Medicina diagnosticiranja nujnih stanj. Organizirali smo pregledni tečaj, na katerem smo predstavil ultrazvok pljuč, pregled FAST, pregled ven spodnjih okončin in pregled abdominalne aorte za izključitev anevrizme. Udeleženci so tečaj z navdušenjem sprejeli in se nanj množično odzvali.
Zadnji dan smo tradicionalno zaključili z učnimi delavnicami, kjer smo se urili v razreševanju življenjsko ogrožajočih zapletov (oskrbi pnevmotoraksa, sinhronizirani kardioverziji in elektrostimulaciji srca, oskrbi politravmatiziranega bolnika, porodu na terenu ter dodatnih postopkih oživljanja odraslih in otrok).
Srečanje je ponovno pokazalo, da je primarna oskrba bolnikov neizbežen in bistven člen pri optimalnem izhodu zdravljenja naših bolnikov. Njihova usoda je v veliki meri odvisna od medsebojnega sodelovanja in spoštovanja zdravnikov različnih specialnosti, zato so srečanja, kot je bilo to, nujna in nepogrešljiva. Upamo, da bo tudi naslednji seminar, Akutna stanja 6, tako zanimiv in dobro obiskan, kot je bil tokratni. E-naslov: strnad.matej78@gmail.com
22. simpozij Medicina in pravo
Pravica do življenja in do dostojne smrti, Etika v medicinski znanosti Simpozij posvečen prof. dr. Antonu Dolencu Jelka Reberšek Gorišek Konec marca smo zdravniki in pravniki v Mariboru organizirali že tradicionalni simpozij Medicina in pravo. Tokrat že dvaindvajsetič in ga posvetili nedavno umrlemu prof. dr. Antonu Dolencu. Njemu v spomin je bilo že veliko napisanega, saj je bil izjemen strokovnjak v patologiji in sodni medicini, na področju medicinske etike in deontologije, neizmerno angažiran pri stanovskem uveljavljanju zdravništva doma in tudi izven naših meja. Vendar širine njegovega duha to udejstvovanje ni povsem zadovoljevalo. Njegovo dušo je izpopolnilo kulturno udejstvovanje, zlasti slikarstvo. Bil je izjemen zdravnik, velik humanist, predvsem pa srčno dober človek. Že od študentskih let dalje sem rada obiskovala njegove slikarske razstave, kasneje pa naju je družilo dolgoletno aktivno delo v Slovenskem zdravniškem društvu in tudi na simpozijih Medicina in pravo. Pri organizaciji prvega simpozija Medicina in pravo je bil prof. Dolenc naš iskren podpornik in aktiven udeleženec vseh naših simpozijev, dokler mu prihoda v Maribor ni preprečila bolezen. Pa tudi iz bolniške postelje je spremljal naše delo in njegove konstruktivne misli so nam bile spodbuda pri nadaljnjem delu. Bil je glasen govornik in njegovih misli, pogosto tudi vizionarskih, ni bilo mogoče preslišati. In takšen nam ostaja v spominu. Tema prvega dne letošnjega simpozija je bila Pravica do življenja in do dostojne smrti. Zelo aktualna tema, kar nam je potrdila oba dneva polna dvorana poslušalcev v prostorih mariborske Univerze. O pravici do življenja in do dostojne smrti so razpravljali ugledni strokovnjaki različnih specialnosti in tudi z različnimi pogledi. Pravica do življenja se nam zdi samoumevna, čeprav ni vedno tako. Pravica do smrti je gotovo najbolj pravična, saj se ji do sedaj ni še nihče izognil. Kako pa je s pravico do dostojne smrti? Pravica do dostojne smrti ne zajema samo strokovnih, etičnih, moralnih, verskih in kulturoloških vrednot, 66
Revija ISIS - Junij 2013
temveč tudi socialno-ekonomske pogoje in angažiranost celotne družbe, ki ne samo, da mora prepoznati pravico do dostojne smrti, ampak to tudi z družbeno angažiranostjo omogočiti. Spoštovanje pravice do dostojne smrti je tudi odraz družbe, v kakšni želimo živeti. Akad. prof. dr. Jože Trontelj je izjemno občuteno predavanje Pogled na skrb za umirajoče, zaključil z mislimi: »Pomoč umirajočemu torej ni usmrtitev, ampak dobra blažilna oskrba. Obveljati pa mora deontološki in etični sporazum, da izgubljenega življenja ne skušamo podaljševati v bolnikovo škodo. Pomembno je tudi, da storimo vse potrebno za ohranitev osebnega dostojanstva in samospoštovanja umirajočega. Tudi s tem bomo na zgleden način podprli humanizem in etičnost naše družbe.«
Zelo zanimivo predstavitev je imel akad. prof. dr. Ivo Šlaus, po izobrazbi fizik iz Zagreba, na temo Človeški kapital kot zelo pomemben kapital in evtanazija. Prof. Šlaus je tudi predsednik Svetovne akademije znanosti in umetnosti. S temo Odločanje o lastnem življenju kot polju pravne svobode, je nadaljeval pravnik doc. dr. Tomaž Keresteš. Predstavil je problem odločanja o lastnem življenju na meji med reguliranimi in pravno nereguliranimi družbenimi razmerji in zagovarjal tezo, da v družbi obstaja t.i. polje pravne svobode, torej področje delovanja posameznega subjekta, ki je pravno neregulirano. Zdravnik prof. Vojko Flis je na zelo jedrnat način tudi s prikazi primerov predstavil argumente zagovornikov za in proti evtanaziji in pomoč bolniku pri samomoru. O kazenskopravnih vidikih evtanazije je razpravljal pravnik mag. Aleksander Karakaš in na splošno predstavil, kaj je mogoče pričakovati od kazenskega prava, ki ga evtanazija prav tako ne more zaobiti.