Zdr avniki v prostem času
Pesmi Tomaž Rott
Druga izbira
Sprenevedanja
Mamon
Če nisem mrtev, gluh in slep, dovolj biló bi, da nelep, zdaj v starosti še neprivlačen, za tebe bil bi kratkočasen, kot hip minljiv in nič vzkipljiv in obvladljiv in neranljiv in Bog ve kaj lahko se rima, (vsaj v srcu mojem mrzla zima), brez vsakih virusnih zapletov in brez vročičnih amoretov in če slučajno bi roko ti stisnil, ti bi prav lahko iztrgala se moji želji in ponudila dlan sosede – zgrabila bi me brez besede, in če želel bi si poljub bi drugi dami vdahnil up.
Naj bo preklet ta dan, ko sem ugledal svet, ki poln je laži in sprenevedanj, kjer razumevanje le bleda senca zla, kjer dobrotljivost se maščuje s prezirom in sovraštvom kjer hladno dlan oparijo z ogorki lažnivih blodenj vseh tistih, ki bili naj bi vodniki brezčasni in vnaprej ves čas pomniki, vzorniki dejanj. Naj bo preklet ta svet, ki s samoljubneži prežet le hlini dobrotljivost, srce odprto pa jim ni poznano, saj porogljivo se smejijo le sredobežnost si želijo. Naj bo preklet ta svet jedkih nasmehov same ironije dobrote v njih navzven očite le v prazen zlat papir ovite.
Nisem oproda tistega vladarja, ki sabo nosi kup denarja.
Slovo Ko več na svetu me ne bo, vsi tisti, le na videz blagi, v resnici ste bili sovragi – bil sem nihče za vas. Odvrzite spomine name, naj hranijo jih tisti, ki zame so srce imeli vedno odprto in ne zazrto vase za vse čase. Ti so sprejeli me z vsem dobrim/slabim, kar je živelo v meni, vedno nezavedno z dobrimi nameni. Ti niso skrivali se – in okno ni nobeno pred mano stalo zatesnjeno, niti zapah zaslonjen bil ni na njih vratih. A vi, pozabite me, morda to že davno ste, da sem živel med vami vedno s čistimi, iskrenimi željami.
Samota Noč dolgozimska je brezkončno kratka in mrtvoglasni telefon, kot tihi zvon ubitega spomina z lahkotno težo stiska prsa, da krikne duša brez odmeva v brezglasno temo. Daj, pesem, naj na tvojih krilih se vzpnem do sončnega odseva, da mi ogreje kri otrplo, da ubije mi samoto dneva.
Praznota Iskal sem nov navdih, pa v glavi je prepih prepodil vse ideje tja daleč čez vse meje.
Aktualno Če to je res nagrada, da vlada nam politična estrada, z njo maškarada, raja spet nastrada.
Solza Temna solza je zbledela, njen drseči dotik je zasušen in njena vroča gorečnost je gasnila in se ohladila. Pozabil sem nate.
Gejzir Nekaj drobnih spoznanj je med nama zgubljenih, nekaj prikritih sanj je pridobljenih. Smej se prgišču sreče, naj vzkipi kot gejzir, v meni raste nemir, da se prehitro ne izteče.
Vizitka Nimam čebele, ose žela, sem neškodljiv gospod saj vendar sem le t-rott. Revija ISIS - Junij 2013
93