Intervju njegove operacije. Standardni poseg za nekaj ni nujno najboljši, poglobiti se je treba v problem, ki ga ima otrok, in najti dobro rešitev za ta problem, ne najti operacijo, ki ti najbolj paše, ki je najbolj idealna za tvoje zmožnosti tehničnega početja. Na koncu bi vas vprašal, kakšne hobije imate, kaj vas razveseljuje in izpopolnjuje izven vašega delovnega okolja? Ko povsem odklopim kirurgijo, če jo kdaj, je zagotovo moj prvi hobi hrana. Ne samo zato, da se dobro najem, ampak da se učim o začimbah, ki jih uporabljajo po vsem svetu, da se jih učim uporabljati. Prav tako tudi z užitkom kuham, spoznavam in okušam jedi iz raznih delov sveta. Vozim se z biciklom skoraj
vsakodnevno v službo, včasih si vzamem podaljšan vikend in s kolesom raziskujem slovenske pokrajine – Prekmurje, Zasavje... Poleti z užitkom plavam in veslam. Sem ta prav »Slovenc«, na Triglavu sem že bila, ampak gor ne grem več, rajši še kam drugam – je še polno lepih mest, hribov, pokrajin, ki jih moram obiskati. Spoštovana prim. Diana Gvardijančič, najlepša hvala za pogovor in vaše misli. Želim vam še veliko uspehov in zadovoljstva pri uspešnem delu z otroki, ki vas potrebujejo. E-naslov: stefan.grosek@kclj.si
Dober zdravnik je motiviran zdravnik
Pogled mladega zdravnika; intervju z Janezom Dolinarjem, dr. med. Polona Lečnik Wallas
Z mladim zdravnikom Janezom Dolinarjem sem se pogovarjala preko elektronske pošte, enostavno ni šlo drugače; specialistično kroženje, družinske obveznosti, prvomajski prazniki... Njegova osebna zgodba je navdušujoča; komaj 31-leten ima tri otroke, je poročen ter opravlja specializacijo iz anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine, trenutno pa je na kroženju v Centru za intenzivno terapijo v UKC Ljubljana. V prostem času poje v pevskih zborih, ansamblu, ukvarja se s filatelijo, rad hodi v gore, aktiven pa je tudi v Komisiji za mlade zdravnike. Kakšno je njegovo mnenje o nekaterih aktualnih problemi mladih, smo ga povprašali v intervjuju. Kako je treba po vašem mnenju uravnotežiti družinsko življenje in karierno pot? Kako vam uspeva? Družina mi je v večje veselje kot breme. Ob otroški igri pozabim na osnovne življenjske parametre, da je življenje lahko minljivo, ko pa doma vse kriči, se smeji in veseli. Včasih se manj spi – ali zaradi študija ali zaradi bolezni otrok. Zaradi narave dela in odsotnosti enega od staršev se z ženo, ki je ravno tako zdravnica, nisva odločila za gradnjo svoje hiše, ampak za obnovo večstanovanjske, da lažje še kakšna odrasla oseba priskoči na pomoč… Mladi zdravniki potrebujemo namreč podporo širšega okolja. Meni bi bilo precej lažje, če bi imele bolnišnice za otroke svojih zaposlenih in krožečih na voljo vrtec. Tako pa se mi zjutraj ob sedmih ob prihodu v službo zdi, da je že polovica dneva za mano. Odločitev za družino je zelo osebna odločitev ne samo posameznika, ampak para. Kar jaz
Na turneji po Severni Ameriki z ansamblom. Revija ISIS - Junij 2013
43