Zavodnik
O tem, kdaj je nujno zares NUJNO Danica Rotar Pavlič
Razprave na temo, kaj je nujno in kaj ne, med zdravniki in bolniki v slovenskem prostoru potekajo že dlje časa. Očitno je, da se opredelitve in dojemanje nujnosti še vedno pomembno razlikujejo. Sama se ob tem najprej spomnim bolnice, pri kateri sem lani med pregledom v ambulanti pomislila, da je vzrok njenih težav neopredeljena tvorba v trebuhu (ta se je kmalu zatem izkazala kot paket bezgavk zaradi limfoma). Moj sum je še utrdil ultrazvočni izvid, tudi preiskava krvi je odstopala od normalnega stanja, vendar pa še ni kazala hudih odstopanj. Bolnico sem z napotnico »nujno« poslala v znan radiološki center in napisala, da je treba opraviti računalniško tomografijo trebuha. Še isti dan se je vrnila v mojo ambulanto z listkom papirja, na katerem je bila z roko napisana telefonska številka. V radiološkem centru so ji namreč naročili, naj jih pokličem, kar sem tudi nemudoma storila. Predstavila sem se in povedala, od kod kličem ter zakaj. »Kaj se vam zdi nujno?« se je zaslišal globok moški glas na drugi strani, ki se ni predstavil. Odgovorila sem, da v primeru bolnice, ki sem jo napotila k njim na pregled, sumim na maligno obolenje v trebuhu. »Razložil vam bom, kaj je nujno! Nujno je, če bolnik umira, če vidno krvavi, če je v šoku in če ga pripeljejo ležečega na postelji. Vaša bolnica pa je prišla sama. To ni nujno.« Odgovorila sem mu, da sem v strokovnih člankih brala, da je treba pri odkrivanju raka ukrepati hitro, ker s preprečevanjem zamud lahko zmanjšamo možnost podvojitev tumorskih mas in poznejših zasevkov. Sogovornikovemu vprašanju »Ali veste, koliko karcinomov leži tu v predalu?« je sledilo še kratko navodilo »Pošljite jo pod oznako hitro.« Najbrž ni treba posebej pojasnjevati, da oznaka hitro po navadi pomeni vsaj tri mesece čakanja na preiskavo ali pregled. Bolnica je zato še v istem tednu opravila samoplačniško preiskavo, ki je moj sum potrdila. Dva tedna pozneje je že začela z intenzivnim zdravljenjem, ki se uspešno nadaljuje tudi v tem letu. Ko je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) oddala vlogo za povrnitev sredstev in priložila samoplačniški izvid z računom, je dobila odgovor, da je vračilo sredstev utemeljeno, radiološki center pa je bolnici vrnil vplačana sredstva.
dežurstvu in v prehospitalnih enotah nujne medicinske pomoči. Vračanje sredstev so vrednotili kot kazen. Najbrž se še vsi spominjamo tragičnega primera bolnika, ki je pred leti prišel v sprejemno pisarno enote za splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani. Tehnik ga je ob sprejemu opozoril, da mu bodo v primeru nenujne obravnave opravljeno storitev zaračunali. Ker bolnik ni želel tvegati plačila pregleda iz lastnega žepa, je z bolečino v prsnem košu odšel domov, kjer je kmalu zatem umrl. Od takrat se v omenjeni enoti izvaja triaža, v okviru katere medicinski tehnik opravi hitro anamnezo in izmeri življenjske funkcije (pulz, tlak, temperatura, saturacija). Na podlagi tako zbranih podatkov nato bolnika »vloži« v modro, zeleno, rumeno, oranžno ali rdečo mapo, pri čemer slednja zahteva takojšnje in nujno ukrepanje. Kljub takšnemu sistemu pa se še vedno lahko zgodi, da je bolniku, ki bi moral
Nedavno smo prek internetnih povezav sindikata Praktik.um lahko spremljali razpravo o nujnih in nenujnih pregledih. Zdravnikom, ki delajo v enotah splošne nujne medicinske pomoči, je bilo namreč sporočeno, da bo treba nenujne preglede kmalu plačevati. In kdo bo opredeljeval nujnost bolnikovega obiska ter s tem upravičenost do plačila računa? Zdravnik, seveda! Vsi vemo, da je bila nujna medicinska oskrba doslej plačana v pavšalu, vendar tudi vemo, da v času »dežurstva« prihaja do velikega števila nenujnih pregledov in obravnav, ki torej niso neustrezno obračunani. Glede na dejstvo, da se bo ta praksa v kratkem končala in da bomo morali vsi začeti zaračunavati nenujne preglede, se zlasti nelagodno počutijo zdravniki v tistih zdravstvenih domovih, ki so še lani morali vračati denar za izstavljene fakture, ki so bile izdane za nenujne obravnave v
Revija ISIS - Maj 2013
121