Zdr avstvo Svetovni dan ustnega zdravja 2013
Ustno zdravje za zdravo življenje Domus Medica, 20. 3. 2013
Tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu ustnega zdravja sta v skupni organizaciji in prizadevanju pripravila: • Odbor za zobozdravstvo ZZS
• Stomatološka sekcija SZD, v sodelovanju s povabljenimi gosti: • Svetovalka ministra za zobozdravstvo in predsednica RSK za stomatologijo • Odsek za dentalno medicino MF • Predstavnik ZZZS
Uvodoma je Marjan Premik, Stomatološka sekcija SZD (ki je za novinarje pripravil tudi pisno gradivo), ugotovil, da je ustno zdravje (UZ) bistveni del splošnega zdravja in temeljna človekova pravica. Nadalje je navedel, da so zobni karies in bolezni obzobnih tkiv med najbolj razširjenimi kroničnimi boleznimi z močnim vplivom na pomembne sistemske bolezni, da je rak ustne votline na osmem mestu po pogostosti med raki in da so ustne bolezni četrta najdražja skupina bolezni za zdravljenje. Predsednica Odbora za zobozdravstvo ZZS Sabina Markoli je opozorila na pomen rednih stomatoloških pregledov (tudi pri rizičnih pacientih, ki na te preglede ne hodijo), glede na to, da kar 80 odstotkov rakov ustne votline odkrijejo v zobnih ambulantah, ter na nekatere pomanjkljivosti glede financiranja zobozdravstvenega varstva.
Namestnica predsednice Odbora za zobozdravstvo ZZS Diana Terlević Dabić je prisotnim predstavila program (in povzela ugotovitve predavanj) strokovnega srečanja »Ustno zdravje za zdravo življenje«, ki je potekalo v organizaciji ZZS 23. 3. 2013 v Domus Medica. Ljubo Marion je omenil prizadevanja fakultete na področju zobozdravstvene preventive pri vzgoji novih kadrov.
Martina Drevenšek je omenila nekatere priprave oz. dejavnosti, ki potekajo na Ministrstvu za zdravje (MZ), vključno s pripravami na izvedbo epidemiološke raziskave o stanju ustnih bolezni v Sloveniji.
Tatjana Leskošek Denišlič, Stomatološka sekcija SZD, vodja tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, je poročala o visokem odstotku osnovnih šol, ki skupaj s šolami in zavodi za otroke s posebnimi potrebami sodelujejo v tekmovanju za čiste zobe in imajo dobro ustno higieno, kar je preventiva proti kariesu in parodontalni bolezni.
Željko Valčič, predstavnik ZZZS, je omenil, da ZZZS podpira preventivo v zdravstvu in zobozdravstvu.
30
Revija ISIS - Maj 2013
Navedeni poročevalci so nato odgovarjali na številna vprašanja novinarjev o socialnomedicinskih, strokovnih in finančnih problemih zobozdravstvenega varstva.
V razpravi je bilo večkrat omenjeno, kaj so zobozdravniki oz. zobozdravniška združenja na posameznih področjih dosegla oz. katere predloge za izboljšanje so dala. Ugotovljeno je tudi bilo, da UZ na sistemski ravni ni dovolj vključeno v preventivne zdravstvene projekte. V zvezi s tem si oglejmo tri od najpomembnejših oz. najpogostejših bolezni v ustni votlini (UV). Raki
Omenili smo že, da je rak UV na osmem mestu po pogostosti med raki in eden od najdražjih za zdravljenje. Na Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC sprejmejo letno okrog 120 rakavih bolnikov (približno 100 jih pošljejo zobozdravniki, okrog 20 pa drugi specialisti). V širšem območju UV in žrela pa število naraste na okrog 250 letno. Okrog leta 1995 sva z Matjažem Rodetom kot člana Zdravstvenega sveta predlagala obravnavo rizičnih pacientov (starejših in brezzobih), ki naj bi enkrat letno prišli na kontrolni pregled k zobozdravniku, čeprav ne potrebujejo druge zobozdravniške pomoči. Ta predlog takrat ni bil sprejet med drugim zaradi tega, ker so bili takrat v dokončni obravnavi presejalni testi za druge vrste rakov, glede rakov v UV pa so bili podani podobni predlogi za obravnavo v kombinaciji s širšim območjem, to je z raki glave in vratu. Bolezni obzobnih tkiv
Ogrožajo mehka in trda obzobna tkiva in nastopijo pri starejši populaciji v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, omenjajo jih tudi v zvezi s prezgodnjim porodom in z nizko porodno težo. V primerjavi z obširno preventivo kariesa pri naših mladostnikih se preventiva bolezni obzobnih tkiv pri starostnikih v praksi izvaja neprimerno manj. Zobni karies
Tako zobni karies kot parodontalna bolezen nastopita pri starejši populaciji v zelo visokem odstotku. V zadnjih desetletjih nam je uspelo prvega pri mladostnikih zelo znižati oz. deloma odpraviti. Ne samo, da nam je uspelo znižati povprečno število prizadetih zob s kariesom, ekstrakcijami in plombami (KEPslika 1) s šest na manj kot dva prizadeta zoba, ampak je hkrati naraščala generacija otrok brez kariesa nasploh (slika 2). To potrjuje 26-letna raziskava, ki smo jo zaključili februarja letos, ponavljali pa od leta 1987 vsakih 5 let pri 12-letnikih v vseh devetih geografskih oz. zdravstvenih regijah. Iz slike 2 je razvidno, da je bilo okrog leta 2000 kar 40 odstotkov 12-letnikov brez kariesa, kar nas tozadevno postavlja v sam evropski vrh.