Zanimivo
9. literarno srečanje v divaški knjižnici ob 50. obletnici Magajnove smrti
O rodovniku zdravnika psihiatra in pisatelja Bogomirja Magajne (1904–1963) Jožica Planinc
V uvodnih besedah literarnega srečanja dne 27. marca 2013 v krajevni knjižnici v Divači, na dan 50. obletnice smrti pisatelja in zdravnika Bogomirja Magajne, je direktorica Kosovelove knjižnice iz Sežane mag. Magdalena Svetina Terčon prisotne spomnila na pomen tega Gornjevremca v lokalnem in širšem okolju ter napotila, da skozi oči bralca primerjamo Magajnov svet s svojim svetom, ko spoznavamo sebe in svoje korenine.
V nagovoru je predsednik slovenskega bralnega društva dr. Zoltan Jan, velik poznavalec in raziskovalec Bogomirjevega literarnega dela, opozoril, da obrazi še tako pomembnih osebnosti zbledijo, izginjajo iz našega spomina, če zanimanje zanje usiha, če ne oživljamo njihovega izročila in nenehno ne odkrivamo neodkritih plasti njihovega dela: npr. delo Bogomirja Magajne kot psihiatra (še je zanimiv in aktualen Magajnov zapis, ko si je sam iniciral mamilo), raziskati bi veljalo njegov prispevek na področju, ko mu zlasti v težkih povojnih razmerah, po letu 1946, ni bilo težko prosvetljevati ljudi na področju zdravja in bolezni s številnimi poljudnoznanstvenimi članki. Dr. Zoltan Jan je poudaril, da je bil Magajna velik humanist, saj se je dejansko boril za življenje vsakega posameznika. V svoji raziskavi Magajnov rod skozi 13 generacij je rodoslovec Robert Fonda prikazal prisotnost Magajnovega rodu v Vremski dolini že nad 500 let, in sicer: 1. Magajna – hišno ime Čemparjevi v Dolnjih Vremah, 2. Magajna – hišno ime Peračevi v Famljah, 3. Magajna – hišno ime Bridćevi in hišno ime Oštarijevi v Gornjih Vremah. Iz slednjega rodu: Magajna – Oštarijevi, izvira pisatelj in zdravnik Bogomir Magajna. Rodoslovec Tino Mamić se je v svoji raziskavi z naslovom Magajnov rodovnik in neznane podrobnosti iz življenja njegove družine dotaknil podrobnosti iz življenja Bogomirjeve starejše sestre Marije, ki je bila rojena 1896 v Gornjih Vremah, odšla s trebuhom za kruhom v Ljubljano, se poročila, živela v Ljubljani v Trnovem – pred vojno je Bogomir tri leta stanoval pri svoji sestri Mariji Pirc, ker je bil brez službe. Iz rodne Primorske se je umaknil pred fašizmom. Pisateljeva nečakinja Danica pravi, da je bil velika dobričina, ljudi po okolici je obiskoval in zdravil brezplačno. Malo pred vojno je dobil zaposlitev na oddelku za psihiatrijo na Poljanski cesti. Bolnikom je pomagal še tako, da jim je sam kupoval zdravila. Doma je bil iz Gornjih Vrem in 60
Revija ISIS - Junij 2013
kot italijanski državljan je bil s pričetkom vojne vpoklican v italijansko vojsko. Ko se je po kapitulaciji Italije vrnil domov v Vreme, so ga zajeli partizani in ga poslali v partizansko bolnišnico pod Snežnikom, kjer je ostal do konca vojne. Potem je bil z dekretom poslan v psihiatrično bolnišnico na Studencu, naredil je specializacijo in tam služboval. Po drugi svetovni vojni je Bogomirjeva sestra Marija s hčerko Danico, potem ko je prestala strašno izgubo moža in dveh sinov, živela v bedi – obiskoval, tolažil jo je samo Bogomir, materialno pa je pomagala sestra Danica iz Amerike. Tino Mamić je izpostavil tudi povezavo med sodobnikoma Primorcema Bogomirjem Magajno in rodoljubom Filipom Terčeljem, ki je leta 1934 zbežal čez mejo v Jugoslavijo ter v Ljubljani opravljal službo hišnega duhovnika v umobolnici (op. avtorice: Filip Terčelj, roj. 2. 2. 1892 v Vipavski dolini, ubit 1946 – duhovnik, rodoljub, mučenec – preganjan od »črnih« in »rdečih«, zaprt – predlagan za beatifikacijo). Predsednica bralnega društva Primorske in pobudnica vsakoletnih Magajnovih srečanj ob obletnici pisateljeve smrti Nadja Mislej Božič je vsebinsko preletela vsa srečanja doslej, povezovalka bibliotekarka Tanja Bratina Grmek pa je zaključila tradicionalno srečanje z obetom, da bo ob jubilejnem – 10. srečanju prihodnje leto izšel zbornik o tej temi. Spomin na Bogomirja Magajno je še živ in njegovo delo izziv.
Jedkanica, grafika, avtorica: Tinca Stegovec, naslov: Dr. Bogomir Magajna, nastala 1951, vir: NUK.