Zavodnik
Nesprejemljiva površnost Boris Klun
V februarski številki Izide je bil objavljen članek o usodi bolnice, pri kateri devet zdravnikov ni ugotovilo navadnega zloma stegnenice.
Ko članek prebereš, je zgodba povsem jasna. Gre za nesprejemljivo površnost in celo vrsto zdravniških napak. Zdravniška napaka, ki kot Damoklejev meč visi nad glavo vsakega zdravnika, mu grozi v vsem obdobju njegovega strokovnega dela, ki pomeni nesrečo za bolnika in za zdravnika, ki jo neredko spremlja privoščljivost kolega ali kolegov in ki odpira široko polje dela za zbornice, razsodišča, sodišča in seveda za rumen in še kakšen drugače pobarvan tisk. Grožnja strokovne napaka ni niti po poklicih niti po teži enakomerno razdeljena. Novinar, ki piše v industrijskem glasilu, si jo bo komaj kdaj privoščil, politik v skladu s svojo vestjo in strankarsko disciplino občasno, filozof nikoli. Za kirurga, ki ga pred vrati čaka dvesto poškodovancev, pa je samo vprašanje časa, kdaj bo spregledal drobno poko v enajstem rebru levo.
Pri oceni napak se poleg najrazličnejših vidikov, navadno pa bolj na robu, omenja nujnost. S študijami je dokazano, da so napake redkejše, če ima zdravnik na razpolago dovolj časa, kot pa takrat, kadar se je treba odločiti v trenutku. Pogostejše so ponoči, več jih je ob nedeljah in praznikih, zlasti če je slednjih več skupaj. Veliko več se jih dogaja v nuji ali zaradi slabe organizacije kot pa ob bolniški postelji ali programirani operaciji. Če bi zdravnik ob prometni nesreči sredi ceste ustavil krvavitev iz brizgajoče femoralne arterije in s tem rešil življenje, pri tem pa v prijemalko prijel še femoralni živec, ga utegnejo hudo vlačiti po sodiščih in slabo se bo mogoče zagovarjati, da
je poškodba živca postala opazna le zato, ker je poškodovanec zaradi uspešne zaustavitve krvavitve ostal živ.
Ali lahko za devet nemarnih zdravnikov sploh najdemo kakšno opravičilo? Ali sta možni dve resnici? Rashomon?* Rajši jih postavimo takoj pred sodišče.
Tožilec bo v obtožnici predstavil potek:
91-letna bolnica je padla in tožila o bolečinah v kolenu.
Prvi zdravnik jo je iz zdravstvenega doma napotil v urgenco lokalne bolnišnice.
Drugi zdravnik je opravil klinični pregled, ugotovil, da je v kolenu prosta tekočina, napravil rentgensko sliko kolena, odstranil 90 ml krvi, predpisal fragmin in bergle in koleno je bilo delno imobilizirano na mavčevi longeti. Naslednji dan je nastopila močna krvavitev iz prebavil, zato jo je tretji zdravnik napotil na internistično prvo pomoč.
Čerti zdravnik je potrdil krvavitev, ki je povzročila hudo anemijo. Dobila je 2 x 500 ml krvi. Očitno ni našel nobene zveze s poškodbo in napotil jo je na gastroskopijo. Peti zdravnik je naredil gastroskopijo in ugotovil, da krvavitev ne prihaja iz zgornjega prebavnega trakta. Šesti zdravnik je, očitno zaradi slabega stanja, napotil bolnico v 24-urni hospital. Ugotovljena je normalna vrednost krvnega tlaka.
Sedmi zdravnik je odredil transfuzijo koncentriranih eritrocitov in zaradi nemira močna pomirjevala. Osmi zdravnik jo je napotil na oddelek za urgentno interno medicino.
Deveti zdravnik je nadaljeval z infuzijo fiziološke raztopine in nadaljeval s pomirjevali.
Naslednji dan se je stanje toliko izboljšalo, da bolnica ni bila več nemirna in zmedena. Deseti zdravnik je takrat opazil, da je spodnja okončina krajša, odstranil je imobilizacijo, ugotovil zlom, jo napotil na travmatološki oddelek, kjer je bila šesti dan po padcu operirana. Pojdimo po vrsti in si od blizu oglejmo napake in nepravilnosti vsakega posameznika. * Film znamenitega japonskega režiserja Kurosawe, ki prikazuje različno subjektivno percepcijo posameznikov, z enako verodostojnostjo istega dogodka. Revija ISIS - Junij 2013
105