Strokovne publik acije bistveno manjše od tveganja, da bo utrpel okvaro zaradi zapletov nalezljive bolezni. Klinične simptome in znake ter zdravljenje sinkope je podrobno opisala M. Horvat, alergične reakcije pa T. Avčin. V. Plevnik Vodušek in V. Učakar sta navedli priporočila za ravnanje ob pojavu neželenih učinkov. M. Čižman in B. Zakotnik sta poudarila, da je pomembno razlikovanje med časovno in vzročno povezanostjo neželenih učinkov s cepljenjem. V. Učakar je opozorila, da je vse neželene učinke, ki so pridruženi cepljenju, potrebno evidentirati in o njih poročati.
M. Sevljak Jurjevec je predstavila vodenje dokumentacija in evidence ter poročanje o cepljenju. S. Javornik je spregovorila o preskrbi s cepivi, A. Kraigher in M. Sevljak Jurjevec pa sta opisali postopek, kadar cepljenje ni izvedeno, in ravnanje v primeru nepričakovanih dogodkov ob cepljenju. V zadnjem poglavju »Privolitev v cepljenje in pojasnilna dolžnost« je T. Kraigher razložila, da se mora zdravnik oz. cepitelj ob delu s pacienti vedno zavedati, da je vsak posamezen pacient edinstven, ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi v osebnostnem. Vsakemu pacientu so priznane človekove pravice, ki jih mora vsakdo spoštovati. Tega dejstva se seveda vsi zdravniki zavedamo. Vendar pa kot infektologinja, ki sem videla otroke, ki so umirali zaradi nalezljivih bolezni, ki jih danes učinkovito preprečujemo s cepljenjem, ne morem razumeti staršev, ki odklanjajo cepljenje svojih otrok. V zadnjem delu knjige je Alojz Ihan v posebnem dodatku »Cepiva in imunost« natančno, razumljivo in bralcem prijazno
predstavil nekatere temelje imunologije. Razložil je, kaj je imunost, predstavil je celične vrste in podvrste, ki so pomembne za imunski odziv. Opisal je pridobljeno imunost, antigensko specifičnost in imunski spomin, imunoglobuline, njihovo zgradbo in receptorje, nastanek specifičnega imunskega odziva po okužbi ali cepljenju in še številne druge pomembne dejavnike pri nastanku imunskega odziva. Obširno je opisal preobčutljivostne reakcije in pogoste motnje protitelesnega odzivanja.
Knjiga je zelo lepo opremljena, napisana je pregledno, razumljivo in v lepi slovenščini. Besedilo imenitno dopolnjujejo številne tabele in slike.
Uredniki in avtorji so ustvarili veliko in pomembno delo. Šele ob prebiranju knjige sem spoznala, kako so pri nas vsi postopki cepljenja do najmanjše podrobnosti točno določeni, natančno opredeljeni in tudi predpisani. Spoznala sem, koliko strokovnjakov različnih strok sodeluje in mora sodelovati, da poteka cepljenje varno in učinkovito in da se ohrani in izboljša kakovost cepljenja in precepljenost prebivalstva. Knjiga, kakršne do sedaj še nismo imeli, bo temeljni učni pripomoček za študente medicinskih in zdravstvenih šol, bo koristen priročnik za vse, ki izvajajo cepljenje in bo pomemben in dragocen vir informacij za vse, ki jih cepljenje zanima. Alenka Radšel Medvešček
E-naslov: alenka.medvescek@gmail.com
Sistematična analiza globljih vzrokov napak in njihovo preprečevanje Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov Kako se izogniti neupravičenemu obtoževanju za napako Zgodila se je nesreča pri zdravstveni obravnavi pacienta. Nastala je zaradi tega, ker je nekdo nenamerno naredil nekaj (npr. predpisal antibiotik pacientu, ki je nanj alergičen) ali pa je opustil nekaj, česar ne bi smel (npr. ni izvedel indicirane lumbalne punkcije). Temu pravimo človeška napaka, a jo pri nas napačno enačimo s krivdo posameznika za storjeno ali opuščeno dejanje, ki večinoma nastane zaradi nevzpostavljenih sistemov za preprečevanje napak.
Človeške napake so simptom globljih problemov v sistemih in procesih! Ko pride do analize nesreče (če napake namenoma ne pripišemo zapletu ali jo zamolčimo), se osredotočimo na tistega, ki je napravil aktivno napako. To je »lov na čarovnice« ali »odstranjevanje gnilih jabolk«. 76
Revija ISIS - Junij 2013
Tak način je za varnost pacientov škodljiv, saj spodbuja skrivanje napak, defenzivno medicino in pripisovanje napak s škodo zapletom zdravstvene obravnave. Živimo v kulturi obtoževanja. Nismo še uspeli vzpostaviti pravične kulture, kjer se vsakdo zaveda, da se napaka lahko zgodi vsakomur in jo lahko vsakdo sporoči pristojnim v zdravstveni ustanovi, ne da bi se bal neupravičenega obtoževanja, jemanja licenc ali kriminalističnega preganjanja. Pravična kultura pa nas ne razreši odgovornosti za lahkomiselne in/ali ponavljajoče se kršitve in nesprejemljivo profesionalno obnašanje.
Ali poznate koga, ki so mu začasno odvzeli licenco, ker se je zmotil, ali ga obtožili zločinstva? Ali so vas že kdaj obdolževali, da ste krivi za napako, ker ste bili površni, nepazljivi, raztreseni, utrujeni… Ali ste že kdaj kaj pozabili, kar je pripeljalo do napake? Skoraj zagotovo se vam je to zgodilo, doma ali na delovnem mestu, saj imamo zdravniki in