Medicina V Sloveniji od leta 2008 nismo zabeležili nobenega primera rdečk. S cepljenjem proti rdečkam smo pri nas pričeli leta 1972, sprva je bilo cepljenje obvezno le za deklice, od leta 1990 pa tudi za dečke. Cepljenje s trivalentnim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam opravimo s prvim odmerkom v drugem letu življenja, drugi odmerek prejmejo otroci pred vstopom v prvi razred osnovne šole. In zakaj je cepljenje proti rdečkam nujno potrebno, saj gre praviloma za kratkotrajno virusno bolezen? Zato, da se ne bomo srečali s tragičnimi zgodbami, ki bi jih lahko s cepljenjem preprečili. In bodo takšne fotografije le zgodovinski prikaz sindroma prirojenih rdečk. Viri:
1. CDC. MMWR. Threecasesofcongenitalrubellasyndrome in thepostelimination era - Maryland, Alabama and Illinois.Dostopno na spletnem naslovu: http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6212a3.htm 2. ECDC. Measlesandrubellamonitoring 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/SUR-Monthlymeasles-and-rubella-Aug-2012.pdf 3. IVZ. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ivz.si/
gradiva_nalezljive_bolezni?pi=5&_5_Filename=6179.pdf&_5_MediaId=6179&_5_AutoResize=false&pl=105-5.3.
4. Kraigher A, Ihan A, Avčin T. Cepljenje in cepiva. SZD, IVZ, 2011.
Fotografiji dostopni na spletnem naslovu: http://eyepathologist. com/disease.asp?IDNUM=362070 E-naslov: alenka.skaza@zzv-ce.si
Poraba alkohola in pivske navade v obdobju 2000–2010: primerjava med EU in Slovenijo Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič
EU se z 11 litri čistega alkohola na odraslo osebo na leto uvršča na prvo mesto po porabi alkohola na svetu; največ se v EU popije piva, sledi vino in žgane pijače. Skupna (registrirana in neregistrirana) poraba alkohola v EU znaša 13 litrov alkohola na odraslega prebivalca na leto (med državami novimi članicami EU je poraba še za 2 litra višja). Slovenija se po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU. Poraba alkohola je v Sloveniji v obdobju 2000–2010 znašala med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto; največ se je popilo piva, sledilo je vino in žgane pijače. Globalno gledano se za primerjavo podatkov (2003–2009) za EU nakazuje blag upad pogostosti pitja, vpogled v vsakodnevno pitje alkohola v posameznih državah npr. za Slovenijo pa razkriva, da je v obdobju 2006–2009 le-to porastlo z 9 odstotkov na 13 odstotkov. Državljani EU prepoznavajo škodljive učinke na zdravje ter nezaželene socialne posledice, Slovenci bolje prepoznavajo nezaželene socialne posledice kot škodljive učinke na zdravje. V Sloveniji je zaznati trend naraščanja števila abstinentov in padanja števila čezmernih pivcev ter tistih, ki se opijajo, vendar pitje alkoholnih pijač še vedno predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. 70
Revija ISIS - Maj 2013
Slovenski prebivalci vzhodne kohezijske regije v večjem deležu čezmerno pijejo alkohol in se visoko tvegano opijajo.
Uvod
S pomočjo podatkov o porabi alkohola na prebivalca lahko posredno ocenjujemo tvegano in škodljivo pitje alkohola. Poraba alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, predstavlja enega glavnih kazalnikov za spremljanje obsežnosti porabe alkohola v populaciji in verjetnih trendov z alkoholom povezanih posledic. Zaradi različne vsebnosti alkohola v različnih alkoholnih pijačah popiti alkohol merimo v gramih ali v standardnih enotah. V Evropi ena standardna enota vsebuje 10 g alkohola. Za alkoholne pijače, ki jih najpogosteje pijemo v Sloveniji, je ena standardna enota ali merica (10 g čistega alkohola): 250 ml piva s 5 odstotki alkohola, 250 ml sadjevca (mošt, jabolčnik) s 5 odstotki alkohola, 100 ml vina z 12 odstotki alkohola, 50 ml likerja s 25 odstotki alkohola oziroma 30 ml žgane pijače s 40 odstotki alkohola (1, 2). V Sloveniji sta okolje in družbena klima naklonjena pitju alkoholnih pijač, dostopnost alkoholnih pijač je velika, saj je Slovenija vinorodna dežela z dolgoletnim izročilom pridelovanja piva in žganja, ozaveščenost javnosti in politike o tej problematiki pa je