iz zgodovine medicine Med medicino in upodabljajočo umetnostjo
Votivno slikarstvo z medicinsko tematiko na Sladki Gori Nadaljevanje K naslovnicam Izide za leto 2013 Zvonka Zupanič Slavec
V januarski številki Izide je objavljen zapis o votivnem slikarstvu z medicinsko vsebino v baročni cerkvici na Sladki Gori, pomembni zdravstveni romarski točki Slovencev skozi stoletja. Baročni slikar in freskant Franc Jelovšek je cerkev izjemno bogato poslikal z bolezenskimi motivi, iz katerih se zrcali nemoč bolnika v času razsvetljenstva, ko je bila medicina še zelo nerazvita, ljudje pa so živeli silno skromno in bili pogosto nepismeni. Zato so bolniki romali za zdravje do različnih cerkva, še posebej Marijinih, saj je sv. Marija osrednja krščanska zavetnica v bolezni. Poleg nje so se od srednjega veka ohranili tudi drugi svetniki – zavetniki v bolezni, ki so bili večinoma mučenci. Med njimi naj omenim sv. Luko, zdravnika, zavetnika vseh zdravnikov, brata zdravnika sv. Kozmo in Damijana, zavetnika zdravnikov, lekarnarjev in drugih, sv. Lucijo, zavetnico pred boleznimi oči, sv. Agato zaščitnico pred boleznimi prsi, sv. Apolonijo – zavetnico pred boleznimi zob, sv. Sebastjana in sv. Roka – zavetnika pred kužnimi boleznimi, sv. Blaža – zavetnika pred boleznimi vratu in grla, sv. Erazma – zavetnika pred boleznimi črevesja in trebušne votline ter druge. Tudi v sladkogorski cerkvi je nekaj kipov teh zavetnikov, sv. Lucije in sv. Apolonije.
Zgodbe Jelovškovih fresk Kot je vsako življenje svoja zgodba, tako si je tudi freskant Franc Jelovšek zamislil zgodbe bolnikov in jih naslikal v skupinah, kjer vsak sam ali s svojimi spremljevalci predstavljajo svojo bolezensko pripoved. Motivi bolnikov se zato med svetopisemskimi in nabožnimi motivi v cerkvi pojavljajo v gručah, kot v medaljonu, in tvorijo zaključene celote. Pri tem je avtor vsebinsko združeval podobne vzroke bolezni, kot na primer naravne katastrofe: potres, povodenj, požar; nesreče pri delu: v gozdarstvu, poljedelstvu in lokalno razširjenem vinogradništvu; kakor tudi žanrske motive iz sveta preprostih ljudi, revežev in jetnikov ter tedanje gosposke. Kmečko delo je bilo pogosto povezano s poškodbami; tako je Jelovšek prikazal nekaj vsekanin, poškodb s podrtim drevjem ipd. Utopitev kaže na takratno neznanje plavanja oz. v primeru mlade utopljenke nakazuje morebiten primer samomora zaradi nezaželene nosečnosti. Posebno mesto zavzemajo otroci, predvsem dojenčki, ki jih je slikar naslikal prav veliko. Žalostni izrazi njihovih mater kažejo na stisko celih družin ter naroda nasploh ob smrtonosnih epidemijah otroških bolezni: davice, škrlatinke, otroške paralize in drugih, ki so izjemno večale umrljivost v predmikrobiološki
Desno v oboku med prezbiterijem in cerkveno ladjo je na freski 344 prikazan padec s konja. dobi, pred poznavanjem cepiv in ustreznih zdravil. Poleg otrok zasedajo pomemben delež slikarjeve medicinske ikonografije še kronični bolniki. Le-te je avtor večinoma naslikal v postelji kot nemočne in pomoči potrebne, ponekod s farmacevtskimi pripomočki. Nekatere neozdravljive notranje bolezni, srčne in revmatične bolezni ter kapi, prirojene degenerativne, mišične in nevrološke bolezni ter druge, ki so trajno zaznamovale posameznika oziroma njegove najbližje, kažejo s pogostostjo Jelovškovih upodobitev na pomemben delež takratne patologije med odraslim oziroma starejšim prebivalstvom.
Vredno bi bilo omeniti, da je med naslikanimi bolniki malo starcev. Najverjetneje ne gre le za naključje, ampak za odsev takratne krajše življenjske dobe. Freske predstavljenih bolnikov hote ali nehote kažejo tudi na številčni odnos med posameznimi boleznimi takratne Revija ISIS - Maj 2013
47