi števili. Prva so sestavljale črtice in pike, druga pa
Chichen Itza. Castillo, Kukulkanov tempelj, koledarska piramida. Ob vznožju glavi kače. Revija ISIS - Junij 2013
97