Aktualno
Nagrajenci z gosti (foto Marko Vitas). v naše družbeno okolje; za zdravo prehrano so potrebna zdrava semena – je bilo slišati v drugo.
Izjemno prijetna prireditev, zaokrožena s kulturnim programom, je izzvenela v druženju in prisotni so si bili edini, da je tako humanistično naravnanih dogodkov premalo.
Quo vadis, civilizacija? Ukraden bronasti kip dr. Eda Šlajmerja Zvonka Zupanič Slavec
Ljubljanskemu bolnišničnemu mestu so neznanci izruvali del korenin njegove stanovske samozavesti in strokovne pokončnosti. Kipa pionirja slovenske sodobne kirurgije dr. Eda Šlajmerja (1864–1935), ki je pred Leoniščem v hladu mogočnih krošenj manjšega Plečnikovega parka (1) ponosno naznanjal novo moč sodobne kirurgije in veselje zmage nad številnimi boleznimi, ni več. Neznanci so oskrunili to svetišče slovenske kirurgije in ga ukradli v noči s četrtka na petek, s 14. na 15. marec 2013 (2). Mogočen stokilogramski bronasti kip, visok okoli 100 cm, s statusom kulturnega spomenika državnega pomena, je od leta 1939 spominjal na veliko delo kirurga in humanista dr. Eda Šlajmerja, ki je z izjemnim talentom širil svoje znanje, pridobljeno na graški medicinski fakulteti (1888), pri vodji kirurškega oddelka dr. Antonu Wölflerju, sicer učencu še slavnejšega dunajskega kirurga, pruskega rodu, prof. Theodorja Billrotha. Dr. Šlajmer je bil ne le kirurg ljubljanske bolnišnice, ampak tudi vojni kirurg v obeh balkanskih vojnah in prvi svetovni vojni. Po letu 1911 je v glavnem delal v sanatoriju Leonišče, kjer je vodil kirurški oddelek; po njegovi smrti leta 1935 pa je Trgovsko bolniško podporno društvo s ponosom poimenovalo svoj sanatorij Šlajmerjev dom. Projektirala sta ga Plečnikova učenca, Domicijan Serajnik in Janko Omahen, po drugi svetovni vojni pa je nacionaliziran objekt zasedla ljubljanska ortopedska klinika. Velikega kirurga so imenovali tudi za častnega člana številnih srednjeevropskih zdravniških društev in ga leta 1914 razglasili za častnega občana mesta Ljubljane ter mu posthumno posvetili ulico in leta 1939 odkrili doprsni kip (3). Spomenik Edu Šlajmerju je nastal kmalu po Šlajmerjevi smrti, na pobudo mestnega svetnika, polkovnika in vojaškega zgodovinarja Viktorja Andrejke. V začetku leta 1937 je bil ustanovljen poseben odbor, ki mu je predsedoval ljubljanski župan, dr. Juro Adlešič, prvi podpredsednik je bil vodja internega oddelka ljubljanske bolnišnice prim. Ivan Jenko, drugi podpredsednik Viktor Andrejka, člani pa 16
Revija ISIS - Maj 2013
kirurgi dr. Božidar Lavrič, dr. S. Kranjec in dr. Lojze Kramarič, umetnostni zgodovinar dr. France Stele in jezikoslovec dr. Rudolf Molè. Odbor je v sodelovanju z Zdravniško zbornico zbral denar in objavil natečaj za Šlajmerjevo podobo. Izbran je bil predlog kiparja Zdenka Kalina, ki je dobil naročilo za izdelavo kipa. V bron ga je vlil livar Franc Mostar. Okolico spomenika so uredili po zamisli arhitekta Iva Spinčiča, inženir Lenarčič pa je iz svojega kamnoloma v Ribnici na Pohorju daroval granit za podstavek. Ob odkritju kipa je dr. Ivan Pintar v časniku Slovenski narod posebej poudaril, da je bil dr. Šlajmer svetovno znan že takrat, ko je leta 1891 prišel v Ljubljano, in da v mestu menda ni družine, ki ne bi bila deležna posredne ali neposredne pomoči požrtvovalnega zdravnika, velikega znanstvenika in človekoljuba (4). Ko je bil spomenik nared, ga je Viktor Andrejka pred številnimi zbranimi slovesno odkril 18. maja 1939. Navzoči so bili Šlajmerjeva družina, potomci in drugi sorodniki, župan mestne občine dr. Juro Adlešič, člani spomeniškega odboKip dr. Eda Šlajmerja med letom ra, zastopniki banske 1939 in 14. marcem 2013 v Šlajmerin vojaške uprave ter jevem parku pred Leoniščem (foto predstavniki univerze Blaž Bertoncelj). in številnih drugih