Medicina Sobotni program mednarodnega simpozija je nadaljeval Janez Babnik z Ginekološke klinike, UKC Ljubljana. Predaval je o glivnih okužbah pri novorojencih. Največje tveganje za nastanek invazivnih glivnih okužb imajo izjemno majhni nedonošenčki zaradi nezrelega imunskega odziva in dolgotrajnega intenzivnega zdravljenja. Na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov Ginekološke klinike v Ljubljani v zadnjih 10 letih nastanek glivnih okužb preprečujejo z oralnim dajanjem mikonazola. Med nedonošenčki, rojenimi z gestacijsko starostjo ≤ 27 tednov, so zabeležili le 1,8 odstotka invazivnih glivnih okužb, zaradi katerih ni umrl noben nedonošenček. Lilijana Kornhauser Cerar iz iste ustanove je predavala o imunoprofilaksi respiratornega sincicijskega virusa (RSV) pri dojenčkih z visokim tveganjem. Po predstavitvi slovenskih smernic za imunoprofilakso, ki so bile dopolnjene leta 2006 in 2009, je prikazala prejemnike palivizumaba v Sloveniji med letoma 2005 in 2013 (n = 1323). Maja Arnež, Dominika Žugelj in Maruša Triplat z Infekcijske klinike, UKC Ljubljana, so predstavile študijo o kongenitalni toksoplazmozi. Obravnavali so 585 otrok s sumom na kongenitalno okužbo s Toxoplasma gondii. Okuženih otrok je bilo 36 (6,2 odstotka), verjetno okužena sta bila 2 (0,3 odstotka), neokuženih otrok pa je bilo 547 (93,5 odstotka). Pri 80,5 odstotka mater okuženih otrok so okužbo dokazali v tretjem trimesečju nosečnosti. Serokonverzijo protiteles proti Toxoplasma gondii so dokazali pogosteje pri materah okuženih kot pri materah neokuženih otrok (p = 0,0000). Med okuženimi otroki je imelo 9 (25 odstotkov) otrok simptomatsko in 27 (75 odstotkov) otrok asimptomatsko okužbo. Vsi okuženi otroci so bili zdravljeni s protiparazitnimi zdravili. Liza Lea Lah z iste ustanove, je predavala o okužbi z virusom Herpes simpleks pri novorojencih. Virusa Herpes simplex tip 1 in tip 2 (HSV-1 in HSV-2) sta pomembna povzročitelja okužbe pri novorojencih, predvsem zaradi obolevnosti in trajne invalidnosti, ki jo po diseminirani okužbi ali
okužbi osrednjega živčevja povzročata v visokem odstotku. Kljub visoki prekuženosti prebivalstva predvsem s HSV-1 je okužba ploda ali novorojenca redka. Največkrat pride do prenosa HSV-2 na novorojenčka med porodom, kadar ima serološko naivna nosečnica prvo simptomatsko okužbo. Prisotnost materinih specifičnih protiteles novorojenca ne zaščiti pred okužbo.
Aneta Soltirovska Šalamon (KONEO) in Karin Schara (Ortopedska klinika, UKC Ljubljana) sta predstavili osteomielitis pri novorojencih s stališča neonatologinje in ortopedinje. Okužbe kosti in sklepov pri novorojenčkih se značilno razlikujejo od tistih, ki jih opažajo pri starejših otrocih, mladostnikih in odraslih. Glavni pristopi, na katerih temelji zdravljenje, so kirurška trepanacija in drenaža ter dolgotrajno antibiotično zdravljenje. Izid zdravljenja je treba spremljati dalj časa celo pri dojenčkih, pri katerih je bila bolezen zgodaj odkrita in ustrezno zdravljena. Predstavili sta obravnavo 11 novorojenčkov z osteomielitisom/ septičnim artritisom, s poudarkom na poteku bolnišničnega zdravljenja in izidih zdravljenja. Mednarodni simpozij, eden letošnjih osrednjih neonatalnih strokovnih dogodkov v Sloveniji, je celovito zajel vedno aktualno problematiko okužb pri novorojencih. Splošni vtis o simpoziju je bil odličen – tako s strokovne kakor tudi organizacijske strani. Priprava in izvedba predavanj sta bili na višini mednarodnega dogodka, ki je potekal v angleščini. Izkušnje uglednega ameriškega strokovnjaka so interdisciplinarno dopolnili strokovnjaki in raziskovalci terciarnega slovenskega centra – UKC Ljubljana. Strokovna prireditev je zbudila zanimanje izven meja naše republike in tako pripomogla k stikom in izmenjavi strokovnih mnenj slovenskih neonatologov in pediatrov s kolegicami in kolegi sosednjih držav. E-naslov: borut.bratanic@mf.uni-lj.si
Otorinolaringološke dileme v ambulanti na osnovni ravni – Otorinolaringološki dan 2013 Andrej Sabo
V soboto, 9. marca, je bil na Medicinski fakulteti v Ljubljani organiziran seminar za družinske zdravnike, pediatre, šolske zdravnike, otorinolaringologe, Otorinolaringološki dan 2013, z naslovom »Otorinolaringološke dileme v ambulanti na osnovni ravni«. Organizirali so ga Katedra za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Klinika za ORL in CFK, UKC Ljubljana, ter Združenje otorinolaringologov Slovenije SZD. Omenjeni seminarji potekajo že od leta 2007, letošnji je bil že šesti po vrsti. Zbralo se je 155 udeležencev. 82
Revija ISIS - Maj 2013
Srečanje sta odprla prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, predsednica Združenja otorinolaringologov Slovenije, SZD, in prof. dr. Miha Žargi, predstojnik klinike in katedre, kateremu so pripadle uvodne besede in vloga moderatorja srečanja.
V uvodnih besedah se je prof. dr. Miha Žargi dotaknil področja primarne ravni zdravstva in predvsem želel poudariti, da mora družinski zdravnik ali pediater dobro oceniti stanja, ki bi lahko privedla do možnih zapletov na otorinolaringološkem področju, in kateri so bolniki, ki glede na poznane razvade in bolezenska