Aktualno in motenih političnih odločevalcev in z njimi povezanih skupin, čeprav se zdi njihov pretiran egocentrizem in motnje v sposobnosti vživljanja v druge temeljni skupni imenovalec mnogih težav in sedanje krize. Javnozdravstveni ukrepi naj bodo usmerjeni v informiranje in vplivanje na politike in druge odgovorne ljudi na vodstvenih položajih, da bodo bolj razmišljali o pozitivnih in negativnih učinkih politik na zdravje prebivalstva (politično in menedžersko svetovanje). Zdravniki lahko skupaj s sodelavci veliko naredimo tudi na spodbujanju empatije in etike soodvisnosti, kar je eden od načinov, da vsi začnemo živeti bolj odgovorno in dosežemo večjo blaginjo za vse prebivalce. Psihopatija v slovenski družbi se bo zmanjšala, ko bo prepoznana in bo večina državljanov vplivnim ljudem s psihopatskimi tendencami odtegnila podporo. Volitve niso edina priložnost. S pristopi ocene vplivov na zdravje in blaginjo, v katere moramo vključiti tudi same politične odločevalce, lahko dosežemo spremembe v smeri kar največ zdravja in kakovosti življenja za več ljudi. Psihopati so si oblast in moč pridobili z laganjem, izigravanjem demokracije in domnevnim prizadevanjem za skupno dobro. S tem, ko bomo pojav ustrezno merili, imenovali, preprečevali in zdravili, mu bomo to moč ter negativne vplive na druge ljudi odvzeli. Literatura:
1. Karanikolos M et al. Financial crisis, austerity, and health in Europe. Published Online March 27, 2013 http://dx.doi.org/10.1016/ . 2. McKee M, Karanikolos M, Belcher P, Stuckler D. Austerity: a failed experiment on the people of Europe. Clin Med. 2012 ;12 (4): 346–50. 3. Boddy CR. The Corporate Psychopaths Theory of the Global Financial Crisis. Journal of Business Ethics, 2011; 102 (2): 255–259. 4. IVZ. Vsevladni pristop za zdravje in blaginjo prebivalcev in zmanjševanje neenakosti v zdravju, Ljubljana: IVZ, 2012. 5. Svetovna zdravstvena organizacija. Zmanjševanje razlik v času ene generacije (prevod angleškega izvirnika s slovensko uvodno besedo). Ljubljana: MZ, 2009. 6. Ministrstvo za zdravje. Javnozdravstveni vidiki obravnave ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Ljubljana: MZ, 2008. 7. Hare, RD. Without Conscience: The Disturbing World of Psychopaths Among Us. New York: Guilford Press, 1998. 8. Hare RD, The hare Pschopathy Checklist-Revised (PCL-R) (2nd ed). Ontario,Toronto: Multi-health systems, 2003. 9. Board BJ, Fritzon K. Disordered personalities at work. Psychology, Crime & law, 2005; 11 (1), 17–32. 10. Boddy CR, Ladyshewsky EK, Galvin P. The Influence of Corporate Psychopaths on Corporate Social Responsibility and Organizational Commitment to Employees. Journal of business ethics, 2010; 97 (1): 1–19. 11. Babiak P, Hare, RD. (2006). Snakes in Suits: When Psychopaths go to Work. New York: HarperCollins, 2006.
12. Ihan A. Inoperabilna Slovenija. Finance, 2013; 18. Pridobljeno 26. 1. 2013 na http://www.finance.si/8331824/Inoperabilna-Slovenija. 13. Kanduč Z. O nekaterih kriminoloških vidikih odgovornosti (v postmoderni perspektivi). Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2008; 59 (3): 223–238. 14. Nolimal D. Razmišljanja o trpinčenju na delovnem mestu v zdravstvu in drugod: če nisi del rešitve, potem si del problema. Isis, 2007; 16 (7): 36–41. 15. Nolimal D. Mobing nad intelektualci: nekateri vidiki trpinčenja zaradi oporekanja razmeram in normam v delovnem in širšem družbenem okolju. V: Zaletel-Kragelj L (ur.). Zbornik prispevkov. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2009: 115–130. 16. Iniciativa zdravnikov. Več o iniciativi. Pridobljeno 25. 3. 2013 na http:// iniciativa-zdravnikov.si/?page_id=12. 17. Schwartz, Howard S., Narcissistic Process and Corporate Decay: The Theory of the Organization Ideal. New York: New York University Press, 1990. 18. Benedik E. Antisocialne motnje osebnosti in psihopatija. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 2005; 56 (3): 265–272. 19. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders: DSM-IV (Washington, DC: American Psychiatric Association, 1994, 4th edition). 20. WHO. The ICD-10 Classification of Mental and Behavioral Disorders. Clinical Description and Diagnostic Guidelines. Geneva: WHO, 1992. 21. Kirk, Stuart A., and Herb Kutchins, The Selling of DSM: The Rhetoric of Science in Psychiatry. New York: Aldine de Gruyter, 1992. 22. MC Brower, Price BH. Neuropsychiatry of Frontal Lobe Dysfunction in Violent and Criminal Behaviour: a Critical Review. Journal of Neurology, Neurosurgery and Psychiatry, 2001: 720–726. 23. Yang Y , Raine A. Prefrontal Structural and Functional Brain Imaging Findings in Antisocial, Violent, and Psychopathic Individuals: a Meta-Analysis. Psychiatry Research 2009; 174: 81–88. 24. Sprooten E, Robinson L, Lawrie SM. Ethical Implications of Brain Imaging in Psychosis and Psychopathy. (2011) 8:2 SCRIPTed 175. Pridobljeno 10. 3. 2013 na: www.law.ed.ac.uk/ahrc/script-ed/vol8-2/sprooten.asp. 25. Stuijt A. Brain Scan replaces Job Interview in 5 years? Pridobljeno 11. 3. 2013 na www.nextnature.net/.../brain-scan-replaces-job-interview-in-5. 26. Dutton K. The Wisdom of Psychopaths. What Saints, Spies, and Serial Killers Can Teach Us About Success. New York: Macmillan, 2012. 27. Cleckley, H. The Mask of Sanity, 5th ed. St Louis, MO: Mosby Co, 1976. 28. Beck AT, Freeman A. Cognitive therapy of personality disorders. New York: Guilford Press, 1990. 29. Zgonc D. Samo pravo ni dovolj. Potrebujemo tudi etiko in moralo (intervju s prof. dr. Mirom Cerarjem, ustavnim pravnikom). Viva, 2013; 21 (231): 16–21. 30. Łobaczewski A. Political Ponerology: A Science on the Nature of Evil Adjusted for Political Purposes. Grande Prairie, AB: Red Pill Press, 2006. 31. Mulej B, Ženko Z. Proces inoviranja navad za pot iz neo-liberalne krize. In: Mulej M, Hrast A. (eds). Eseji o družbeni odgovornosti. Maribor: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO, 2010 32. Kickbush I. Health in All Policies: The Evolution of the Concept of Horizontal Governance. In: Kickbush I, Buckett K (eds). Implementing Health in All Policies. Adelaide: Government of South Australia, 2010. 33. Premik M. Od zdravstvene politike do politike zdravja. In: Filej B. et al. (eds). Zbornik predavanj 5. Kongres zdravstvene nege »Skrb za zdravje«. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2005: 25–39.
E-naslov: Dusan.Nolimal@ivz-rs.si
Davek in zdravje Nina Mazi
Ministrstvo za finance (MF) je januarja letos objavilo predlog zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah. Nova dajatev naj bi znašala en evro na kilogram sladkorja v brezalkoholni pijači oz. 0,001 evra na gram, kar pomeni obdavčitev
26
Revija ISIS - Junij 2013
brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo 100 gramov sladkorja na liter (običajna vsebnost sladkorja), v višini 0,10 evra na liter.
Predlagatelji zakona pojasnjujejo, da so predmet obdavčitve sadni in zelenjavni sokovi (nektarji in 100-odstotni sadni sokovi), vode in ostale pijače z dodanim sladkorjem in sladili (gazirane