Medicina Poudarek je dal predvsem področju molekularne biologije. Na primerih patentiranja izumov, ki se nanašajo na genomske sekvence DNK in npr. humane zarodne celice, je poskušal postaviti teze, da mora biti etika kompetentno informirana, da mora zavestno prevzemati odgovornost za jutri in pojutrišnjem, če naj medicinska znanost optimalno deluje v korist pacientov. Prof. Strauß je svetovno priznan strokovnjak, zlasti na področju avtorskega prava.
Med nami je bil tudi predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti akad. prof. dr. Feliks Unger iz Salzburga, ki je govoril predvsem o vlogi univerz na področju evropskega zdravstva in medicine, s posebnim poudarkom na etičnih vrednotah. O avtonomiji znanosti je razpravljal prof. dr. Ludvik Toplak, prorektor Univerze Alma Mater Europaea v Salzburgu in ustanovitelj Evropskega središča v Mariboru. »Znanost je danes podvržena številnim pritiskom, zlasti ekonomskim, političnoideološkim in še drugim interesom. V medicini je zahvaljujoč visoko razviti profesionalni kulturi, kljub turbulencam, uspelo zadržati visoko stopnjo etične odgovornosti, ki pa jo je potrebno trajno potrjevati,« so bile zaključne misli prof. Toplaka. Področje forenzične medicine in etičnih vrednost na tem področju je bila glavnina razprave prof. dr. Jožeta Balažica, predstojnika Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Poudaril je, da se je zanimanje za človeški biološki material in trupla močno povečalo, in se v delu svojega predavanja dopolnjeval s predavanjem prof. Šlausa. Tudi pri uporabi biološkega materiala
in človeških trupel morajo veljati najvišje etične norme, je bila vodilna misel tudi prof. Balažica.
Sobotno srečanje je zaključil teolog akad. prof. dr. Jože Krašovec z mislimi: »Novi tehnološki in tehnokratski pogoji so svet spremenili v globalno vas: znanstvenike, mislece in teologe vabijo k tesnemu sodelovanju in profesionalni solidarnosti. Vprašanje avtoritete in zaupanja do znanstvenikov in voditeljev je še toliko bolj postalo temeljni etični problem. Javnost od znanstvenih in akademskih voditeljev pričakuje popolno predanost stroki, profesionalno pristojnost in budnost do nosilcev oblasti.« Vabilu na letošnji simpozij so se odzvali izjemni strokovnjaki različnih področij iz domovine in tujine, kar štejemo za veliko priznanje našemu delu. Da je bila izbrana tema zelo aktualna in tudi družbeno pomembna, nam je potrdila tudi prisotnost akad. prof. dr. Žekša, ki se je udeležil simpozija kot predstavnik kabineta predsednika države.
Najpomembnejše sporočilo letošnjega simpozija je polemični interdisciplinarni pristop pri vzpodbujanju in ohranjanju etičnih vrednot. Etičnih vrednot v medicini se učimo že v študentskih letih, utrjevati in nadgrajevati pa jih je treba vse življenja, da bo stranpoti čim manj. Razprave in zaključki srečanja bodo gotovo v pomoč pravnikom in zdravnikom pri poklicnem delu, zlasti pa še zdravnikom pri presojanju in odločitvah o podaljševanju življenja neozdravljivo bolnim. Ob simpoziju je izšel zbornik povzetkov, v pripravi pa je monografija izbranih poglavij. E-naslov: jelkarebersekgorisek@gmail.com
Drugo srečanje DiaMind (Diabetes & Mind) Jurij Hanžel
Tudi na drugem srečanju DiaMind (Diabetes & Mind) z mednarodno udeležbo, ki je potekalo 4. aprila v Mestnem muzeju v Ljubljani, je bila rdeča nit opolnomočenje ljudi s sladkorno boleznijo. V prvem delu so udeleženci sodelovali v dveh izkustvenih delavnicah, v drugem pa prisluhnili trem krajšim predavanjem. Pester nabor tem je pritegnil 100 udeležencev različnih poklicev: od zdravnikov in medicinskih sester, prek psihologov in dietetikov do psihoterapevtov in študentov medicine.
Po pozdravnem nagovoru soorganizatorja srečanja in predsednika društva DRZNI (Društvo za ZNanost in Izobraževanje, http://www.drzni.si/diamind/) dr. Mihe Kosa smo se udeleženci razdelili v dve skupini, ki sta se izmenoma udeležili dveh izkustvenih delavnic, ki sta ju vodila prof. Bob Anderson in prof. Laurie Ruggiero. Prof. Bob Anderson je psiholog in profesor medicinskega izobraževanja na Univerzi v Michiganu v ZDA. V svoje delo 68
Revija ISIS - Junij 2013
z ljudmi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, je kot prvi uvedel pojem opolnomočenja. V tem kontekstu opolnomočenje pomeni proces, v katerem oseba razvije svojo lastno sposobnost, da postane odgovorna za svoje odločitve (1). Opolnomočena oseba ima dovolj znanja za sprejemanje racionalnih odločitev, dovolj sredstev (v najširšem pomenu besede) za njihovo izvedbo in dovolj izkušenj, da oceni učinkovitost svojih dejanj (1). Svojo bolezen vodi in obvladuje bolnik, zdravstveni delavec pa mu je pri tem le v pomoč. Klasični način vodenja sladkorne bolezni, pri katerem zdravstveni delavec svetuje in odreja, bolnik pa skuša izpolniti navodila, ima lahko namreč ravno nasproten učinek – nejevoljo bolnika in še slabšo urejenost sladkorne bolezni kot prej. Na papirju in v teoriji se zdi opolnomočenje imenitno, pravi izziv pa se skriva v prenosu v prakso. Prve korake k temu smo naredili med izkustveno delavnico, obogateno z igro vlog, ogledom videoposnetkov pogovorov med bolniki in izobraževalci ter razpravo v manjših skupinah. V drugem delu delavnice pa je profesor predstavil patofiziologijo debelosti in kajenja – to