Medicina s spremljanjem odpornosti, ukvarja SKUOPZ – Slovenska komisija za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (www.imi.si/strokovna-zdruzenja/skuopz), ki ima v skupščini EUCAST svojega predstavnika.
Vsebina srečanja
Organizatorju srečanja, Sekciji za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe Slovenskega zdravniškega društva, je uspelo pridobiti izjemne predavatelje iz tujine. Prvi predavatelj, prof. dr. Gunnar Kahlmeter, dr. med., je vodil EUCAST od leta 2001 do 2012, nato je postal predsednik ESCMID-a. Drugi predavatelj bo prof. dr. Rafael Canton, dr. med., ki je predsednik EUCAST-a od aprila 2012. Skupaj bosta imela pet polurnih predavanj. Enako zanimivo bo predavanje predstavnice iz Hrvaške, države, ki v EUCAST-u aktivno sodeluje že nekaj let. Prof. Kahlmeter in prof. Canton bosta predstavila EUCAST, njegovo zgodovino in sedanjost, razširjenost uporabe smernic EUCAST v Evropi in svetu ter spletno stran, ki vsebuje toliko za klinične mikrobiologe in klinične zdravnike uporabnih vsebin, da je voden sprehod po teh straneh skorajda nujen. Od MIK, ekoloških in kliničnih mejnih vrednosti bosta prešla na uporabnost in omejitve metode disk difuzije. Dve predavanji se bosta dotaknili zapletenih področij, ki sta nujni za razumevanje antibiograma in za komunikacijo med mikrobiologi in kliniki ter za smiselno antibiotično zdravljenje in epidemiološke ukrepe. Prvo področje so bakterijski
mehanizmi odpornosti, ki so pomembni za javno zdravje, drugo pa intrinzična odpornost in interpretativno poročanje pri testiranju občutljivosti.
Sledilo bo predavanje hrvaške predstavnice (ime še ni znano), ki bo predstavila izkušnje in posledice uvedbe smernic EUCAST v sosednji državi.
Zadnje predavanje bo opisalo potek uvajanja smernic EUCAST v Slovenijo.
Srečanje se bo zaključilo z okroglo mizo, v kateri bodo poleg gostov iz tujine sodelovali slovenski zdravniki, specialisti klinični mikrobiologi – prof. dr. Katja Seme, mag. Iztok Štrumbelj, Andrej Golle, in specialisti infektologi – prof. dr. Bojana Beović, prof. dr. Franc Sterle in doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc.
Zaključek
Gre za posebno priložnost, slovenskim strokovnjakom lahko dostopno, strnjeno obravnavo vsebin, ki nam jih bodo predstavili vrhunski evropski strokovnjaki in so imele na nedavnem evropskem kongresu kliničnih mikrobiologov in infektologov množično občinstvo (23. ECCMID, Berlin). Program in prijavnica sta na spletni strani Sekcije (www.imi. si/strokovna-zdruzenja/strokovna-srecanja/4-likarjev-simpozij). Udeležba na srečanju je brezplačna, obvezna pa je predhodna prijava. Predavanja bodo v angleščini. E-naslov: iztok.strumbelj@zzv-ms.si
Tahikardija pri otroku in mladostniku – rezultati katetrske ablacije v Ljubljani
Prispevek s 5. delavnice klinične aritmologije in invazivne kardialne elektrofiziologije v Ljubljani, 14. december 2012 Matjaž Šinkovec Decembra 2012 smo že petič doslej organizirali delavnico klinične aritmologije in invazivne kardialne elektrofiziologije z mednarodno udeležbo, ki je bila tokrat posvečena obravnavi aritmij pri otrocih in mladostnikih. Na delavnici smo predstavili lastne rezultate katetrske ablacije tahikardij. Te rezultate želimo na kratko predstaviti tudi s tem prispevkom.
Katetrska ablacija je pri otroku zahtevnejša kot pri odraslem. Vzrokov je več. Aritmogeno tkivo je lahko obsežnejše in ima drugačne lastnosti, kot jih vidimo pri odraslem. Neredko je žilni pristop zaradi anatomskih razmer zahtevnejši. Uporabimo lahko le manjše število in včasih tudi manjše velikosti elektrodnih katetrov, zato je diagnostika težja. Ablacijski poseg opravimo pri večini
mlajših od 16 let v splošni anesteziji, torej potrebujemo še pomoč anesteziologa. V splošni anesteziji je velikokrat težko sprožiti tahikardijo, kar pa je obvezni del elektrofiziološke preiskave. Poleg tega pri otroku ni zaželena daljša izpostavljenost rentgenskemu sevanju, zato moramo poseg opraviti z malo slikovne podpore. Nadalje pričakujemo, da se bo zahtevnost posegov v bodoče še povečala. Opažamo namreč, da opravijo v velikih centrih vse več kompleksnih ablacijskih posegov v sklopu prirojene strukturne srčne bolezni ali po večjih kirurških rekonstrukcijskih posegih (1–3). Tako imajo »običajnih« posegov (sindrom Wolff-Parkinson-White (WPW), krožeča tahikardija A-V vozla (AVNRT), žariščna atrijska tahikardija ipd.) le še približno 50 odstotkov. Za Revija ISIS - Junij 2013
63