iz zgodovine medicine Med medicino in upodabljajočo umetnostjo
Duševne bolezni in slikarstvo Zvonka Zupanič Slavec
Uvod Upodabljajoča umetnost pri umetnikih z duševno boleznijo je téma, ki ponuja široke horizonte in terja veliko znanja, da bi lahko pisec kredibilno podal svoja spoznanja. Pregledovanje splošne literature o vplivu duševnih bolezni na umetniško ustvarjanje ponuja predvsem klišejske poglede, kot na primer, da so umetniki pogosto psihično neuravnovešeni. Raziskovalci, ki so se poglobljeno ukvarjali s to vsebino, menijo, da gre za mit, ki nima trdne osnove. Znanstvene študije, ki bi to potrdile, tudi ne obstajajo, zato zapisane trditve ni mogoče dokazati. Res pa je, da je bilo med svetovno znanimi umetniki nemalo takih, ki so trpeli tudi zaradi duševnih bolezni, od bipolarne motnje do shizofrenije ter drugih psihičnih bolezni, ki so vplivale na njihovo ustvarjalnost. Med umetniki je neredka tudi prekomerna uporaba poživil, pa naj bo to alkohol, zdravila ali psihoaktivne snovi. Več je hospitalizacij v psihiatrične ustanove, pa tudi samomorov. To potrjujejo umetniški geniji, kot so na primer: slikarji Francisco Goya, Vincent van Gogh in Pablo Piccasso, skladatelji Ludwig van Beethoven, Robert Schumann in Richard Wagner, pisatelji Lord Byron, Ernest Hemingway, Edgar Allen Poe, Virginia Woolf in drugi. Njihova življenja so raziskovalci preučevali in jih popisali v delih, vrednih branja (Creativity & Madness in Touched With Fire - Jamison, 1993). S patologijo znamenitih osebnosti se je ukvarjal tudi dunajski patolog Hans Bankl (Woran sie wirklich sterben) in jih popisal v dveh obsežnih monografijah.
Slika Riharda Jakopiča z naslovom Alkoholik iz leta 1901 (olje na platno, velikost 54 x 39 cm, Narodna galerija Slovenije, inv. št. 1386; foto Bojan Salaj).
Psihiatri, ki so preučevali vpliv bipolarne motnje na umetnike, menijo, da bi lahko silna energija, ki preveva takega umetnika v času manije, vplivala na njegovo takratno eruptivno ustvarjalnost, drznost in izrazno drugačnost del v takem obdobju. Po drugi strani pa se še predobro zavedamo, da je vsaka uspešna ustvarjalnost povezana s trdim in vztrajnim delom, kar terja ustvarjalčevo disciplino. Pa tudi notranja umirjenost mora biti zadostna, da umetnik svoja dela konča. Torej bi načelno umetnik s hujšo duševno boleznijo težje uspeval v svojem poslanstvu. Kljub zapisanim predpostavkam pa so nekateri duševno bolni véliki slikarji ustvarili izjemne slikarske opuse, ki navdušujejo ljubitelje upodabljajoče umetnosti. Poglejmo po dva primera iz slovenskega in mednarodnega slikarskega prostora.
Rihard Jakopič Naslovna stran tokratne Izide prikazuje alkoholika, kot ga je naslikal značajsko izjemno močan slovenski impresionist Rihard Jakopič (1869–1943). Alkoholni opoj je bil in ostaja stalnica v slovenskem kulturnozgodovinskem prostoru, zato lahko take obraze med Slovenci srečujemo tudi danes. Jakopič
Jožef Petkovšek – Doma – nedokončana slika, kjer materi manjka roka (vir: Wikipedija). Revija ISIS - Junij 2013
47