Forum
Zagrožene kazni naročnikom in izvajalcem reševalnih prevozov Nedolgo tega smo specialisti družinske medicine prejeli dopis, v katerem so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter zavarovalnice Adriatic, Vzajemna in Triglav napovedali poostrene nadzore nad naročanjem in izvajanjem reševalnih prevozov. Ocenjujejo, da je v zadnjem času prihajalo do nepravilnosti pri naročanju nenujnih prevozov s spremljevalcem, katerih število se je opazno povečalo. V dopisu naznanjajo, da bodo sankcionirali bolnišnice, zdravstvene domove in koncesionarje, ki v dokumentaciji ne bodo imeli ustrezne utemeljitve potrebe po spremljevalcu. Zdravnik, ki je prevoz naročil, bo moral iz »lastnega žepa« plačati razliko med stroški nenujnega prevoza s spremljevalcem in stroški sanitetnega prevoza. Poleg zagroženih kazni bode v oči tudi besednjak (sankcije), iz katerega je razvidno, da se kaznovalna politika ob dejstvu, da v Sloveni vlada hudo pomanjkanje zdravnikov, še zaostruje.
na domu, saj je potrebno trajno zdravljenje s kisikom (neprekinjeno dovajanje kisika). Ker na zadnjem hišnem obisku ugotovite, da je nepojasnjeno shujšala za 10 kg, jo je treba poslati na preiskave. Načeloma za prevoz ne bi nujno potrebovala spremljevalca, saj navsezadnje tudi v domačem stanovanju lahko naredi tistih nekaj korakov med spalnico, straniščem in kuhinjo.
– Prevoz bolnice z metastatskim rakom črevesja, ki v varovanem stanovanju živi z možem, pri katerem sta diagnosticirani Parkinsonova bolezen in demenca; ker je bolnica zaradi kemoterapij in bolezni oslabela, opravlja izbrani zdravnik (specialist družinske medicine) preglede in morebitne odvzeme krvi na t. i. hišnih obiskih. Vprašanje, ki se ob tem pojavlja, je: če bolnica ni zmožna priti niti do bližnje ambulante, kako bo potem zmožna prevoza brez spremljevalca?
Težava pa ni le v načenjanju partnerskega odnosa med zdravnikom in oslabelim bolnikom, ki potrebuje prevoze, in se slednji »lomi« na birokratskih predpisih premalo temeljito pripravljenega pravilnika. Problem je tudi, koliko časa ima sploh na voljo zdravnik, da vse situacije ustrezno zapiše v medicinsko dokumentacijo. Iz prakse vemo, da mnogi od specialistov družinske medicine na svoj službeni računalnik pristopajo od doma, saj jim v službi zmanjka časa za ustrezno dokumentiranje svojega dela. Medtem ko lahko zdravnikovi sodelavci pravično uživajo svoj prosti čas, morajo zdravniki to nadoknaditi in postoriti tisto, česar jim ni uspelo med delom v ordinaciji.
Zavarovalnice so se zaradi naraščajočega števila nenujnih reševalnih prevozov s spremljevalcem torej obrnile na naročnike in izvajalce, medtem ko svojim uporabnikom in plačnikom zavarovanj niso poslale obvestila, v katerem bi na razumljiv način opisale, v katerih okoliščinah bolnikom pripada določena vrsta prevoza. Teoretične zapise bi lahko podkrepili tudi s hipotetičnimi primeri. Kot primer bolnikov, pri katerih po merilih prej omenjenih zavarovalnic ne bi smeli označiti, da potrebujejo spremljevalca, navajam nekaj resničnih primerov:
– Prevoz dementnega bolnika, za katerega vas na hišni obisk kličejo v petek popoldan; napredovanje bolnikove demence spremljate že več let in svojce ste že večkrat opozorili, da glede na svoje stanje ne more bivati sam. Svojci se izgovarjajo, da se ne morejo dogovoriti, kako bi delili deleže stroškov domske oskrbe, zato je ostareli oče še vedno kar doma. V petek pa so ob prihodu v hišo, kjer živi, ugotovili, da obstaja huda nevarnost, da bo prišlo do požara, saj bolnik odlaga polena vsepovsod po hiši. Takoj so poklicali v ambulanto in izrazili željo po nujni obravnavi zaradi poslabšanja stanja njegove demence. Z reševalnim vozilom (s spremstvom) je bil prepeljan na psihiatrično kliniko, kjer je bil hospitaliziran. – Bolnico zaradi redkega obolenja kože s sočasnimi epizodami dihalnih stisk (večkrat je imela tudi pnevmotoraks) spremljate
Podobna vprašanja se zastavljajo specialistom družinske medicine, ki se vsakodnevno srečujemo s krutimi, a resničnimi situacijami na terenu. Zdravnik z Gorenjske je tako moral povrniti stroške prevoza vseh spremljevalcev, ki jih je označil na nalogu za reševalni prevoz, razen v primeru nepomičnih bolnikov. Izpostavil je primer dementnega bolnika, ki bi ga moral glede na veljavna pravila nadzirati med vožnjo kar voznik sam. Če bi se »do zadnje črke« držali Pravilnika o prevozih pacientov, nikoli ne bi smeli označiti spremstva, saj je sanitetni prevoz po definiciji tisti prevoz bolnika, ki ne potrebuje spremstva ali zdravstvene oskrbe zdravstvenega delavca, medtem ko naj bi bil nenujni reševalni prevoz namenjen tistim bolnikom, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca. V skladu s tem so tudi sestavljene ekipe za posamezne vrste prevozov. V istem pravilniku pa sta si v nasprotju 2. in 4. člen: v enem piše, da se nenujni prevozi izvajajo z reševalnim ali sanitetnim vozilom, v drugem pa, da se izvajajo z reševalnim vozilom.
V letu 2013 je marsikateri specialist družinske medicine poročal, da je v primeru, ko na naročilnici za prevoz ni označil potrebe po spremljevalcu, doživel, da voznik (oz. spremljevalec) ni hotel opraviti prevoza. Neredko se je zgodilo, da so pred prevozom k zdravniku »poslali« sorodnike, naj zahtevajo popravek naročila, tako da bo označena potreba po spremstvu. Včasih se je pred ordinacijo ustavilo reševalno vozilo, spremljevalec pa je »skočil« do medicinske sestre, da je označila križec na naročilu. Šlo je torej za izvajanje neke vrste pritiska na zdravnika družinske medicine, ki bo poslej še sankcioniran! Včasih o pravilnosti prevoza podvomijo tudi bolniki in njihovi svojci. Nekateri Revija ISIS - Maj 2013
37