Zdr avstvo Zobozdravstvena preventiva, ki se začne že pred rojstvom in se nadaljuje v otroštvu in mladostništvu, je pomemben del celovite skrbi za ustno zdravje prebivalstva.
V naslednjem predavanju z naslovom »Parodontalna bolezen in sistemsko zdravje« je dr. Rok Shara izpostavil pomen povezanosti parodontalne bolezni z drugimi sistemskimi obolenji in stanji, kot so bolezni respiratornega trakta, prezgodnji porod in nizka porodna teža, revmatoidni artritis, osteoporoza, Papillon-Lefevrejev sindrom, hipofosfatazija, nevtropenije, leukocyte Adhesion Deficiency sy, Chediack-Higashijev sindrom, Downov sindrom, histiocitosis X in akrodinija, s posebnim poudarkom mehanizma delovanja na srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen.
Direktiva o varnosti pacientov Popoldanski del srečanja smo nadaljevali s predavanjem prof. dr. Matjaža Rodeta »Direktiva EU o medicinskih pripomočkih in direktiva EU o varnosti pacientov«. Poudaril je, da so direktive EU namenjene usklajevanju zakonodaj članic EU in jih zavezujejo. Za zobozdravnike je zanimiva Direktiva o medicinskih pripomočkih, ki je bila pripravljena za razpravo v Evropskem parlamentu v začetku letošnjega leta in bo stopila v veljavo leta 2015. Sedaj pri nas velja Zakon o medicinskih pripomočkih (uradni list RS 98/2009). Vsi popravki so namenjeni predvsem večji varnosti pacientov in zagotovljeni kakovosti opreme in pripomočkov. Za zobozdravnike je pomembno, da bo direktiva zahtevala natančno sledljivost vseh uporabljenih materialov, ki se vnašajo v človeško telo – izvor materialov, sestava in proizvajalec. Direktiva o varnosti pacientov je v zaključni fazi, vendar bo stopila v veljavo leta 2015, so pa glavne misli pomembne za zobozdravnike, da morajo pri svojem poklicnem
delu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovno delo, upoštevajo veljavno strokovno doktrino in se neprestano strokovno izobražujejo.
Strokovni del srečanja je zaključil doc. dr. Andrej Kansky s predavanjem z naslovom »Pomen rednih stomatoloških pregledov za oralno zdravje prebivalcev Slovenije«. Predstavil nam je zelo zanimive podatke, da zobozdravniki v Sloveniji opravimo 2 milijona stomatoloških pregledov, 3 milijone stomatoloških posegov, 900.000 plombiranj in endodontije, 256.771 parodontoloških posegov, 234.000 ekstrakcij, 34.000 snemnih protez, 210.000 fiksnoprotetičnih izdelkov, 29.088 ortodontskih aparatov, 1.335.000 drugih posegov. Rak ustne votline je na šestem mestu v Sloveniji, letno odkrijemo 250 novih bolnikov z rakom ustne votline, od tega se jih 50 konča s smrtnim izidom. Po statistiki Kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana 80 odstotkov rakov ustne votline odkrijemo v zobnih ambulantah. Zato je pomemben zaključek, da redni zobozdravniški pregledi rešujejo mnoge težave, v primerih zgodnjega odkritja malignih obolenj pa tudi življenja. Srečanje so popestrile tudi preventivne sestre iz Zdravstvenega doma Ljubljana, Mojca Kroflič, Primož Brovč in Vida Repovž, s prispevkom »Zobozdravstvena vzgoja otrok in mladostnikov« v avli Domus Medica, tako kot predstavitev dela Centralne medicinske knjižnice.
Pozitiven naboj srečanja in zavest o pomembnosti našega dela je bila vodilna nit srečanja in zaveza, da s podobnim srečanjem vsako leto zaznamujemo svetovni dan ustnega zdravja.
Zahvala za to pripada vsem sodelujočim, predavateljem in udeležencem. E-naslov: diana.terlevic@siol.net
Izzivi današnjega dne: strategija razvoja družinske medicine Nena Kopčavar Guček
Pred Slovenijo in svetom se pojavljajo novi izzivi: globalizacija, potrošništvo in povečevanje neenakosti. Pojavljali se bodo novi, za katere še niti ne vemo ali jih komaj slutimo. Trideset let po sprejetju deklaracije iz Alma Ate pa je še bolj jasno, da kakovostno primarno zdravstveno varstvo lahko odgovori na veliko resnih izzivov, ki jih prinaša prihodnost. Vprašanje je le, ali je za tako usmeritev dovolj vztrajnosti in politične volje pri tistih, ki imajo za to v rokah vzvode oblasti.
Prof. Igor Švab
»Predlog nacionalne strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 2020« je dokument, ki je bil leta 2012 že predstavljen na Ministrstvu za zdravje. V
uvodu k strategiji je takratni minister Dorijan Marušič zapisal: Osnovna zdravstvena dejavnost je pomembna:
• za posameznika, ker mu na sistematičen in enostavno dostopen način nudi celovito zdravstveno oskrbo,
• za skupnost, ker zagotavlja enako kakovost in pravičen dostop do oskrbe za vse občane,
• za državo, saj s prevzemanjem vedno večje strokovne in gospodarske odgovornosti predstavlja najbolj učinkovit način organizacije sistema zdravstvenega varstva. Revija ISIS - Maj 2013
35